Po^iSoPvSfna Leto VIII, št. 106 Ljubljana, sreda 4. maja 1927 Cena 2 Dia UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova □lica tU 54. — Telefon št. 2036 mseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 249* Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wlen,Nr. io$mi. —= lilnia oh 4. asa Stane mesečno Din a$*—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredniitvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5H. Telefon it. 207* in 2804; ponoči tudi it. «034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 3. maja. Jutri bo otvorjena v Ženevi velika mednarodna gospodarska konferenca, ki jo prireja Društvo narodov. Važnost te gospodarske konference izhaja že iz števila delegatov, ki ji bodo prisostvovali. Po dosedanjih poročilih bodo zastopane skoro vse države sveta. Celo sovjetska Rusija je zadnje dni izpreme-nila doslej intransigentno stališče napram Društvu narodov ter imenovala delegacijo, ki bo prisostvovala razpravam. Za konferenco samo so se vršile obsežne priprave. S sistematičnimi eirku-larnhni pozivi je gospodarski komite Društva narodov opozoril vse važnejše interesne organizacije kakor tudi zveze poedinih gospodarskih panog na svetu, da zavzamejo v posebnih, stvarno sestavljenih in s statističnim gradivom podkrepljenih memoarjih svoje stališče napram aktualnim mednarodnim gospodarskim vprašanjem. V to edinstveno, doslej v takem obsegu še neizvršeno mednarodno anketo so bili pritegnjeni tudi prvi strokovnjaki sveta. Profesorji angleških, ameriških, francoskih, švicarskih, nemških itd. univerz so napisali dokumentarična poročila o sedanjem položaju mednarodnega gospodarstva, o mednarodni trgovini, o stanju industrijskih panog v najvažnejših državah sveta, o problemu kartelov. tru-stov, o vprašanju zaščitnih carin, svobodni trgovini, o gospodarskem zbliževanju narodov, skratka o vseh vprašanjih. ki so v neposredni zvezi z glavnim vprašanjem, ki se bo razpravljalo na ženevski konferenci, to je s vprašanjem možnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Po končani svetovni vojni ni bilo mogoče misliti na normalizacijo gospodarskega življenja brez ureditve spornih političnih vprašanj, zlasti v Evropi. Šele pogodbe sklenjene v Locarnu in v zvezi z Locarnom so omogočile, da se morejo narodi mirnejše posvečati poglavitnim gospodarskim problemom, od katerih pravilne rešitve je odvisna pa-cifikacija Evrope in celega sveta. Svetovna vojna je na temeljit način izpremenila državno-politično razdelitev Evrope ter ustvarila veliko število mladih držav, ki so se postavile na stališče gospodarske avtarkije, to je gospodarske osamosvojitve od inozemstva. Z vsemi silami in deloma z ogromnimi žrtvami se je povsod forsirala domača, nacijonalna industrija, države so se obdale z zidovjein zaščitnih carin. Vsled nestalnosti gospodarskih in va-lutarnih razmer so bile dolgotrajne trgovinske pogodbe zamenjane s kratkoročnimi, kar je podrlo kalkulacije mednarodne industrije in veletrgovine. Prohibicijski in zaščitni sistem je pre-vrgel v prvi vrsti račune onih dežela, ki imajo visoko razvito industrijo in ki so sploh navezane na veliko mednarodno razprodajo svojih proizvodov. Na ta način je postalo zadnja leta aktualno vprašanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja, torej vprašanje, ki je istovetno z odpravo današnjega prohibjtivnega in zaščitnega gospodarstva. Konferenca je bila tedaj aranžirana od veleeksporterskah držav. Je pa v gotovem oziru pomembna tudi za manjše države, ker je v interesu vsakega naroda, da se zna asimilirati na mednarodno gospodarsko življenje. ki kaže čedalje globejše solidari-stične poteze. Te poteze se javljajo v ogromnih mednarodnih trustih in karte-lih ter v mnogoštevilnih mednarodnih interesnih organizacijah. Iz gradiva, ki so ga o vseh teh problemih dostavile Društvu narodov uvodoma navedene organizacije ter strokovnjaki. razvidimo, da je naša država tudi pri ti priliki in na tem polju zanemarila svojo dolžnost ter da je glede sodelovanja zavzela zadnje mesto med državami sveta. Ne samo. da naša pristojna uradna mesta niso dostavljala Društvu narodov niti najelementarnej-šega statističnega ter strokovnega gradiva o zahtevanih vprašanjih, naši centralni organi so opustili tudi vsako resnejšo načelno pripravo na to konferenco. Tako je došlo do tega, da je naša delegacija odpotovala v Ženevo, ne da bi imela točno opredeljenih smernic ter zlasti načelnega ter konkretnega stališča napram velikemu problemu kooperacije z mednarodnimi gospodarskimi akcijami v tem smislu, da podpirajo interese jugoslovenskega gospodarstva, tedaj našo mlado industrijo, trgovino, poljedelstvo in sploh vse panoge jugoslovenske gospodarske tvornosti. Kakor ne moremo pristati na sumarično sodelovanje z akcijami mednarodne industrije ter internacijonalnih kartelov in trustov, tako se po drugi strani ne smemo emancipirati od mednarodne kooperacije ter solidaristične akcije. Površnost naše priprave na to konferenco izhaja najbolje iz poročila, ki ga je sestavil sredjeevropejski pripravljalni komite (v katerem smo imeli 2 zastopnika) in ki več ali manj prozorno zavzema stališče podonavske unije! Poleg Albanije in Turčije je Jugoslavija za ženevsko konferenco najmanj pripravila to se pravi nič in Ugibanja o pomenu konference v dvoru Seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom se je danes nadaljevala. — Minister Marinkovič v avdijenci. — Težkoče v Davidovi če vi stranki Beograd, 3. maja p. Včerajšnja seja ministrskega sveta na dvoru nikakor ni prinesla jasnosti v političnem .položaju. Nihče ne veruje, da bi se biio na tej seji razpravljalo o resortnih zadevah, kakor je naglašal g. Vu-klčevič novinarjem. Splošno so uverjeni, da je imela ta seja velik političen pomen Ker se je seja danes nadaljevala, sklepajo, da se včeraj še niso storili definitivni sklepi Današnja seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja je trajala od 17. do 20. ure. Po seji je izjavil ministrski predsednik Vukičevič novinarjem, da so danes poročali o svojih resortih oni ministri, ki včeraj niso prišli na vrsto. Po njegovem zatrdita danes niso biii sprejeti nobeni formalni sklepi. Dopoidne ob 11. je kralj sprejel zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki ie ostal v avdijenci do 1. O svoji avdijenci ni podal zunanji minster novioa • jjkkakih izjav. Dopoldne sta bila*' samostojno demokrat- ska poslanca dr. Budisavlievic in Vilder pri ministrskemu predsedniku 111 sta intervenirala v zadevi znanega razpisa g. Vukičeviča velikim županom o njihovem postopanju. Zahtevala sta nekatere nujne reparacije krivic storjenih s strani političnih oblasti. Ministrski predsed' ik je vzel zahtevo na zr.anje in obljubil, da bo s svoje strani napravi vse, kar mu je mogoče. Za 10. t. m. dopoldne je sklicana seja finančnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o carinski tarifi, o odobritvi kreditov iz dolarskega posojila in iz investicijskega posojila ter nekaj drugih zadev. Posledice izstopa dr. Krstelia iz glavnega odbora demokratske stranke se že pojavljajo. Danes se trdi, da je dir. Krstelj storil ta korak v sporazumu s šefom stranke Ljubo Davidovi čem in pripoveduje se, da se ie ponoči vršila konferenca davidovičevcerv, na kateri da se je resno razpravljalo o nrož-.nosti razkola v DS. Kancelparagraf sprejet v novi kaz. zakon Proti ljutemu odporu klerikalcev, ki so se do zadnjega borili proti izvedbi ustavne določbe. — Zloraba vere in cerkve v strankarske svrhe se bo v bodoče kaznovala z zaporom do 2 let (Vidi tudi poročilo o seji zakonodiajnega odbora.) Beograd, 3. maja p. Na današnji seji zakonodajnega odbora je bila končno sprejeta kot posebna določba novega kazenskega jzas ona- učinkovita sankcija za prestopke profti čl. 12 Ustave, ki prepoveduje zlorabo vere in cerkve. Klerikalci so se do zadnjega borili, da to preprečijo, a ostali so sami. Z vsemi glasovi proti glasovom posl. Hod-žarja in Gosarja je bila sprejeta kot čl. 388. novega kazenskega zakona sledeča določba: «Verski predstavniki, ki v strankarske svrhe zlorabljajo svojo dnhovno oblast v verskih molilnicah (svetiščih) ali člankih (spisih) verskega značaja ali sicer pri izvrševanju svoje službe, se kaznujejo z zaporom do 2 let ali denarno kaznijo.® Ta sklep zakonodajnega odbora je smatrati kot definitiven. Kazenski zakon. ki je bil danes v celoti sprejet, se obravnava po predpisih tako zvanega skrajšanega postopka, V smislu teh predfrisov odpada v plenumu Narodne skupščine normalna razprava in kazenski zakon pride pred njo le v obliki resolucije. SpreminjevaJni predlogi so nedopustni, debata je omejena na kratke izjave po enega predstavnika vsakega kluba in glasuje se le še v celoti o zakonskem predlogu, ki ga skupščina sprejme ali zavrže. Gotovo je, da bo novi kazenski zakon kot eden najvažnejših predlogov pri prvi priliki, ko se sestane skupščina, predložen parlamentu in brezdvomno z veliko večino odobren. »Večno prijateljstvo" med Italijo in Madžarsko Madžarski zbornici je bila včeraj predložena pogodba z Italijo in trgovinski dogovor z našo državo Budimpešta, 3. maja. s. Poslanska zbornica je imela danes svojo prvo sejo po velikonočnih praznikih. Zunanji minister Valko je predložil zbornici zakonski predlog glede inartikulacije prijateljske in razsodiščne pogodbe z Italijo, dalje glede inartikulacije z Jugoslavijo dne 24. julija 1926 sklenjene trgovinske pogodbe. Oba predloga sta bila izročena zunanjemu odboru, pogodba z Jugoslavijo pa poleg tega še gospodarskemu odboru. V poročilu o inartikulaciji pogodbe med Italijo in Madžasko se povdarja: Po sklepu trianonske mirovne pogodbe se je vzpostavilo predvojno tradicijonalno dobro razmerje med Italijo in Madžarsko. Italija je svojo naklonjenost in svoje prijateljstvo do Madžarske pokazala tudi v praksi, ker je v težkih povojnih letih večkrat pred mednarodnimi instancami nudila svojo pomoč za uresničenje upravičenih stremljenj Madžarske. Z ozirom na to je kazalo, da pokažeta obe državi svoje prijateljstvo tudi na zunaj ter da mu z mednarodno pogodbo dasta trdo podlago. Pogodba vsebuje tri važne ugotovitve: 1.) Med obema narodoma bo obstojal trajen mir in večno prijateljstvo. 2.) Obe držaTi bosta skušali rešiti zadeve, ki se ne morejo urediti diplomatskim potom, y izvenspornem postopanju. 3.) Ako to postopanje ne bi imelo uspeha, se bodo vprašanja jnridičnega značaja predložila razsodišču. Pogodba je veljavna za 10 let ter se podaljša za nadaljnjih 10 let, ako se eno leto pred potekom ne odpovedo. Naklepi Zite Habsburg V Budimpešti potrjujejo vesti o pripravah za povratek bivše cesarice Zite in Otona. — Mlajši brat Zite v Budimpešti. mogel biti v madžarski prestolici, ker' je s svojo soprogo na potovanju v Afriki. Res pa je, da se mudi mlajši brat Zite princ Rene v Budimpešti, kjer razpravlja s kom-petentnimi činitelji o imovmskopravnih vprašanjih. Žita je sedaj s svojim najstarejšim sinom Otonom v Luksenburgu kot gost svojega brata princa Feliksa, soproga velike knegimje hiksenbirrške. O tem bivanju izve »Pester Lloydic, da gre samo za vprašanje gimnazijskih študij Otona. Pokojni cesar Kari je namreč izrazil željo, da bi Oton zadnja dva razreda absod-viral na javni gimnaziji. Oton je pred dnevi napravil izpit čez šesti razred. Z oziram na to se je Žita odločila poslati ga v Ltiksen burg, ker je tam zavod benediktincev, ki so tudi dosedaj podučevali Otona. Budimpešta, 3. maja s. »Magjar Orszag« se bavi z govoricami o povratku bivše cesarice Zite in njenega najstarejšega sina Otona na Madžarsko. List objavlja v tej zvezi poročilo iz dunajskega verodostojnega vira, po katerem se spravlja v dunajskih krogih zadnje potovanje princa Siksta Parm skega v zvezo z načrti Zite, da bi se preselila v Budimpešto. Princ Sikst se je pred enim tednom mudil v Budimpešti, kjer se je pogajal z madžarsko vlado glede povrat-ka bivše cesarice Zite in Otona. Kakor poroča »Magjar Orszagt, se bosta Žita in Oton naselila na gradu Godollo. Dunaj, 3. maja. s. »Korespondenz Herzog« objavlja pojasnilo od vodilne monarhistične strani glede bivanja princa Siksta v Budimpešti. To pojasnilo pravi, da princ Sikst ni skoraj bi rekli, da bi bilo doslednejše, ako bi sploh ne bila poslala delegatov v Ženevo. Uzunovičeva klero-radikal-ska vlada, ki je imela polna usta gospodarskih problemov, se je tudi tu sijajno obnesla ter se pokazala kot vredna, naslednica režima. RR. Ce se še stvarno ozremo na konferenco kot tako in na njene bistvene probleme, se nam zdi, da je curiški profesor Evgen Grossmann podal o celem kompleksu mednarodnih gospodarskih vprašanj teoretično še najbolj točen odgovor. Prof. Grossmann doslej upoštevane politične metode gospodarskega zbliževanja (trgovinske pogodbe, preferenčne režime in carinske unije) odklanja ter vidi edini izhod iz sedanjega položaja v sistemu gospodarskega zbliževanja potom mednarodnih kartelov, trustov in dogovorov med produ-centi raznovrstnih držav. Tej mednarodni vzajemnosti poedinih industrijskih panog, kartelizaciji poedinih industrijskih proizvodov, standardizaciji blaga in tedaj splošni internacionalizaciji interesov velikih producentov bo sledilo tudi politično zbliževanje in edino trajna pacifikacija narodov in držav. Toda praksa je tudi tu znatno različna od teorije. In praksa ženevske konference bo praksa velikih — proti malim in mladini. Danes pričetek svetovne gospodarske konference v Ženevi Pod predsedstvom bivšega belgijskega min. predsednika Theu-nisa. — Zastopanih 43 držav, med njimi tudi Zedinjene države, Rusija, Turčija in Egipt. — Pomen ruske udeležbe, — Italijani že delajo sitnosti nad 200 novinarjev. Glavni interes je Ženeva, 3. maja. (s-lo). Jutri se otvo-ri pod predsedstvom bivšega belgijskega ministrskega predsednika Theunisa mednarodna gospodarska konferenca. Dospele so že vse delegacije razen ruske. Število udeležencev se ceni na 1100, med njimi 350 strokovjakov. Zastopanih bo 43 držav, med katerimi so tudi štiri države, ki niso članice Društva narodov, in sicer ameriške Zedinjene države, Rusija, Turčija in Egipt Po dogovoru, ki ga je sklenil predsednik konference Theunis s tajnikom Društva narodov, se bodo vršile prvi teden plenarne seje, da bo dana delegatom prilika za načelne izjave. Nato bodo zborovale komisije za industrijo, trgovino in poljedelstvo. Računa se, da bo konferenca končala svoje delo v 14 dneh. Konferenca bo le posvetovalnega značaja in ne bo mogla sklepati konvencij. ker so bili delegati izbrani od svojih vlad kot strokovnjaki in ne kot oficijelni zastopniki. Med delegati so tudi štiri ženske. Konference se udeleži novinarjev, osredotočen na stališče, ki ga bo zavzela ruska delegacija Berlin. 3. maja (be.) Sovjetska delegacija za mednarodno gospodarsko konferenco je prispela semkaj in nadaljuje pot v Ženevo jutri. Milan, 3. maja, s. Italijanska delegacija za svetovno gospodarsko konferenco je sestavljena nastopno: Bivši poslanik Bonin Longaro, industrijalec Roberto Pirelli, milanski župan Belloni, vodja fašističnih strokovnih organizacij Rossoni in ministerijalni direktor Di Nola. Italijanska delegacija bo skušala prepričati ostale delegacije o tem, da si je Italija zopet pridobila gospodarsko ravnotežje, da pa je nujno potrebno. da nobena skupina držav ne bo odklanjala potrebe razširjenja italijanskega dela. Ako bi se v Ženevi razpravljalo o omejitvenih odredbah, carinskih tarifih, monopolih in kartelih. bo Italija s svoje strani načela izseljeniško vprašanje. Novi kazenski zakon sprejet Včeraj je zakonodajni odbor dovršil razpravo o novem kazenskem zakonu, ki je bil deiinitivno sprejet z vsemi glasovi proti glasovom klerikalcev in posl. Moskovljeviča. — Važne določbe o zlorabi uradniške in duhovniške oblasti. — Posebne odredbe proti korupciji Beograd, 3. maja, p. Zakonodajni odbor je popoldne nadaljeval in končal razpravo o načrtu kazenskega zakona. Današnja seja je bila zelo zanimiva in so bile sprejete zelo važne določbe, ki deloma posegajo v politično življenje. Členi 336. do 345. so bili sprejeti brez spremembe. Pri členu 346., ki se nanaša na oderuštvo, je posl. Dragutin Ran-kovjfc naglašal potrebo posebne določbe o korupciji. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli minister dr. Srškič, vladni delegat dr. Subotič ter poslanci dr. Gosar, dr. Behmen, Moskovljevič, dr. Hodžar, Timotijevič, Grol, Drljevič in dr. Srgjan Budisav-ljevič. Končno so se zedinili, naj se ustanovi poseben člen, ki se nanaša na kaznovanje korupcije. Stilizacija določbe o korupciji je bila rezervirana za kasneje. Členi 346. do 349., ki govore o oderuštvu, so bili nato sprejeli brez spremembe. Naslednje poglavje «hazardne igre«, členi 350. do 352., je bilo takisto sprejeto brez spremembe. Na vrsto je prišlo poglavje, ki govori o poškodovanju tuje lastnine in oškodovanju imovinskih interesov in so bili členi 353. do 372., sprejeti brez spremembe. Odbor je prešel na razpravo o 27. poglavju «kazniva dejanja zoper uradne dolžnosti». Brez spremembe so bili sprejeti členi 372. do 383. Ta poslednji člen se glasi: »Državni uslužbenci ali verski predstavniki, ki zlorabljajo svojo službo ali mesto, silijo koga, da nekaj stori ali ne stori ali da nekaj trpi in s tem krši kakJno svojo pravico, se kaznuje z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Postopanje se uvede na pred-Iog.» Dr. BudisavljevW je predlagal pri tem členu, naj se postopanje uvede službenim potom, ker se mnogokrat dogaja ravno pri policijskih oblastvih, da se izvaja nekak pritisk in da mali ljudje nimajo poguma, da bi nastopili s tožbo, ker se boje maščevanja policijskih oblastev. Vladni delegat dr. Subotič je sprejel ta predlog. Končno so bili sprejeti členi 383. do 387. Cl. 388 se po prvotni stilizaciji glasi: « Verski predstavnik, ki zlorablja v politične svrhe svojo duhovno oblast v verskih molilnicah ali člankih verskega značaja ali sicer v svoji službi, se kaznuje z zaporom do dveh let ali denarno kaznijo.« Pri tem členu se je razvila živahna debata. Klerikalci so bili silno razburjeni. Posl. dr. Gosar je ugotovil, da se. s tem členom uvaja tako zvani kancelparagraf. (Klici: «Ne bojte sel«) Govornik se na vse načine trudi, da bi odbor ta člen zavrgel. Dr. Budisavlje-všč sijajno zavrača klerikalne argumente. Določba, kakršno predvideva čl. 388. ni nič drugega, kakor izvedba ustavnega predpisa, ki s tem dobiva potrebno sankcijo. Čudi se, zakaj se trudi dr. Gosar. da bi bil ta člen črtan iz kazenskega zakona. Noben duhovnik, ki je korekten in ne zamenjuje vere s politiko, se ga nima bati. Nikdar se ta določba ne bo mogla zlorabljati, saj je presoja izročena sodiščem, kar nudi najboljše jamstvo za nepristranost. Vladni delegat dr. Subotič je podpiral stališče dr. Budisavljeviča in predlagal majhno stilistično spremembo. Dr. Hodžar je msistiral na tem, da se ta člen zavrne. Poslanec Demetrovič je naglašal, da izraz «zloraba v politične svrhe» ni dober. Pomen besede «političen* je ze- lo obsežen in ga je lahko napačno tolmačiti. Predlaga, naj se reče «v stran karske svrhe«. Predlog poslanca De-metroviča je podpiral tudi posl. Grol, Končno je bil člen 388. sprejet z izrazom «zloraba v strankarske svrhe.* Brez spremembe so bil sprejeti tudi členi 389. do 392. Zakonodajni odbor je potem vzel v pretres rezervirani člen o korupciji. Vladni delegat dr. Subotič je predlagal naslednjo stilizacijo: «Ako kdo pri pogodbah z državo zlorablja svoje javno ali družabno stališče s tem, da proti nedovoljeni nagradi posreduje, da se pogodba izvede, povzroča, da se s tem oškoduje država ali drugi pogodbenik.® Predlagal je, naj to pride v člen 328., ki spada v poglavje o prevari in bankro-tarstvu. Poslanec Demetrovič je predlagal, naj se določba nanaša tudi na samoupravna telesa in tudi na slučaje, da se pogodba ne izvede. Vladni delegat je sprejel predlog. Končno je odbor sprejel ta člen s predlagano stilizacijo, ki se sedaj glasi: «Ako kdo pri pogodbah z državo ali samoupravnimi telesi zlorablja svoje javno ali družabno stališče s tem, da proti nedovoljeni nagradi posreduje, da se pogodba izvede ali ne izvede, povzroča, da se s tem oškoduje država, samoupravno telo ali drugi pogodbenik.« Odbor je prešel k že prej rezerviranemu členu 292.. ki se nanaša na razliko med kleveto in žaljenjem (uvredo). Vladni delegat je predlagal to-le stilizacijo: «Kdor razžali fizično ali pravno osebo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo najmanj enega meseca.« Tudi ta člen je bil sprejet, nakar je prišlo na vrsto poslednje poglavje, ki govori o prehodnih odredbah, členi 393. do 401. Tudi te določbe so bile sprejete, nakar je bil kazenski zakon v poedinostih definitivno sprejet. Pred glasovanjem je podal poslanec Demetrovič naslednjo izjavo: «V imenu kluba samostojnih demokratskih poslancev izjavliam, da bomo glasovali za ta zakonski načrt, čeprav se ne strinjamo z vsemi njegovimi določbami. Vendar tega našega glasovanja ni smatrati za zaupnico sedanji vladi. Ostajamo pri tem, da je vlada kršila čl. 1. ustave s tem. da se kot delovna vlada — in ona je delovna vlada, dokler Narodna skupščina ni razpuščena — ni predstavila parlamentu in zahtevala od njega zaupnico. Kljub temu sprejemamo predležeči zakon, ker gre za strokovni zakon v vrsti nadaljnih reform.« S 17 proti 4 glasovom je bil kazenski zakon po tem definitivno sprejet. Proti so glasovali le klerikalci in zemljorad-nik Moskovljevič. Predsednik zakonodajnega odbora Živkovič je zaključil sejo in naznanil, da se prihodnja čimprej skliče pismenim potom. Vedno večji obisk naših jadranskih kopališč Sušak, 3. maja. n. Dosedanji poset naše. ga Primerja je letos zelo zadovoljiv. Ve= činoma prihajajo k nam Nemci. K obilne* mu obisku naim mnogo pomaga propaganda v Nemčiji in Avstriji, kjer se izdajajo koN ka, ki pozivajo, naj Nemci ne hodijo v fa. šrstično Italijo, v prvi vrsti zanadi južne Tirolske. Bethlen o laško-madžarskem paktu Bethlenov slavospev Italiji in Mussoliniju. — Pogodba z Italijo ni naperjena proti madžarskim sosedom? — Primerjanje madžarske hrabrosti z laškim junaštvom Tretji vseameriški kongres Hoover proti kreditom za oboroževanje Budimpešta, 3. maja. Na "včerajšnjem sestanku vladne stranke ie govoril mfcistrski predsednik grof Bethlen o svojem dehi v Rimu. Med drugim ie izjavil: »Nihče nima tolikšnega interesa kot Madžarska, da stoji ob Jadranskem in Sredozemskem morju na straži močna Italija. Z druge strani pa ima Italija največji interes na tem, da Hvi v Fodonavtu krepka ta za razvoj sposobna madžarska naera. Koristi obeh držav so harmonične m enotne. Pogodba, ki smo io podpisali, ni samo ustva ritev konkretne obKke prijateljske zveze, ki obstoje že stoletja med Madžarsko in Italijo in ki so bfle posebno prisrčne v pni polovici preteklega stoletja. Ta pogodba pomeni mnogo več. Ona ni izraz tnaiokrvne platomčne ljubezni, marveč ie izraz sodelovanja dveh življenja žejnih, krepkih, možatih narodov. Ta pogodba ie posledica spoznanja skupnih interesov. Nočemo se spuščati v n&ake pustolovščine in tudi nočemo na temelju te pogodbe podpirati nobenih avantur. Nismo skienHi tega pakta, da bi koga ogrožali ali celo udarili po kom, ta pogodba služi samo za podporo onih skup nih koristi, ki pospešujejo napredek obeh držav. Nato je Betblen opozarjal, da je zahtevala trianooska mirovna pogodba od Madžarske žrtve, kakršne se niso zahtevale od nobenega naroda. Madžarski narod ni prepojen z zgodovinskim materijalizmom, razpolaga pa z nacijonalno samozavestjo in je ponosen na to, da je ena evropska velesila, ki rrmogo pomeni v političnem življenju Evrope, zopet vzpostavila staro stanje in preskrbela madžarski naciji spoštovanje in upoštevanje. Trdim, da nam je laški narod vrnil oropano nacijonalno čast. Zahvala in priznanje gre za to temu narodu, njegovim državnikom in zlasti njenemu vodilnemu državniku, ki je v primernem trenotku spoznal veliko resnično vrednost madžarske nacije šn jo priznal v mednarodnem življenju. Končno je Bethlen govoril o madžarski hrabrosti in vztrajnosti v vojni in je povdaril, da spoštovanje, ki ga je vžil v Rimu, ni veljalo njemu marveč madžarski naciji in njenim čednostim, ki jih ie bila v stanu izkazati v vojni in miru. Dalmacija fašistična »bolest in up" Kako piše rimski Rim, 3. maja. a Kakor znano, namerava« jo v Zadru postaviti velik spomenik v voj« ni padlim Italijanom. Fašistična stranka, ki je pred kratkim ostro nastopila proti v Italiji splošno razširjeni razvadi postavlja« nja spomenikov, je ra Zader napravila iz« jemo in sklenila celo podpirati načrte »dal« matinskih Italijanov«. Značilen je v tem pogledu komentaT, ki ga ie v zvezi z brzojavko iz Zadra napisa« la danes pohiradna «T r i b u n a». List pra« vi med drugim: Zader je izjema v vpra« šinju postavljanja spomenikov. Zakaj po« misliti je treba, kaj predstavlja Dalmacija -a srce Italije: bolest m up. Treba je pred« vladni list o Dalmaciji vsem obrniti pozornost na tisoče epizod nasilja, ki zelo otežuje ohranitev lastnega rodu in celo materijalnega življenja Italia janov na drugi obali Jadrana pod ju gosi o« venskim režimom. Poslednji in najtežji do» gOdek tvori nameravani zakon o imovini tujcev, to je Italijanov, v Dalmaciji Evo, zakaj obrača fašizem na narod apel, da podpre inicijstivo Zadra. Oltar padlim Ita« lijanom na jugoslovenski meji bo samo opomin, ne pa grožnja ali izzivanje, in hkrati bo predstavljal ta spomenik tudi znamenje narodne hvaležnosti za pogum in vero dalmatinskega prebivalstva. Fašizem in boljševizem imata iste cilje Macdonaldova sodba o fašizmu. — Razburjeno fašistično časopisje. — Protifašistična akcija italijanskega zgodovinarja Sal- veminija Rim, 3. maja. s. Fašistično časopisje je »zaradi razgovora, ki ga je nedavno v New« vorku dal novinarjem bivši angleški mini« štrski predsednik Macdonalc, zelo razbur« jeno. Macdooald je izjavil, da bo ves svet kmalu spoznal ogrožanje, ki izhaja iz fa» šizma, ki hoče na videz pTemagati boljše« vizem. Med fašizmom in boljševizmom je samo ena razlika, namreč barva srajce, ki je v Rusiji rdeča, v Italiji pa črna. Oba pa imata iste cilje. Oba sta proti demokraciji, proti idejni svobodi in proti socijalizmu. Na vprašanje, kako sodi o Mussoliniju, ni hotel dati Macdonaid nobenega odgovora. da ne bi prekršil rezerve, ki jo mora va> tovati kot državnik. To je, pišejo italijan« ski listi, storil samo zato, ker so fašisti v Newyorku navajeni, zahtevati za vsako ža« litev Italije in Mussolinija zadoščenje. Znani italijanski zgodovinar Salvemini je v zadnjem tednu ustanovil v \Vashing« tonu protifašistični propagandni urad. Sal« s emini je zapustil Nevvvork ter potuje v London, kjer bo nadaljeval svojo propa« gando proti fašizmu. V juliju bo Salvemini potoval.v Južno Ameriko, kjer bo v Bue« nos Airesih osredotočil svoje delovanje proti fašizmu. Boj za angleški zakon o delavskih strokovnih organizacijah Nadaljevanje debate v spodnji zbornici. — Kaj zasleduje novi zakonski načrt London, 3. maja. (Io.) Danes se je nadaljevala v spodnji zbornici debata o zakonskem načrtu glede delavskih organizacij. Seja je bila mirna in razven nekaj medkli-cov =>e ni zgodilo ničesar, kar bi motilo potek seje. Bivši voditelj nottmghampshiresklh rudarjev je nemoteno nadaljeval svoj govor. Akoravno se govornik ni strinjal popolnoma z določbo zakonskega načrta glede političnih doneskov, je navzlic temu grajal postopanje delavskih organizacij, ki je uporabljala razne fende v politične namene. Poslanec Artur Henderson je označil zakonski načrt kot uničenje pravic in zakonitih polnomočij delavskih organizacij. Zgodovina dokazuje, je nadaljeval govornik, da se je z razvojem delavskih organizacij rrz-vila tudi sila parlamenta. Zakonski načrt hoče zaustaviti napredek, ki traja že sto let. Vlada je oropala z določbami o splošni stavki delavske ocanizacije glavnega orožja in dovolila z določbo o stavkovnih stražaih, da -e vmeša v zadeve delavskih organizacij državni pravdnik. Govornik je n2to očital vla- di, da ni z zakonskim načrtom seznanila javnosti in da pomenja zlorabo parlamenta, ker se spreminjajo tako važni zakoni brez odobritve ljudstva. V imenu vlade je odgovarjal sir Laming Worthington, ki je dejal, da je zakonski načrt potreben, da se razprši dvom o legalnv sti splošne' stavke. Najvišje sodišče je razsodilo, da je splošna stavka nepostavna in je v interesu vsakega člana delavskih organizacij, da se ustvari v tem vprašanju jasnost. London. 3. maja (lo.) Vlada je izjavila, da zasleduje zakonski načrt o delavskih organizacijah sledeče cilje: 1.) Splošna stavka je nepostavna in nihče ne sme biti kaznovan, ker se stavke ni hotel udeležiti. 2.) Strahovanje je nepostavno in nihče ne sme biti z grožnjami prisiljen, da zapusti delo. 3.) Nihče ne sme biti prisiljen. da proti svoji volji plačuje doneske za politične stranke. 4.) Vsakdo, ki stopi v državno službo, mora obljubiti nedeljeno zvestobo državi. Politične in vojne zmede na Kitajskem Severne čete zasedle Hankov? — Nova vlada y Nankingu, Komunisti in inozemci London. 3. maja. (pa.) cDaiiv Telegraph» javlja nepotrjeno vest, da so severne čete zasedle Hankov. Sanzhaj. 3. maja. g. Po vesteh iz Nankic-ga. tvori tamošnio novo nacijonalistično vlado odbor petnajstorice, ki mu stoji na čelu general Hinjungčen. štnehaj. 3. maja. (be.) Čangtsolin je prepovedal trgovski zbornici v §anghaju, da posodi Čangkajšku 30 milijonov dolarjev. Posojilo je bik) Čangkajšku že deloma izplačano. London, 3. maja g. Po vesteh iz Hankova so komunisti popolnoma spremenili »voje dosedanje stališče do inozemcev. Očividno j? tamošnja vlada uvidela, da gre predaleč. Zato je pozvala inozemce. naj zopet začno poslovati. Trgovci in zla=4i banke so odgovorili. da ne odpro svojih poslovnih prosti>-rov. dokler ne dobe zanesljivih jamstev, da bo vlada tudi re? vzdržala red in mir. Vlaia je v velikih škripcih, ker ji zaradi ustavitve inozemske trgovine manjkajo viri. London. 3. 'maja. (be.) Vlada je odredi!.,, naj odslej plovejo angleške trgovinske ladje po Jangtsekiangu Ie v skupinah, ki naj jih vedno spremlja po ena vojna ladja. Dokler vozijo te ladje mimo kitajskih utrdb, ostane voina ladja pred trdnjavo, dovler ne pridejo vse trgovinske ladje iz območja trdnjav-skih topov. šanzhaj. 3. maja. g. Utrdba činkiang v bližini mesta je obstreljevala angleško to-povko in pomožno ladjo, ki so jo zadeli trije streli, ki pa niso nikogar ranili. Topovka je odgovarjala na streljanie. tako da je utrdba kmalu umolknila, pomožna ladja pa »e je medtem umaknila. Japonci so od poklicali svoje državljane iz vse doline Jangtsekiansa zapadno Hankova. Poplave v Ameriki vedno večje \ew Orleans, 3. maja. (ri.) Po poročilih iz države Louisiane je poplava vedno več« ja. čeprav 90 razstreljeni nasipi na mno« gih krajih, da more voda odtekati Mesta NVithesborough, Gotiki in NVarne bodo vsak čas popolnoma poplavljena. Zooet se bo moralo izseliti kakih 150.000 ljudi iz cgro« ženih krajev. Razmere v begunskih taisori« ščih so žalostne, k«- je jela pohajati hrana in se pojavljajo alezljive bolezni Xeu> Orleans, 3. maja. (pa.) Mississippi je 70 milj južno Vioksburga na šestih kri« jih predrl nasipe. Potres v južni Afriki Johannesburg. 3. maja. (be.) Tu je bil močan potres. Dve osebi sta bili ubiti in dvajset ranjenih. Nezgoda vojne ladje Sewyork, 3. maja. g. Vest, da se je po« topila ameriška vojna ladja »Colorado*, ni točna. Ladja je nasedla na čeri in se zelo pokvarila. Vendar se je posrečilo spraviti jo s skal. Delo je bilo težavno, ker so mo« reh vreči v morje kakih 3000 ton nafte, orožja in municije. da so ladjo toliko ol«j» šali. da zopet sama plava. Zavlekli jo bodo v Brooklvn. kjer jo bodo popravili in na» novo opremili * i tVashington, 3. maja. ri. d. Tretja panam"-riška gospodarska konferenca se je tu včeraj slovesno odtvorila. Zastopanih je dvajset držav. Kongres je otvoril državni tajnik Ksl-log. Med drugimi je povzel besedo tudi državni tajnik Hoover in ostro kritiziral dejstvo, da nekatere države dobivajo kredite v inozemstvu za oboroževanje ali pa za neplodne investicije. Rekel je, da bi bila največja sreča za ves svet, ako nobena država ne bi dovolila takih posojil. S tem bi tudi odpadlo vprašanje, ali je dotična država so'- Diplomatski dokument o fašistični morali Značikia nota predsednika Coolidgea Mussoliniju. 1 Pariz, aprila. cVolcmtas, ki jo izdajajo italijanski emi granti v Parizu, prinaša zanimiv dokument iz katerega se vidi, da je Mussolini pred kratkim intervenira! pri ameriški vladi, naj K uvedla revizijo obsodbe Italijanov Sac-ca in Vanzettija, ki sta bila obsojena na smrt, in jima znižala kazen. Prepis teg; avtentičnega dokumenta je dobilo uredni štvo v roke z merodajne strani. Iz tega'dokumenta se najbolje vidi dvolično postopanje fašizma, ki se zavzema v imenu človečnosti, za zločince, ako rnu to kaže, dočim sam doma zatira brez srca vse, kar ne trobi slepo v njegov rog. Gre za neto, ki jo je poslal dne 19. t. m. predsednik Coolidge Mussoliniju kot zunanjemu ministru kraljevine Italije in ki ima zapisno številko 263.781. CooKdge sporoča Mussoliniju, da je pre jel njegovo noto potom italijanskega veleposlanika v \Vashtagtonu, v kateri prosi, naj se obsodba Sacca in Vanzettija revidira in jima kazen zniža. Ameriški veleposia' nik v Rimu sporoča hkrati italijanski vladi, da je vvashingtonska vlada pozorno vzela Mussolinijevo noro v pretres in naročMa guvernerju Fullerju, naj ji po moenosti ugodi, v kolikor je v skladu z ameriškimi zakonu. Pri tej priliki pa opozarja Coolidge. -da bi bila ameriška demokracija zelo vesela, ako bi Mussolini interveniral v tesn smislu, da bi ublažil na kakršenkoli način neštevil-ne krivice, ki jih po splošnih govoricah vršita fašistična vlada in Italija. Splošno se govori, da so vladni funkcijonarji brez ste hemega vzroka ubili ali dali ubiti kakih 3600 delavcev, da so jih preganjali in zlo-stavijali 200.000 in da so s preganjanjem prisilili kakih 600.000 Italijanov, da so se morali zateči v inozemstvo. Posebni oddelki. ki jih plačuje italijanska vlada, so mnogokrat in pri raznih prilikah razbili, izro-pai; in zažgali 10.000 hiš mirnih državljanov ter zatočišč, uredništev, krožkov in zadrug, pri čemer niso prizanesli niti ženam in otrokom. V italijanskih ječah ali prisilnem bivanju doma zdihuje 10.000 nedolžnih ljudi. Za telesro in stvarno škodo se ne daje niti najmanjša odškodnina in krivci se ne kaznujejo. Splošno je znano, da so ti krivci najbolj goreči izvrševatelji MussoHnijevih odredb. Coolidge upa, da bo italijanska vlada vzela v tem smislu tudi prošnjo ameriške-;a veleposlanika v Rimu v pretres, zlasti ker se opira na dolarje. Ki so jih ameriški bančniki posodili v svoji humanitarni sentimentalnosti, kar pa se k sreči dogaja le bolj poredko. ventna. Posledica takega postopanja bi bila, da bi se najemali krediti le za produktivne investicije. Zato bi obrestna mera padla, zraven pa tudi ne bi bilo več velike nevarnosti za one države, ki bi hotele terjati svoj denar od dolžnika. Tako postopanje bi b'lo najuspešnejše preprečenje vojn Kakor se čuje, se državni tainik Kelloe ne strinja popolnoma s takim naziranjem ministra Hooverja, vsaj kar ae tiče južnoameriških držav. Pred vladno krizo na Poljskem Varšava, 3. maja. (be.) Ker namerava za« pustiti Zaleski politično življenje, preti ministrska kriza. Tudi ministri za finance, pravosodje in trgovino nameravajo odsto« piti. Mednarodna konferenca dela se oti-ori 25. t. m. v Žene\i Ženeva, 3. maja. g. Dne 25. t. m. se otvo* ri tukaj 10. mednarodna konferenca dela, ki jo priredi mednarodni urad dela. Na dnevnem redu je troje glavnih predmetov, namreč bolniško zavarovanje, minimalne plače in svoboda združevanja. Glede po« slednjih dveh vprašanj se uvede nov način proučevanja, namreč tako zvara (bojna razprava. Najprej se v splošni debati za« črtajo glavni obrisi sklepov, ki se predlože dotičaim državam v izjavo. Na podlagi izida te izjave se razpravlja podrobno o stvari in store definitivni sklepi v smislu želja poedinih držav. Na ta način se delo zeJo pospeši. Italijanska kraljica botra habsburške nadvojvodinje Budimpešta, 3. maja i. Italijanski poslanik Durini di Monza se e vrnil predvčerajšnjim po večtedenskem dopustu v Bud rn-pešto. Grofica Durini di Monza a fungirala danes kot krstna bo:ra v hiši nadvojvode Jožefa Franca, kjer se je vršil krst drugega otroka nadvojvodskega para, priicese Helene. Njena prava krstna botra je italijanska kraljica Helena, ki io je grofica Durini samo zastopala. Španija in Italija Madrid, 3. maja. (ri.) »Nacioo* poroča, d« je minister Aunos ca svojem potovanju v Italijo imel sestanek tudi z Mussolinijem, s katerim je razpravljal o možnosti poepe« šitve skupnega gospodarskega in politična ga nastopanja obeh držav. ^ Italjjansko-rumnnska trgovinska pogajanja Rim, 3. maja. s. N agencija javlja, da bodo pogajanja za italijansko«rumvrasko tr« govrnsko pogodbo v kratkem končana, ker se v nekaj dneh pričakuje Drihod rumun« skega državneg-a pod tajnika .Maoolesca. Poljedelsko posojilo v Nemčiji Berlin, 3. maja. (be.) Med vlado in Dr« žavno banko se je dosegel sporazum glede najetja posojila v znesku 200 milijonov mark za povzdigo poljedelstva. Anglija in njeni evropski dolžniki London, 3. maja. (lo.) Angleški poslanis v \Vashicgtonu je predal ameriški vladi noto, ki se bavi z najnovejšim govorom zakladnega ministra Mellona o vojnih dol« govih. Nota bo v kratem obelodanjena. Njen namen je popraviti utis Mellonovih trditev, da prejema Anglija od svojih ev» ropskih dolžnikov dovolj denarja, bodisi na račun vojnih dolgov ali pa reparacij, tako da nadkriljujejo ti dohodki zneske, ki jih plačuje Anglija Ameriki na račun dolga. Rothschild za kemičnobiološki institut v Parizu Pariz, 3. maja. (be.) Baron Edmond Roth« schild je daroval 30 milijonov frankov za ustanovitev kemičnobiološkega instituta v Parizu. Novo letalo za Pineda Berlin, 3. maja. (be.) Zastraženo po še« stih fašistih je prispelo novo letalo za de Pineda v Ameriko. De Pinedo namerava nadaljevati polet tam, .-.jer je zgorelo prej« šn.ie letalo. Japonska misli zasesti Harbin London, \ maja. (lo.) Položaj na Kitaj« skem se ni mnogo spremeniL V Nančan« gu in v Kiangsiju vladajo mase, ki vrše strašen teror. Kakor se poroča, prodira Čangkajšek proti tem mestom, da elimini« ia komunistične vplive. Na reki Jangtse so Kitajci obstreljevali angleško terpničar« ko «Toal». Hankovska vlada se nahaja v velikih finančnih težkočah, ker so banke vse zaprte in ker počiva vsa trgovina. Tr« govci zahtevajo od hankovske vlade čvrste garancije, da se bo trgovina nemoteno t2z» vijala. Hanko\\ 2. maja. (be.) Vlada bo preki« nila odnošaje s komunisti ker se ne more upirati Čangkajšku. za katerega je glaso« valo v vladnem odboru 48 članov in samo 22 proti. Nova vlada poz i vi je prebivalstvo, naj brani tujce, katere je zaprosila, naj na« daljujejo s posli. Pariz, 2. maja ibe.) Kakor poroča «Ma» tin» nameravata Anglija in Japonska zače« ti skupno protirusko akcijo na Kitajskem. Japonska bi v tem slučaju zasedla Harbin in vzhodnokitaisko železnico, katero nad« zorufejo Rusi. To bi pomenilo ruskotjapom sko vojno. Klerikalci in oblastne skupščine Klasičen primer lažnjive klerikalne metode. O pasivni bilanci dosedanjih zasedanj mariborske in še boli ljubljanske oblastne skupščine bomo še govorili. Danes naj samo na kratko reagiramo na slavospev, ki ga «Slovenec« objavlja o delu in uspehih klerikalne večine v teh skupščinah. Klerikalno glasilo bi predvsem rado predstavilo stvar tako, kakor da je še-le SLS, zlasti ko je bila na vladi, ožrvotvoriia oblastne samouprave ter omogočila, da so se mogle konstituirati. Ravno nasprotno je resnica. V svoji svečani deklaraciji 23. februarja so poslanci SLS tako v Mariboru, kakor v Ljubljani sami slovesno se pohvalili, da se je SLS do zadnjega borila proti izvedbi ustavnih in zakonskih določb glede samouprave! Ko pa je bila SLS na vladi, je z uredbo od 17. iebruaria, ki io je pozneje s posebnim amandmanom k finančnemu zakonu še uzakonila, izpodbila oblastnim samoupravam glavni steber njihove neodvisnosti od birokratičnega ceatraEzma s tem, da je postavila njihovo gospodarstvo pod skoraj neomejeno kuratešo finančnega ministra! Enako švkidlarška so tudi izvajanja *S!o-venca» glede »hotenja in stremljenja po enotni upravi in enotni vladi v združeni Sloveniji« Z velikim aplombom so klerikalci na prvi seji novih oblastnih skupščin ako v Ljubljani, kakor v Mariboru, proglasili zedaijerso Slovenijo za svoj ideal in naznanili, da bodo sedaj pričeli delati za 2o?ex.o . Napredni poslanci jim v teh frazah niso sledili, a pokazali so praktično pot zakona, ki omogoča, da bi važne gospodarje, kulturne in socijatee institucije mogle biti obema slovenskima oblastima skupne. Kmalu se je pokazalo v dejanjih, da klerikalci niti one skupnosti -nočejo, ki jo zakon brez vsega omogoča. Ko se ie razpravtjal proračun, m kierikašna večina niti v Mariboru, niti v Ljubljani le s prstom krenila, da bi se zasguraia n. pr. skupnost javnih del, sodjahopoStičnih institucij, gotovih kmetijskih — če že ne vseh — upravnih panog. Še več. Klerikalni večini v Mariboru in v Ljub! J as ste vse storili, da se je neenakost med cbema ob-las-irna že takoj od začetka pokazala tudi v formalnem oziru, kjer je bilo le mogoče. Mariborski obl. skupščini so dali drugačen Poslovnik nego ljubljanski, ureditev mariborskega oblastnega odbora je drugačna nego v LjiAlfam iti pri ceS vrsti podobnih •s^prašar.j se :e razžika naravnost osteotativ-no podčrtavala Najbolj karakteristično je pač dejstvo, da le ljubljanska kierikalna večtna odklanjala predloge, ki so bili do-slovno posnel po skkpih raarSboeske ob- lastne skupščine! Tako je torej kieriaiao » hotenje in stremljenje« po enotnosti... Lažnjivi. kakor povsod. klerikalci v ocenjevanju opozicije. V Mariboru in v Ljubljan: je napredna manjšina, ki so jo s poslovnikom bru-aino potisnili v kot :n katero so izključili od vsake neposredne kontrole pri vodstvu oblastnih samouprav (v obl. odborih in celo glede pravice vpogleda v akte ter glede nnaiično-koctrolnega odbora) z naravnost občudovanja vrednim samo zatajevanjem in požrtvovalno lojalnostjo ter stvarnostjo vršila tekom celega zasedanja svojo dolžnost ter je s svojo skozi in skozi pozitivno kritiko odločilno vplivala baš ca nekatere najvažnejše sklepe obl. skupin. Klerikalna večina ljubljanske skupščine je to na poseben javnosti znan način kvitirala v zadnji seji in sedaj je »Slovenec* dodal še svoje s konstatacV jo, da je mariborska skupščina radi lojalnosti tamkašnje opozicije mogla sprejeti proračun v par sejah, dočim je opozicija v Li ubijanj imela obstrukcijonisččne namene ter je rešitev proračuna zavlačevala. Tako piše glasilo ljubljanskega Škota v oči-;Ied dejstvu da je hi! proračjn Ijubljan-Ijanske samouprave sprejet ne le v «par.» sejah, temveč celo v eni sami seji! Da bo slika popolna, naj navedemo še. kakor razlaga klerikalno glasilo nedelavnost nekaterih oblastnih skupščin v drugih celih države.« To ie žalostna pos!ed;ca — pras- vi »Slovenec« — centralistične ustave, zakona o samoupravah in cectraišsiičnega sistema. k; je v uničevanju samouprave samega sebe prekosil in je tako temeijito iz-podjedel vse možnosti ustvaritve samouprave, da je sedaj celo v tistih panogah ne more oživiti v katerih bi rad.» Vsak razumen človek bi sklepal, da go« tove pokrajine naše države pač še niso do« zorele za samoupravno življenje. »Slove« nec* sklepa z jezuitsko logiko, da je obrat« no temu kriva ustava in zakon o samo« upravah, torej tista ustava in tisti zakon, o katerem je veliki župan dr. \"odopi- ec ob ploskanju klerikalne večine v Ijubljan* ski oblastni skupščini izjavil, da take sa< mouprave ne najdemo niti pri najkultur. nejših narodih Evrope... In tisti zakon, na podlagi katerega delujeta tudi maribor« ska in ljubljanska skupščina, katerih delo povzdiguje klerikalno glasilo v nebesa! Politične beležke Zadoščenje Leta 1925- je nastala gonja zoper prosvetnega šefa ljubljanske oblasti g. dr. Pavla Pestotnika. »Slovenec* in »Narodni dnevnik» sta objavljala cele serije anonimnih člankov s strastnimi napadi, ki pa niso bili nikdar zadostno konkretizirani in so pomanjkanje konkretnih očitkov nadomeščali z gostobesednim frazerstvom in pavšaioimi obdolžitvaira. G. dr. Pestotnik je izšai iz praktične srednješolske službe in je bt! p-> klican na mesto prosvetnega šeia rad; svojih osebnih in strokovnih sposobnosti. Prosvetni oddelek je stvarno vodil na zadovoljstvo vseh po činu podrejenih. Bi: je ps na svojem odgovornem in eksponiranem mestu v izjemni dob: in je imel izredno težko nalogo, da uredi tudi izjemne .siuča.e ter sanira nezdrave pojave, ki so se v tem resora razpasli. Ta sanacijska akcija je izzvala papirnato burjo nekaterih prizadet: t. podpibovano od ljudi, ki so si obetaii še političnega ciobička. Odtod fianki. ki očitali prosvetnemu šefu raznovrstne grehe in hudobije z najbolj kričečimi izraz: in frazami. V vrsti takšnih člankov je izšel rudi članek »Narodnega dnevnika* avgusta 192? O bivši prosvetni upravi v Ljubljani ln Mariboru., kjer se je očitalo tej upravi, da ie pristranska, da so tajništva SDS i7^>o-Pokijevala učna mesta, nastavljala in prestavljala: da niso imeli besede ne reieren-ti ne veliki župan, marveč da je g. 'k. Pestotnik deHl po mili volji, da je Lil mož močne roke. in siično. Da ;e kSevem kom da prilika*dokaza, je g. dr. PestoMlk vložil tiskovno tožbo. Avtor se je skril ;a toženega urednika, kateri je nas'Dpil d *az resnice, zaslišanih je bšio nad 100 prič. z zvna razprava se je preložila, in v torek bi se bila morala dovršiti Ker pa je dokazni rra-teriia. ostal za toženca povsem negativen, je ponudil poravnavo, katero ;e tožite!; sprejel »Narodni dnevnik* je objavi; cien Pred razpravo izjavo, v k*t;ri konstarira temeljem prevedenega sodnega dokazaega postopanja, da so objavljeni očitki nevzdržni in da jih zato prekhcuje ter daje s tem napadenemu g. dr. Pestotniku potao zadoščenje. P oprejo pa še konstarira, da avtor članka zanj ni prevzel odgovornosti. Obenem je toženi fcst prevze' pravdne stroške in plačal v prid Sokolskesiu domu na Taboru znesek 5000 Din. _ Tako je zakl -jčena velika klevetniška kampanj?., ki ie bila rd vsega početka popoln ima neosnovana. Kriva so ostali sicer v ozadju, skriti za uredništvont, toda javnosti so znani ln pred njo osramočeni. Kaj bo s stanovanjskim zakoaom? Beograd. 3. maja. p. Vaš dopisnik je imel dar.es wr3iko govoriti z ministrom z» so« cnaJno -politiko dr. Mijovičem stanovanj« sKem zaiojnu. Micist r je nagiaštl, oa enkrat ni pričakovati spremembe v določbi da preneha stanovanjski zakon veljati s L novembrom t L Ako se bo Potreba, bo minister zadevo proučit in sto ril svoje odločitve. Sicer pa zakon določa itak, i>eda. 4.: «Lumpacij vagabund». A. Četrtek. 5.: »Vojiček®. C. Ljubljanska opera: Sreda. 4.: «Tajda». D. četrtek, 5.: »Madame Butterflv«. B. Petek, 6.: Zaprto, (generalna skušnja). Sobota. 7.: «Fidelio». Premijera. Izv. Mariborsko gledališče: Sreda. 4.: Zaprto. Četrtek, 5.: «Logarjeva Kristan. A Kuponi. Beethoven: Fidelio. Ljubljanska opera proslavi stoletnico smrti glasbenega ve. Iikana L. van Beethovna z vprizoritvijo njegove edine opere «Fidelio». V letošnji spomladi je šlo to epohalno delo nesmrt« nega skladatelja skoro po vseh večjih odrih celega sveta. Delo je tako v glasbenem ka» kor tudi v sceničnem oziru izredno intere. santno in se ob tej priliki prvokrat izvaja v slovenskem jeziku. Premijera cFidelias se vrši v soboto dne 7. t. ni. v opernem gledališču. — Predstava je izven in bodo vstopnice na razpolago od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Ljubljanska drama ima ta teden na svojem repertoarju dve mladinski predsta« vi. V petek popoldne se vprizore Cankar, jevi «Hlapci» kot dijaška predstava po zni« žanih cenah, v soboto popoldne pa Go. lijeva »Triglavska bajka®, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom osnovnih šol po izred. no nizkih cenah 6, 4 in 2 Din. Vstopnice za sobotno mladinsko predstavo se dobe le potom šolskih vodstev, ki naj priglase že. Ijeno število vstopnic do četrtka opoldne gledališki upravi. Sarajevsko gledališče v Mariboru. Sredi maja se obetata Mariborčanom dva izredno zanimiva večera: sarajevska drama uprizori 16. maja bosanski večer cAlmasa5> (3 slike iz muslimanskega življenja), 17. maja pa t». čutja. Posegla bo tudi na historične načine pripravljanja mize za razme obede in večerje. Dobili bomo pogrnjene mize v njfeo-ko slogu, v baroku in v drugih zgodovinsko znanih oblikah s primernimi pribori ter okrasjem, ki spada k originalno pogrnjeni mizi. Ideja je na vsak način originalna in »Ate. na» bo tudi s to akcijo dokazala, da spada med naša prva kulturna društva in da zasluži vso pozornost oaše javnosti. K tragičnemu slučaju na Vodovodni cesti Kakor smo poročali že včeraj, se je pri« petila v pondeljek zvečer na Vodovodni cesti tragična smrtna nesreča, čije žrtev je postala 141etna učenka I. letnika meščanske šole, Ivanka Mausar, hči železniškega spre« vodnika, stanujoča na Vodovodni, ali po novem F«cesti št. 8. Nezavestno deklico z malo rano na des. nem sencu je našel ob cesti ob 20.30 želez, ničar Rudolf Dovečar, ki se je vračal do. mov iz službe. Sprva je bilo splošno mine. nje, da je Ivanko podrl kak kolesar. Ko pa je Dovočar omenil nadzorniku Antonu Zabukovšku in višjemu stražniku Francu Tomšetu, da je videl na cesti malo preje, predno je prišel do poškodovanke, hiteti proti domu 14Ietnega dijaka 3. razreda re. alke F. B., sina poštnega uslužbenca, sta« nujočega na Podmlljšakovi cesti št. 41, je bila uganka kmalu rešena. Dečko je bil že v postelji, in je ves prestrašen takoj pri« znal resnico. Dečka so poslali doma po 20. uri v bliž« r.jo Frfberjevo trgovino po pasto za čevlje. Medpotoma se je igral z malo flobert»pi» štolo, ki jo je imel nabasano s 6 mm na« bojem. Na cesti je nedaleč od hiš srečal svojo poznanko Ivanko, vračajooo se od šmamic iz šišenske cerkve domov, katero je hotel iz bližine 5 korakov s pokom v zrak prestrašiti. Dvignil je roko, v kateri je imel orožje, a sprožil po nesreči prekma. Iu, kar je postalo za deklico usodno. Kro. glica ni Sla v zrak, marveč je prebila Ivan« ki desno sence m se zarila v možgane. Re» vica se je zrušila brez glasu na tla. Opa. zrvši na sencih deklice kri, je dijak takoj priskočil k Ivanki in jo jel klicati po ime. nu. Ker pa ni dala od sebe nobenega glasu jo je spravil v travo kraj ceste, nakar je ves preplašen zdirjal v trgovino, nato pa domov, kjer je po večerji takoj odšel spat. Ivanka je okrog 21. ure, ne da bi se za« vedla, poškodbi podlegla. Njeno truplo so ponoči prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kri« stofu, kjer bo danes dopoldne obducirano. Tragična nesreča je prebivalstvo za Beži« gradom in v šiški močno razburila. Vse po« miluje nesrečne stariše, ki so po takem ne« srečnem naključju izgubili pridno hčerko. Policija je uvedla strogo preiskavo glede posesti strelnega orožja pri otrokih. Požar pri Mokronogu V nedeljo ponoči je zapel rdeči petelin na hiši in kozolcu posestnika Ivana Perše-ta v Spodnjem Laknicu pri Mokronogu. Pogorelo je prav vse in sta poginila v plamenih tudi domači konj in prašič. Gospodarjev sinko se je šele v zadnjem trenotku rešil iz hleva, kjer je spal. Perše ima nad 100.000 Din škode, zavarovan pa je bil za 30.000 Din. Nujno svetujemo ljudem, nai zvišajo zavarovalnino. Rimske izkopnine pri Škocjanu ■V vasi Zlogaje pri Škocjanu v mokrono-škem okraju je našel posestnik Josip Pire pri kopanju temelja za svoj skedenj nad 20 raznih' rimskih novcev, večinoma izza cesarja Avgusta. Zalibog je pri kopanju uničil posodo, v kateri je bil denar. Tri metre ob meji je zadel na zidovje, poleg tega tudi na človeške kosti in na preko dva metra dolge kamenite plošče, čez deset centimetrov debele opeke in glinaste vodovodne cevi. Dobro bi bilo, da bi se za to najdišče arheologi zanimali in kraj natančno preiskali. Morebitne natančnejše podatke da radevolje g. Franc Jerič v Mokronogu. Belokranjski rokovnjač Talčil vrh. 2. maja. Hresk!... Qn, ciiink... pa se je sesula šipa samevajoče hišice na Otavcu 17, v kateri domuje marljivi posestnik Jakob Zupančič. On je odšel oa sejem, njegova žena pa na polije, da položi v grudo svoje upe, svoje nade. To priliko je porabil tnu-tasti Štefan, si zavihal brčice, pa hajdi za mejo do hleva. Stopil je previdno na rob zidu in smuknil skozi drobno okence v sobo. »Čakaj,» si je mislil, »za najboljšega prijatelja me imaš. Niti v spanju ti ne bo prišlo na um, da sem vlomil jaz. Zadnjič sem bil pri tebi in te prosil za 25 Din, pa si mi rekel, naj grem delat, pa bom zaslužil, češ da brez dela ni jela. Pa kdo bi vedno delal, če se lahko pride do jedače in pijače tudi drugače. Saj sem temu že navajen!® In mutasti Štefan se je že spravil na delo. V nočni omarici je našel pištolo. Dobro se bo prodala, kar v mavho ž njo! Pod za-pečkom je ležal »zajec« za škornje, kjer je ime! gospodar spravljen ključ za omaro. Pobral ga je. odprl omaro in se debelo nasmejal. Omara ie hila namreč dobro založena. Hitro je spravil nekaj najboljše obleke v punkeljček in se vrnil potem v mraku zopet domov. Ko je prišel gospodar domov, je osupnil. Našel je razbito šipo, po hiši pa kaplje krvi. Videl je, da je bil pri njem nepovabljen gost. A liček se je pri delu urezal. Takoj Je osumil mutastega Štefana Majerleta, ki je najbolje vedel, kako je pri njih. Šel je ponj in ga pripeljal v hišo. Velel mu je, naj zaviha rokave. Na spodnji strani dlani je res zevala velika rana. ki je bila še sveža. Drugi dan je že sedel štefanček v zaporu. Čuden človek je ta Štefanček Pred leti je bil strah vse Rodinske gorice in še dalje. Kakor je izpovedal, je imel še spremljevalko, s katero sta kradla kakor sraki. Navadno sta operirala v temnih nočeh ali rano pred dnevom. Za cel voz sta nakra-dia: blaga, oblek, živeža, zibelko, puško, sploh vse, kar spada k tihožitju družšnice. A zgodila se mu je smola, ostal je sam. Zato si je začel zadnje čase lajšali svoj »ledig« stan zopet s tatvinami, kar mu je prešlo že v kri. Delati pravi da noče pod nobenim pogojem. Raje teden dni koplje jazbeca v Sebastijanski loži, saj ga črnomaljski lovci itak ne nadlegujejo. Posestnik Jakob Zupančič je blag človek. Bil je svoje čase Štefanov oskrbnik. Pripravil mu je nekaj njivic, steljnikov in vinograd in ga navajal vedno k delu. Toda Štefan je raje šel in oropal svojega največjega dobrotnika. Kmalu so se priglasili še drugi in vsak je prijavil, kaj mu je zmanjkalo zadnje čase. Lep kupček stvari se je zopet nabralo. Tudi za te je padel precej upravičeni sum namj. Štefan je sedaj pod ključem. Morda se trka po čelu in preklinja tisto presneto šipo, ki ga je tako - porezala na roki in išče sedaj drugos ki bi ga izrezala. Oblasti imajo vsekakor pred seboj precej prebrisanega človeka, ki dela vse na račun svoje mutosti, češ, saj bom sedel teden dni, pa bo zopet dobro; saj sem siromak. Počasi se bodo menda res pokivifi v zanke številni belokranjski rbkovnjaS, ki vznemirjajo okoh'co. nakar bodo imeli ljudje zopet mir. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Domače vesti * Iz uradnega lista. »Uradni list« objavlja v 47. letošnji številki pravilnik o izvrševanju nadzorstva nad poslovanjem uradov in organov oblastev, podrejenih ministrstvu za notranje zadeve: nadalje uredbo o učiti IjsJoh disciplinskih sodiščih ter statistiko državne trošarine za vino. vinski mošt in petjot. + Zanimiva razsodba upravnega sodišča. Kakor znano, se je svoj čas razvila diskusija o vprašanju, ali je dohodninsko lestvico Stati v kronah ali v dinarjih. Upravno sodišče v Celju je sedaj v neke-n konkretnem primeru odločilo, da je stati šče finančne uprave v Sloveniji. ki uveljavlja kronsko lestvico, v zakonu utemeljeno. * Novi oficirji za našo žandermerijo. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odredilo, da se v svrho popolnitve žandarmerij-skega oficirskega ^boTa sprejme še tridese: novih oficir-ev iz rezerve v aktivno službo. Kandidati, ki žele vstopiti v žandarmerije, morajo hrti rezervni podporočniki ali poročniki :er ne snie-o biti stari nad 30 let. Zahteva, se, da. so dovršili vsaj šest razredov gimnazije ali pa kako strokovno šolo. Prijave se sprejemajo v štabu komande žandarmerije do konca junija letošnjega leta. * Ferijalne kolonije. Ferijalni savez bo rudi letos otvorii nekoliko svojih kolonij ob morju. Kolonije se o tvorijo večinoma v istih krajih, kjer so bile že lani. Uprava je naročila svojim delegatom, da že sedaj iz-vrše potrebne priprave, ker se kolonije o tvorijo že početkom prihodnjega meseca. + Obupen položaj albanskih beguncev. I: Podgorice poročajo, da je poiožaj albanskih beguncev postal naravnost obupen. Obrnili so se do svojih v Jugoslaviji živečih prvakov za nujno pomoč. Njihovi prvaki se bodo z cbširno spomenico obrnili do Društva narod v, naj prouči in uredi položaj teh bednih Hudi is jim preskrbi mednarodno pcmoč. * Slovenci na geografskem kongresu v Beogradu. Od 27.—30. aprila se je vršii kakor smo že poročali v Beogradu prvi jugoslovanski geografski koegres, ki se ga je udeležilo 40 delegatov iz vseh delov naše države. Iz Slovenije je došlo 5 zastopnikov. Po pozdravu predsednika geogr. društva v Beogradu prof. E. Cvetiča se je izvolil sledeč. odbor: predsednik profesor pedagoške šole v Beogradu E. Cvetic, podpredsednik prof. dr. Ivo Raoič iz Splita hi dr. V. Bo-hlr.ee iz Ljubljane, tajnika proi. Mladenovič h BeogTada in dr. R. Šavnik iz Celja. V dopoldanskih urah so se vršila strokovna predavanja eriede geografskega pouka na srednjih šolah m znanstveni referati o Beogradu. Popoldne pa so se vršile manjše ekskurzije v okolico in poseti važnejših institucij. zlas:; krasnega vojnogeografskega zavoda, ki ga voda odlični strokovnjak general Boššo-,PesetiR so tudi Cvijičev grob. kjer sta položila vence v imenu geogr. društva v Beogradu in LjuMlani gimn. direktor J. Torcrč iz Beograda in prof. dr. SavaSc iz Celja. Slovenska delegacija se je poklonila tudi -vdovi pok. prof. Cvijiča, ki jim je blagohotno rszkazala stanovanje ve-i-kega znanstvenika. Kongres je soglasno skleni! več važnih resohucii. med njimi zlasti glede enotne geografske terminologije in je Ml v odbor izvoljen do en Sovenec (dr. V. Bohinec). Hrvat in Srb. Končno se je sklenilo. da se imajo vršiti geografski kongresi redno vsako leto. Prihodnji kongres se bo vrSI v Ljubljani. Pred kongresom mest v Zagrebu. Vsa mesta v Sloveniji, k! se nameravajo udeležiti I. kongresa mest naše kraljevine, ki se bo vršil od 7. do 9. t. m. v Zagrebu pod predsedstvom tamkajšnjega župana Hein* 7.1 i. prosimo, naj zagrebškemu magistratu ^tmulrns javijo število delegatom, da sc morejo poskrbeti prenočišča. Na kongres je povabljenih skupno okoli 100 mest Ju* goskvije. Bolgarija išče strokovnjake iz Jugoslavije. Bolgarska vlada je razpisala natečaj za mesto rednega profesorja na veterinarsko medicinski fakulteti za farmakcHogijo in splošno terapijo. Vlada želi za to stožbo strokovnjaka iz Jugoslavije. Prošnie in cu-riculum vitae je vložiti do 1. jnnija. Pogodba traja tri ieta: plača približno 10.000 levov. \ zgled narodno-obrambnega delo vanj a. Podružnica Jugoslovenske Matice f Bret-ric: p. 2;rovnica. ena r.aiagilnerših podružnic te naše narodno-obrambne organizacije, je tekom svoje zadnje poslovne dobe zbrala za Jugoslovenske Matico na članarini rn raznih prireditvah Din 6Č71. Podružničnemu odboru in vsem Matičarjem izrekamo za njih nesebično fei požrtvovalno delovanje javno zahvalo in priznanje. * Selitveni stroški upokojenih učiteljev. Pišejo nam: V Sloveniji je sedaj že nad 300 upokojenih učiteljev, a še nihče ni prejel od vlade pripozeanih selitvenih stroškov. Nekateri čakajo na to že nad 2 leri. Lansko leto meseca junija so jim bile poslane pri-znaaice. katere so vsi podpisa« ia jih odda?: finančni delegacij, a denarja pa'še danes od nikoder ni. SkoTo «1 so se mora;: ob času selitve zadolžit in morajo sedaj od tega dolga piačevati po 15 do obresti. Res skrajni čas je že. da se lim vendar enkrat rzpiečajo v letošnjem proračunu pripoznan? zneski, -vsaj tistim, ki čakajo že skoro 2 leti. * Gojenci za pomorsko-zrak oplovno pod-oficirsko šoto v Knmborin (Boka Kotorska). ]. oktobra bo sprejeta v 2. razred pomorsko zrakopiovre podoficirske šole do 60 gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh komandah vojnih okrožij, pri vseh komandah t oMasteh mornarice, pri vseh ve-ifkih župan stvft, Jur-evo« pri vojaštvu ljubljanske gamizije ne samo kot proslava pomladi, temveč tudi kot dan, ko so za Č2sa borbe za jsvihodl-tev in ujedinjenje r.ar-oda njegmi najhrab-rejši sinov: po preminuli zimi ponovno odšli v gorovje ter zopet nadaljevali jorbo za svobodo svoe?a naroda proti njegovim tlačiteliem. S takšnim delovanjem prednikov se je pripravljala osvoboditev našega naroda ter se ta dan kot zbiranje uskok jv in narodnih junakov proslavljala pri našem vojaštvu. Dne 6. maja se ob 7. zjutraj zbero vse trupe na velikem vežbališču ob že'ez-nici pred Zalogom- kjer se bodo vršile 1-teške igre. petje in splošno veselje. Vse tek) vadne, športce, kulturne ln prosvetne organizacije. pevska društva, godbe, šele. udruženje rezervnih oficirjev. Zveza slovenskih vojakov ter ostalo preblvilstvo se poziva, da skupno z vojaštvom islavj to patrijotično prireditev. V' slučaju -l-.b vremena se vrši proslava v vojašnic?.!;. u— Poslovitev art. narednika-vodnika Črnera. V soboto s: priredili podoficir;: 16. art. polka svojemu priljubljenemu tovarišu in starejšim, dolgoletnemu predsedniku poč-oficirske čitalnice, naredniku-vodniku A-:tonu Čmeru, ki je imenovan za sodnega uradnika. prisrčen poslovi35 večer, ki se je razvil v lepo in neprisiljeno manifestacijo 01 u-žabaosfi in sloge med aktivnimi Mulrji v naši vojski. Naj bi naše! maogo sreče in uspeha tudi v novi službi kot državni uradnik. Opozarjam«! Radi opu=titTe trgovine prodaja vso blago, po Izredno globoko znižanih cenah. Msncfaktnrca trsovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični eeni. u— Društvo »Kuratorij slepcev« v Ljubljani naproša vse gospe častne pokroviteljice ter gospe in gospodične žensk -ta sg.ta-cijskega odbora, da naj se zanesljivo udeleže današnje seje ob 5. popoldne v kavarni »Emona« I. nadstr. radi prireditve »Dneva slepih«. Višja šolska oblast je dovolila šolski mladini udeležbo pri tej prireditvi. — Odbor. u— Dijaški telovadni nastop doe S. maja na šemesn telovadišču Ljubljanskega Sokola bo prvovrstna prireditev. Skušnji bosta če v soboto do poldne in popoldne, zato imajo oni učenci, kt sasto^Jo. v soboto prosto, da se lahko udeležijo skušenj. — Dijakinje in dijaki nastopijo v enoto:h telovadnih oblekah, kar bo povečalo efekt nastopajočih. Dijakinje imajo črne telovadne hlače in belo bluze, dtjakf kratke črne telovadne hlače in belo srajco. Garderobe za dijakinje bodo na veiesejma, paviljon H. dijaki pa imajo svoje garderobe v L drž. Straaazijl. v areni Narodnega doma ir v Narodaeen domu. Nastop za vse oddelke dijakov >e vrši iz j trene strani, pri vhodu Poleg kina Tivoh. dijakinje pa nastop; tz se^-eme strani Za obfinsrvo je vbod izključno pri glavnem vhodu poleg kim. Da ne bo nava!a pn- blagajn:, prosimo občinstvo, ia si preskrb! vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni ali pri dijakih sa-nEh, ki rjdl prodajajo vstopnice, in sicer sedeži po 15 ia 10 Dio. stojišča po 5 Dat. Začetek točno ob tTeh popoidne. na kar ponovno opozarjamo. u— Umrli » Ljubljani. Zadnji teden so b« ;avijem s'edeči smrtni slnčail Josip Ramšak. elektrotehnik. 26 let: Ivan -'.rž -var. skladiščnik. 50 let; Alojzij Parditski. mag. uradnik, 64 let; Franc SeiiSur, aišntk 61 let: Anton Hodej. posestnik, 49 let; Lcc- pold Žorž, strojnik 67 let; Terezija Fraako, mestna uboga, 68 let, Peter Repič nad učitelj v pok. 68 let; Kari llermza, železnliki uradnik, 50 let; Gašper Gašperln, nadaSte";] v pok. S4 let; Krista Burja, poštna uradnica, 32 let; Anton Gahron, župnik v pek. 70 let Marija Vajda. zasebnica, ?0 let; F.-. Bar., dninar, 38 let; Ivan StCkPinšek, bivši rudar, 30 let; Jožefa Felič, posestnika žena, 62 let; Matej Tomšič, mizarski pcmcčr.ik, 56 let: Matevž Lederer, tovarniški delavec, 30 let; Janez Pretnar, čevljar. 31 fet; Štefan Zanoškar, vojni invalid, 34 let; Alojzij Pire, dimnikar, 40 let: Frančiška Erču'. kuharica, 25 let; Marija Nadrah, postreščkrva žena. 60 let: Ivan Tonja dežnik.-poslovodja 55 let; Marija Majcen žena rudarja, 40 iet; Ivana Jakopin, zasebnica, 56 ;•:*: iože Anderlič, kovač, 55 le:; Amalija Berg-in:, zasebnica, 15 let: Terezija Bračko. ž-na uradnika, 38 let u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek daaes ob 18.30 na moškem učite-Ijišču z dnevEim redom: 1. »Umsko delo in alkoholizem,« nadaljevanje predavanja pisatelja br. Cerkveaika. 2. Slučajnosti. — K sestanku vabimo coieg članov tudi prijatelje našega pokreta. u— Obrtno društvo v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo izlet na 5marlet.no gore. Odhod iz Ljubljane z vlakom 00 S.15 1 utra; z gorenjskega kolodvora. Na izletu srdelu-ie društven: pevski zbor. u— Krožek magistratnih uradiik/i/. .'bčn: zbor »Krožka magistratnih uradn-kov« bo v četrtek, občni zbor »Zvene mag. organizacij« pa v pondeljek. dne 15. maja, oba ob pol šestih popoldne v mestni posvetovalnici u— Policijske prijave. Od pcndeijka na torek so bili prijavljeni poiioi.ii e!»dcči slučaji: 2 tatvini, I prestopek bogckietstva. 1 poškodba tuje lastnine, 3 prest opici kalje-nja nosnega miru, 1 prestopek žaijenja straže, 2 prestopka obrtnega reda. 1 pobe 4 od doma in S prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in \ic*;i t 2 radi beračenja in 2 radi vlačuga u— Pazite na otroke. Včera popoldne je pri Trnovskem mostu v Cerkveni ulici padel v Gradaščico triletni sinček gospe Vr-hevčeve, stanujoče v Cerkveni urici 21. Voda ga je takoj odnesla s seboj. V odločilnem trenotku je skočil v vodo delavec Janez Habjan :z Trzina in rešil že nezavestnega otroka sigurne smrti. u— VsiljiTa berača. Berača Janez C. ter France V. sta zamenjala torek s petkom in nadlegovala stranke po hišah Stareca trga. Oba sta imela dober dan. PriberaJila sta že polne žepe drobiža, nakar sta se pri srečanju na ulici domenila, da stopita v bližnjo gojilnico. Ko jima je zopet zmanjkalo drobiža, sta se odločila, da odideta naprej ia prosjaškim poslom. Ker pa jima usmiljeni ljudje niso hoteli deliti miloščine, sta ?e tako razjezila, da sta pričela razsajati ;n zmerjati ljudi vsevprek. Oba je konoao odpeljal stražnik v zapor, kjer «e bo=ta sedaj hladila nekai dni. u— Trije vlomi. Delavec France švige!;. stanujoč v Rožni dolini št. S, je v pondeljek zjutraj, ko je odšel z ženo na delo, obeeil kliue svojega stanovanja na za vrati drvarnice pritrjen žebljiček, kar je moral opaziti neznan nepoštenjakonč, ki je pozuieje s pomočjo ključa vdrl v spalno sobo. Tu je odpri predale omare ter vzel iz listnice 1000 Din gotovine, nato stanovanje spet z&klecil in izginil, ne da bi ga kdo opazil. — V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v mesnico Jerice Putrih na Starem trsru. Vlomilec ie oi-nesel več svežega in suhe?m mesa v vrednosti S20 Din. — Isto doč je nekdo vir! v barako branjevke Angele Smokovec na G> sposvetAj cesti ter ukrade! več pomaranč. u— Stavbenike in tehnična podjetja opozarjam na svojo bogato zalogo svet-lopisemskeza. skicnega in pauznega papirja najboljše znamke ter vse ostale tehnične potrebšjine po zelo ugodnih cenah. Tvrdka M. Ti čar. Ljubljana. 130 u— Lekarna G. Bakarčič se ie preselila iz Karlovske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šole. 681 o— \ngleško sukno po solidnih cenah pri h>"ncu 0?v!inu. Gradišče 3. 635 u— Vidoričer klub r Ljubljani sporoča članstvu, da bo občni zbor v petek, dne 6. t. m. ob 9. zvečer v šoli na Ledini Člani, ki ne obiskujejo tečaja, na; pridejo ob določeni uri na zborovanje. — Tajnik. u— Zgubila se je deklaracija i. s. c. od Resljeve ceste, Slomškova ulica po Miklošičevi cesti do trgovca Kri »perja Najditelj njj jo odda proti nagradi v og!a=nem oddelku strti jrasp«ktf t- potovanja v Švico Uradna švicarska prometna pisarna Viča, L Sdmneabergcrpiatt IS najti sredstev da sc vzdrii gledakšče v dosedanjem obsegu tudi z opero in oberže igralci vsaj dosedanje gaie. izmenjajo naj se pa slabše moči r boljšim, od česar je obseg gledališča v isti meri odvisen. a— Zopet eno leto za tihotapstvo. Zvl se, da strasti obmejnega tihotapstva še tako drakoničae kazni ue morejo udušiv. Težnja po lahkem zaslužku zmegu;e. Te kupnine zapadla v korist občine. a— Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjeoce je imelo v soboto popoldne ob zadovoljivi udeležbi članov -ve letošnji občni zbor. Pregled o dek>v«.nju društva v preteklem poslovnem letu sta podala društveni predsednik višji kaznilnic- ' ravnatelj Vrabl in tajnik nadačiteii Ciz.l S skromnimi sredstvi, ki jih je imelo društvo na razpolago s prispevki članarine -podpor, je podpiralo odpuščene kaz.-jett.c. ki so se med kaznijo lepo vedli, z .blc- .. obutvijo in malimi denartumi zneski z^ % . ,.-njo v domačo občino. Dne 14. novembra lanskega leta je društvo stopilo pred - -tost z zelo posrečenim koncertom, pr: l-.-.-teretn so z glasbenim: is pevskimi to:«..: ter dekiamacijami sodeiovali pod vodstva.: g nadučitelja Cizelja izključno samo ka?-njencu Posedli so koncert najodUč-tejši stopniki uradniških, glasbenih in pedago-šklit krogov ter ga ie prizaaino omenil tuli zagrebški profesor Markovič v nekem svo ;-n predavanju o umetnosti. Blagajri pregleir . g Zavodnik je podal blagajniško poroči, glasom katerega so društvene J.; h od k e tvor2e podpore in članarina. Izmed p-i-poraikov je omeniti predsednišrvo •. <. deželnega sodišča v Ljubljani (796 Din . .rejništvo dežel, sodišča v Ljubljani (224 Din i okrajnega sodišča v Murski Sobot. (23) !•) raznih drugih sodišč v Slovenhi. r. K R. Ježek v Mariboru (4 >':> Dir.) Pi-ucr Lenard v Mariboru (2>>. Dm). 1r.t-.-3, občir.i Ljubljana ta Kran . Zadružna „ -spodarska banka v Mariboru. Prom.t zavod za premog v Ljubljani, tvrdke Te a jppanz. Viktor Gl-aser. Strasctil: Fc.l-ber H. \V5gerer; mag. I. Vidma-er odve. -dr. Btanke in dr. Orosel. dr. Far.incvr dr. Pipaš po 100 Din. dr. Jurrtsch 15=.. Din razne druge mariborske ia zunanje p d-pornike. ki so prispevali mar:še zneska. 2— Nečuvena surovost. V J t. Ja _ Dravskem >o!;ti s:a dva kmečka 'aitta gostu-i g. r rasa v prepira vrgla -•--«.« — '-kovega sina Alojza Sda na da i-" ca ■: potem tako dolgo z nogami t- -'---'n aa so se Seln pretrgala čreva. Mora': 7-odpegati v bomico v Maribor, kier včeraj .operiran. Oba napadalca' ta - . aretirana. Iz Celja šola Gledališki sestanek je včeraj traja! cele tri ure :n na niem igraki iz^es« svoje težnje. Navzoči so bih rudi novinarji, krit3ri io prljateSi gledališča. Refren vsega ie bil, da je edin: izhod tz sedanje težke situacije denarna podpora. Izvoljen je bi! šestčlanski odbo*. obstoječ iz izraicev in občinstva, ki caj skuša na tej baz. najti izhod. Mnenja >mo, da je treba vsekakor h'-- Celiska obrtna nadaljevaira priredila v nedeljo poučen iriet v Ljubi no. Na Tehnični srednji šoli jc sprejel'.^ letnike v teiovadnici direktor, gospod h« s:p Reisner s profesorskim rborrrr ter :«rero pozdraviL Obrariožil je naf -.e-ustroj in pomen te velike strokovne šo, ** pravično življenje, nakar se je p. O.U-pmah, katere so požrtvovalno vodili spodi profesorji a profesorice, začelo n d-ovaaje pcsamezirih oddelkom- največje L* te vr«e v Jugoslaviji Od rišje ob-:-e šole sta se ogledali gradbena m stroga la; posebno pozornost so'vzbujali -zr stroji, ki so bili izdrfar.i v solnih de!sv, flicah. Od nižjih oddelkov pa aTidrc ca rokodelska, »trojna in elektrotehniška delovodska šok. zatem mizarska :n stru= garska mojstrska ter ki|»rska ia re/n«-= ska pa tudi še keratniška in pletarsia io'?. \ vseh teh šolskih oddelkih so bsii naj. rajšičaejfi stroji v delu. katerim to stregi: domeči gojenci po navodila profesorje*- in je bila celjskemu obrtnemu naraščaju na ta način razlaga strokovnjakov tembolj umljiva. Na ženski obrtni šoli so pa ofc* čudovale naše vajenke oddelke za šivanje perila, oblek in pa vezenje. Izletnicam so se predstavile tudi gojenke zavoda v naj« različnejših modelih oblek, ki so si jih aa. me izvršile. Utisi, ki jih jo dobila na tej veliki strokovni šoli ccljska obrtna mladež, so nepopisljivi. G. direktorju Reisnerju in slavnemu profesorskemu zboru bodi izrc« čena 5e enkrat vseh izletnikov najvdanejša zahvala I — Po skupnem obedu so si izlet« r.iki ogledali velezanimivc zbirke Narod« oega muzeja, nakar je odšla mladina po Aleksandrovi cesti do Prešernovega spo» menika in se mu tam poklonila z navdu. lenimi klici: «Slava Prešernu«. Nato so si ogledali izletniki slikarske in arhltektonlc« ne zanimivosti ljubljanske stolnice in Su zatem na ljubljanski Grad, odkoder sovži» vali s stolpa krasen razgled na mesto ter bližnjo in daljno okolico. Vožnja po želez« niči je bila vsled lepih voz zelo prijeta«, za katero dobrohotnost bodi železu, m« spektorju g. Jakhu izrečena srčna zahvala! Joško Bizjak, vodja šole. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS v Celju se danes radi važ' ne in nujne seje ne vrši. še ta teden se bo sklical izreden sestanek. e— Čigavo je kolo? V Mariboru je od šel od svojega mojstra 19 letni krojaški va-siip Kon rad t. Potikal se je dalj časa okrog in prišel v Rogatec, kjer je dal v popravilo neko kolo. Ker je ključavničar Josip Pola-ček sumil, da je Koarradt kolo ukradel, ga je naznanil orožništvu, nakar je sledila aretacija. Kolo je čmo barvano, poniklajno in s prostim tekom. Na zvoncu je utisnjeno besedilo »Einigkeit macht starka, na rjavem sedlu pa dBruder Assman, Leibnitz Strok.® Kolo se nahaja pri okrajnem sodišču v Rogatcu. e— Koncert Celjskega pevskega društva, ki se bo vršil pod vodstvom g. pevovodje Preglja v soboto, dne 7. t. m. v veliki dvorani Celjskega doma, vzbuja po Celju iti okolica zaradi svojega lepega programa veliko zanimanje. Ker je po večletnem odmoru zopet prvi javni nastop tega zbora, je upati, da bo občinstvo s številnim pose-tom dalo pevkam in pevcem priznanje in v spodbud o za nadaljnje delo. Celjsko občinstvo, zlasti pa okoličane opozarjamo, da se dobije vstopnice v predprodaji v trgovini Goričar & Leskovšek ter da se jih lahko naroči tudi po dopisnici. e— Snaženje uradnih prostorov na celjskem magistratu. Vsled snažen i a uradnih prostorov mestnega magistrata bo mestni urad v ponedeljek, dne 9. t. m. pop. Ln v torek, dne 10. t. m. ves dan za/prt. Stranke, ki so vabljene za ta dva dneva, naj se zglasijo v sredo, dne 11 majnika ob navadnih uradnih urah. e— Prepovedano nabiranje naročil. Srez-ki grem i j trgovcev v Celju opozarja članstvo na odločbo, s katero se prepoveduje inozemskim potnikom in trgovcem nabirati naročila pri privatnih osebah. Tozadevna odločba je izšla v Uradnem listu št. 44 z dne 23. aprila. Nanaša se na vse trgovce, in-dustrijce in ostale pridobitnike inozemskih držav, brez razlike, ali je naša država ž njimi v pogodbenem razmerju ali ne. Isto velja tudi za njihove trgovske potnike. Osebe, ki bi kršile ta predpis*, se bodo kaznovale po veljavnih predpisih. Članstvo srez-kega gremija nujno prosi vse trgovce, da posvečajo inozemskim potnikom kar najstrožjo tozadevno pažnjo. Vsak konkreten slučaj naj »e nemudoma sporoči gremiju. e— Čoln je vlovil Jože Kokale v Rožnem pri Blanci. Je popolnoma itov iz mehkega lesa, 4 metre dolg. Lastnik naj sc javi Jožetu Kokafc. e— Podporno društvo za revne otroke v Gafcerju pri Celju priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 2. pop. v kinogledališču v Gaberju javno tombolo s številnimi glavnimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen v humanitarne svrhe, se nakup srečk toplo priporoča. Iz Kranja r Posnemajte! Odvetnik g. dr. Beno ■Sabothy je izročil kranjski Streljački dru« zrni iz neke vodne poravnave 100 Din. r— Odbor podružnico Kola jugoslovem sxih sester ima danes ob 17. uri redno se« jo v običajnih prostorih. r— Izlet zagrebške gimnazijske mladine. i reteklo nedeljo je dospelo z jutranjim v. a kom iz Ljubljane nad 80 nižjegimnazij. cev iz Zagreba pod vodstvom svojih pro. tesorjev. Takoj, po prihodu so odšli na Sv. Jost. popoldne pa so si ogledali mesto in obiskali na kranjskem pokopališču grobo« va pesnikov Prešerna in Jenka. S popol. oanskim vlakom so se vrnili proti Lj ubija, n: z najlepšimi vtisi. Tako se je otvorila sezona majniških izletov šolske mladine. r~Z Se,° v°1itvah v okrajne cestne odbore. Za občno Sv. Ana nad Tržičem jc bil uvoljen župan Ivan Ankele kot član v tr« »ski okrajni cestni odbor, za občini Zminc m -Sora lesni trgovec iz Gabrka Pavel vi"" Tza "hčino Poljane posestnik na Jvan Debeljak kot člana v škof* Kioski okrajni ccstni odbor. pri Iz Trbovelj t— DvOrazredna trgovska šola dovolje* na. Občina se je pred kratkim obrnila na ministrstvo v Beogradu s prošnjo, da se dovoli v Trbovljah ustanovitev dvorazred. nc trgovske šole. V Trbovljah zahtevajo namreč trgovci od učencev kot predizobraz bo dovršeno meščansko šolo. Doslej so ti učenci hodili v obrtno«nadaljevalno šolo, kjer so se poučevali skupno z učenci z dosti manjšo izobrazbo. Razumljivo je, da ni imel ta* pouk za trgovske vajence no* benega smisla. Prosvetno kot trgovsko mi. nistrstvo je .upoštevalo tehtne razloge in ustanovitev dvorazredne trgovske šole do. volilo. Ta odlok bo vse prebivalstvo po« zdravilo z velikim veseljem, t— Umrla sta Josr Vrešič, sin rudarja, 2 dni, Loke 266 in Albin Keše, sin delavca, 3 leta, Loke 155 t— Uradni dnevi sodišča v Trbovljah. Okrajno sodišče v Laškem naznanja, da se bodo vršili uradni dnevi sodišča v Tr. bovljah 7. maja, 11. junija, 9. julija, 13. av< gusta, 10. septembra, 5. novembra in 3. de; cembra. t— Občni zbor CiriUMetodove družbe v Hrastniku je bil preložen za 14 dnL Vršil se bo 14. maja skupno z žensko podružni. co istotam. t— Kramarski in živinski sejem v Trbov• Ijeh. Opozarjajo se živinorejci in mesarji, da posetijo 5. t. m. sejem, ki je eden naj. boljših v Trbovljah. Stari padarji kolovrat 60 poznali za želodec spačen tisoč rož nabrali, a zdravnik moderni dobro ve, da »Florian« najboljše sredstvo je. 164 : Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljnbljana-Moste. Iz Ptuja Iz seje mestnega sveta Na sobotni seji ptujskega mestnega sve. ta je župan dr. Senčar med drugim sporo« čil, da je za enkrat odstranjena nevarnost ukinitve ptujske gimnazije in da je veliki župan odobril pobiranje občinske cestne naklade do konca leta 1927. Zborovanja Zveze jugoslovenskih mest, ki se bo vršilo ed 7. do 10. t. m. v Zagrebu, se udeleži za ptujsko občino župan dr. Senčar Dopis mestne občine ljubljanske glede subskrip« cije obligacij za stanovanjsko akcijo je bil izročen v nadaljni študij finančnemu odse* ku. V odbor Mestne hranilnice so bili na novo izvoljeni sledeči člani: I. Šegula, P. Dostal, P. Pirich, A. Žveglič, Fr. Podgor* šek in Fr. Lenart. Sprejete so bile nasled« nje mTliško*ogledne pristojbine: za gala« pogreb 40, za I. razred 30 za II. razred M in za III. razred 10 Din. Od pobranih piv stojbin bo prejemal službujoči mrlišKi oglednik, ki bi bil istočasno mestni fizik, 50 odst. ostanek pa mestni pogrebni zavoa. Kidro=tehnični oddelek sreskega poglavar, stva je zahteval od mestne občine, da po« pravi in zasigura mestna občina na svoje stroške desno obrežje Drave med obema mostoma. Na predlog podžupana Blažeka je bila ta zahteva odklonjena, ker spada zaščita dravskega obrežja k regulacijskim delom Drave, ki spadajo v kompetenco države ali vsaj mariborske oblasti. V do. movinsko zvezo sta bila sprejeta dr. Alojz Visenjak, odvetnik in Josip Sprah, delavec, ravnatelj Glasbene Matice Karel Pahor pa si mora noprej pridobiti naše državljan« stvo. Mestnim nastavljencem (uradništvu) so se do ureditve prejemkov po novem načr. tu občinskega zakona zvišali prejemki za 20 odst., kar znaša pri posameznikih 150 do 358 Din mesečno. Bufet v mestnem ko* pališču se izroči najboljšemu ponudniku za sezono 1927. — Dr. Fermevc je ponovno apeliral na župana, naj zastavi ves svoj vpliv, da se prisili železniška uprava, da zaščiti obrežje Grajene. Ako občinski od* sek v tem oziru ne bi našel pri oblasti pri* merne zaščite, bo v celoti odstopil. — Srb« ski trg se bo, kolikor bodo dopuščala sred« stva, tlakoval. — Obč. odbornik Tobijas je predlagal, naj se težki tovorni promet z avtomobili instradira čez mesto po okraj, n: cesti, ki gre pri pošti na levo. Zupan je obljubil, da bo tozadevno posredoval pri dTž. policiji. — Končno je bilo še skle* njeno, da se pozove jo hišni lastniki, da skrbe za red in snago pred Svojimi hišami, posebno še oni trgovci, kjer se pred njiho* vimi trgovinami krmi živina. J— Prvi majnik je pozdravila naša mest. na godba z budnico. Mladina se je trumo, ma valila za njo in jo spremljala po vseh ulicah. Godba je zasvirala pri županu tu« o- podoknico, nakar sc je vrnila domov. Dopoldne se je vršilo lepo uspelo zboro* vanje Narodno strokovne zveze, na kate« rem je govoril tov. Vladimir Kravos o pto* Kopališče Vremensko poročilo Meteorološki ta »ml , ijiiMia.u 3. maja 1927. Višina bitroniHira 3*iN.>j m Kraj Cas B L K 01 iZ 0 L. E opazovan ja a co £ 7. 164-0 89 Ljubljana 8. (dvorec) . . . 14. 761-3 20-4 oŠ Maribot . . , 21. 762-2 15-5 73 764-5 12-0 76 Zagreb . . » . 764-2 14-0 88 Beograd , , , S. Sarajevo , . . Skoplje .... 763 7 200 63 Dubrovnik , . 762-8 17-0 77 Split .... 7. 762 5 18-0 82 Praha ... 765-2 18-0 Smer vet i u ir brzini v metrih E 1 <5 52 i 8 10 0 10 o 4 10 Padavine Vrsta ? mm do t. dej megleno 0.1 Solnce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19 7; luna vzhaja ob 5.47, zahaja ob 22.11. Najvišja temperatur« danes « Ljubljani 20.6 C, ntjnižqa 11.4 C. Dunajska vremenska napoved » sredo: V južnih Alpah večinoma nejasno, deloma deževno, nekoliko topleje. Tržaška vremenska, napoved za sredo: Vetrovi iz prvega kvadranta, nebo večinoma jasno, temperatura od 16 do 22 stopinj, morje nekoliko razburkano. v »olnčni dolini reke Vaha (Slovaška), 70 stopinj Celzija, vulkanski žvepleni vrelci z neprimerljivimi uspehi lečenja pri ishiasu, rermi, protinu, eksudatih. Dobra pensiona v >Thermia Palače« Ia, »Pro Patria« Ila, že počenši od Kč, 50.—. Krasen naravni park. tenis, obsežne kopeli, 3 in pol ure od Dunaja. Obaveščenja glede domačega zdravljenja daie: L. SCHREIBER, Zagreb, Akademični trg 1. bujenju narodnega proletarca in naglašal, da mora hoditi demokratizem roko v roki s socijalizmom. Z velikim navdušenjem jc bila soglasno sprejeta predlagana resolu* cija. Članice Zveze so med tem pridno prodajale cvetlice in nabrale 840 Din. Po* poldne je priredila Narodno strokovna zve za pred mestno hišo koncert, nakar je od« šla na veselični prostor v Novo vas k Bra» čiču. —• Društvo kolesarjev v vojašnici kralja Petra v Ljubljani glede dobave raznih živil za ljubljansko garnizijo (fižol, riž. testenine, zdrob, krompir, moka, mast, olje. kis, turščica itd.). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — K znižanju diskonta Angleške banke. Kakor smo že poročali, je Angleška banka v četrtek znižala eskomptno obrestno mero cd 5 na 4.5 odstotka. Ta korak Angleške bank? je v zvezi s splošnim znižanjem obrestne mere v večini evropskih držav, kakor n. pr. v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Češkoslovaški, Madžarski in v nordijskih državah. Nekatere teh držav eo v tekočem letu že drugič, celo tretjič znižale oficijelno obrestno mero. Angliji dosedaj tega ni bilo mogoče storiti, ker so se zaradi dolgotrajnega štrajka angleških premogovnih delavcev pojavile tež-koče v angleškem denarstvu; na drugi strani pa je šele ugodno rešenje vprašanja vrnitve francoskega zlatega depoja v višini 4^'/) milijonov zlatih frankov omogočilo znižanje diskonta. — Istočasno je tudi Švedska Državna banka znižala diskont od 4.5 na 4 odstotke. = Razvoj bolgarskega gospodarstva. V Bolgariji se je v zadnjih letih znatno razvila produkcija kulturnih rastlin, od katerih igra tobak najvažnejšo ulogo. Izvoz tobaka je v zadnjih letih dosegel 37—42 % celokupnega uvoza, medtem ko je bil izvoz tobaka pred 20 leti še tako neznaten, da je dosegel le 1 % celokupnega izvoza. Tudi vinogradništvo se hitro razvija, tako da je Bolgarija že pričela izvažati vino. Znatno se je dvignila tudi produkcija surovih svilenih koko-nov (lanski izvoz kokonov je dosegel 751 tisoč kg), = Nazadovanje prometa v tržaškem pristanišču. Promet v tržaškem pristanišču je tudi letos nazadoval. V prvih treh mesecih t. 1. je bil za 72.000 ton manjši kakor v prvih treh mesecih preteklega leta. Borze 3. maja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.25—S5, Vojna škoda 0 — 339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 _ 500, Vevče 124 (ex kupon), Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 a go: Tendenca za les neizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 6 vagonov lesa. ZAGREB. Položaj v za3ebnih vrednotah nespremenjen. Vojna škoda je obdržala svojo višino in se je proinptna trgovala po 338. za ultimo t. m. pa po 339.5 Promet precej zmeren. — Padanje lire se je danes nadaljevalo in je ob sklepu curiške borze noti-rala deviza na Italijo 26.60 denar (včeraj 26.925 denar). Popoldne se je zopet popravila na 27.30 denar. V Zagrebu ji je tečaj popustil na 287 — 288.75 (zaključki). Skupni devizni promet 7.9 milijona dinarjev. No-tirale so devize: Amsterdam 2277.3 do 2283.3, Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1349.5 di 1352.5, Italija 286.8 — 288.8, London 276.2 do 277, Newvork ček 56.75 — 56.95, Pariz 222.375 — 224.875, Praga 168.3 — 169.1. Švica 1094 — 1097; valute: dolar 56.175 do 56.375, Kč 167.6 — 168.4, lire 282 — 284: efekti: bančni: Eskomptna 96.5 — 97.5. Poljo 15 — 15.5, Hipo 62 — 63, Jugo 93 do 94, Praštediona 850 — 855, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Dubrovačka 415 do 420, Isis 46 — 47, Slavonija 28 — 29. Trbovlje 500 — 505, Vevče 130 — 135; državni: investicijsko 84.75 — 85, agrarne 50.75 do 51.5, Vojna škoda promptna 387.75 do 338.25. kasa 337.75—338.25, maj 339—339.5. junij 340 — 343. BEOGRAD. Devize: Atene 77.75 do 78.75, Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1350.5 do 1358.5. Bruselj 792.5 — 795.5, Budimpešta 994 — 997, Bukarešta 36 — 36.5, Italija 290.29 — 292.29. London 276.2 — 277, New York 56.75, — 56.95, Pariz 222.9 — 224 9. Praga 168.3 — 169.1, Švica 1094 — 1097. CURIH. Beograd 9.18, Berlin 128.20, York 519 in petnajst šeMuajstink, London 25.26, Pariz 20.375. Milan 26.65, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.32. Sofija 8.75 Varšava 58.125, Dunaj 78.20. TRST. Devize: Beograd 34.20 - 84.70, Dunaj 271.50 — 281.50, Praga 57.75—58.25, Pariz 76.25 _ 76.75, Loadon 98 — 95.au. Newyork 19.4750 — 10.5750, Curih 373—977. Budimpešta 835 — 345, Bukarešta 12.26 do 12.75; valute: dfnarii 34 - 35. dolarji 19.20 - 19.50. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46» do 12.4925, Berlin 168.01 — 168.51, Budimpeila 123.6550 - 128.95(50. Bukarešta 4.4860 do 4.5060, London 34.4525 - 84.5628, Milan 36.79 _ 36.89, NewCork 706.85 — 711.85, Pariz 27.78 - 27.88. Praga 20.P9 in sedem osmink Jo 21.07 in sedem osmink, Sofija 5.1075 — 5.1475, Varšava 79.20 — 79.70, Curih 136.86 — 186.86; valute: dinarji 12.4-1 do 12.50, dolarji 706.75 - 70975. Devin Beograd na ostalih borsah: v Pragi 59.22, v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 276. t Newyorku (2. t. m, po boni) 1.76. Iz življenja in sveta Nebo v maju Solnce. ki je že visoko nad nebesnim ekvatorjem, se le vedno dviga. 1. maja je bilo za 14° 44' nad ekvatorjem. Začetkom maja vzhaja solnce ob 4.15 in zahaja ob 19.8, koncem maja vzhaja ob 3.55 in zahaja ob 19.48. Dan traja začetkom maja 14 ur 23 minut, koncem maja pa že 15 ur 53 minut, tako, da se podaljša v maju za 1 uro 30 minut. ali povprečno za !ri minute dnevno. V prvi polovici maja je solnce v znamenju Bika. 22. maja pa preide v znamenje Dvojčkov. Lnna se dviga začetkom maja nad nebesni ekvator in doseže najvišjo lego 24» 05' dne 5. maja. Istega dne vodi njena pot v neposredni bližini planeta Marsa. Nato se vrača k ekvatorju, ki ga prekorači 13. maia. Najnižjo lego pod ekvatorjem doseže dne 20. maja. in sicer 24® 10'. Nato se začne zopet dvigati proti ekvatorju, ki ga prekorači 27. maja. Mlaj je bil 1. maja ob 13.40, prvi krajec bo 9. maja ob 16.29, ščip ali polna luna 16. maja ob 20.03. zadnji krajec dne 24. maja ob 6.34. mlaj 30. maja ob 22.5. Najbliže zemlji bo luna 29. maja ob 9., najdalj od zemlje pa 12. maja ob 14. Planeti: Merkur se zdaj ne vidi. ker bo 20. maja v gornji konjunkciji s eolncem. Venera je začetkom maja v sozvezdju Bika, potem preide v sozvezdje Dvojčkov. Zdaj je Venera zelo svetla, tako. da jo lahko vidimo s prostim očesom tudi pri belem dnevu, ako poznamo njeno lego. Vidimo jo pod očesnim kotom 15'' v obliki lune po prvem krajcu. Skozi manjši daljnogled jo vidimo zelo dobro takoj po solnenem zahodu. Zahaja okrog 23. Mars je v sozvezdju Dvojčkov in zahaja pred polnočjo. 5. maja bo v konjunkciji z luno. V Južni Ameriki bodo videli Marsov mrk. V naših krajih se bo videlo znatno približanje Marsa k luni po 21. uri. Mars bo kakih 49' od severnega luninega roba. Jupiter se po konjunkciji s solncem zopet pojavlja iz solnčnih žarkov. Vidi se zjutraj v sozvezdiu Rib. Začetkom maja vzhaja pred 3. uro zjutraj, koncem maja pa že pred 2. uro. Premer njegovega kolobarčka. ki znaša zdaj 34". polagoma narašča. Satnrn je zdaj za opazovanje v zelo ugodni legi. ker bo 26. maja v opoziciji s solncem in se nahaia torej približno na nasprotni strani kot solnce. Ob tem času bo tudi najbližje zemlji in zato ga bomo videli pod največjim očesnim kotom. Zunanji prstan v obliki elipse bo imel osi 42" in 17". Njegov najsvetlejši spremljevalec Titan bo imel vzhodno elongacijo 4. maja ob 2. in 20. maja ob 23.. zapadno pa 12. maja ob 5. in 28. t m. ob 2 To ie najugodnejši ča? za ooazovanje Titana, ki se vid; dobro nekaj dni pred in po elongaciji Uran se vidi tik pred solnfnim vzhodom v »ozvezdju Rib. »ptnn je v sozvezdju Leva in se vidi zvečer. Skozi manjši daljnogled ga vidimo kot zvezdo 8. zvezdne velikosti. Planetoidi. Izmed malih planetov ah pla-netoidov v pasu med Marsom in Jupitrom »e vidijo skozi manjši daljnogled samo nekateri. V maju bo v ugodni legi planetoid Vesta, ki so ga odkrili zvezdoelovci med prvimi. V maju bo Vesta v sozvezdju Devi- ce blizu stalnice mL Videl se bo kot zvezdica 6. velikosti, tako, da se s prostim očesom komaj še vidi. Kometi: Pens - Wineckov komet, ki se približa koncem junija zemlji na približno 6 milijonov km, se vidi samo skozi večji daljnogled. Drugi komet, ki ga je odkril Stearnse, je v sozvezdju Bootea in se vidi tudi samo z večjimi daljnogledi. Meteoriti. Začetkom maja stopi v akcijo roj meteorjev, ki imajo svoj radijant v sozvezdju Vodnjarja blizu stalnice Eta. K Kičem maja se pojavi roj meteorjev z radijan-tom v sozvezdju Pegaza. Lega zvezdnega firmamenta začetkom maja ob 23., sredi maja ob. 22. in koncem maja ob 21. uri; na severovzhodu Labod, dalje proti vzhodu Orel, nad njim Lira. na jugovzhodu Gad in Gadonožec, nad njim Her-kules, na jugu tik nad obzorjem vzhaja Tehtnica, nad njo Bootes, pod njim pa Devica. na jugozapadu Čaša, nad nio Lev, v zenitu Velika Medvedica, na zapadu Rak in Dvojčki, na severozapadu Kočiiaž, na severu tik nad obzorjem Perzeus in Kassiopeia. Pojasnilo: Sozvezdja so zvezana med 9eboj s pikčastimi črtami in označena s številkami. Črke pomenijo okrajšavo lastnih imen svetlih zvezd. Lunina lega je označena za vsaka dva dneva. Datum ie pod lunino sliko, puščica pa kaže smer lunine poti. 1. = Mala Medvedica, P — Polarna zvezda, 2. — Velika Medvedica, 3. = maj, 4. -Bootes, A = Arktur, 5. = Krona, 6. — Herkules, 7. = Lira. W = Vesta. 8. = Ze-pheus, 9. = Labod, D — Deneb. 10. = Kas-seopea. 12. = Perseus, 14. — Kočijaž, C = Capella. 15. = Bik, 1& = Dvojčki.' C = Castor. P = Pollui. 19. = Mali pes, P = Prokvon, 2L - Belouška. 22. - Lev. R = Regulus, 23. = Devica, S = Spica, 24. = Gavran, 25. = Berenikini lasje, 26. = Tehtnica, 27. = Gad. 28. = Gadonožec. 29. — škorpijon. A = Antares, 30 = Orel. A = Atair, 31. = Centaur, Z — zenit. Planeti: Venera, Mars, Saturn, Neptun. Slika zvezdnega firmamenta velja samo za maj. ker se v juniju lega poedinih stalnic in sozvezdij zopet nekoliko izpremeni. Poplave „očeta voda" Največja reka Severne Amerike Alississippi je obenem s pritokom Mis-sourijem najdaljši veletok na svetu. V zadnjem času je tako narasla, da je poplavila ogromne komplekse zemljišč in povzročila škodo, ki skoro nima primere v zgodovini. Mississippi. ki se vali z veliko brzino in ima mestoma precej strm padec, je nad New Orleansom izstopil in poplavil velikanske komplekse. Napravil je iz pokrajin nepregledno jezero. Naraščanje njegove struge je postalo tako usodno, da so morali v petek, dne 29. aprila ob 14. uri 50 angleških milj nad Orleansom pionirji razstreliti nasipe, ker bi mesto sicer gotovo doletel pogin. Razstrelitev je bila silno dramatična. Inženjerji so se šele po tehtnem premisleku odločili za to proceduro. Že v ranih jutranjih urah so zaprle 10.000 mož broječe čete vse dohode do jezov in reke. Evakuirali so človeška bivališča in odgnali živino. Na tisoče delavcev je med tem časom polagalo mine. Ob 14.17 so zabrlizgale sirene. To je bil poslednji signal. Letala, ki so krožila nad jezovi, so dajala inženjerjem in delavcem znake z barvastimi traki. Voditelj regulacijskih del je končno pritisnil na električni gumb in mine so eksplodirale. Nastala je oglušujoča detonacija in v zrak se je vzdignila zemlja 50 m visoko. Z naraščajočim bobnenjem so se na to razlili valovi skozi predrti jez v širini 300 m. Vodne mase so padale s takim pritiskom v globino, da so požrle odprtine vsako sekundo 60 kubičnih metrov vode. Poslopja, ki so bila vodi na poti, so izginila kot papirnate hišice. Zelena sladkorna in riževa polja so bila mahoma opustošena. Vse to se je zgodilo v najlepšem redu in brez ene same človeške žrtve. S predrtjem jezov je vsaj prva nevarnost za New Orleans odstranjena. 450 juter zemlje se je izpremenilo v novo jezero. 27 vasi in naselbin je popolnoma pokrila voda. Vendar s tem še ni dosežen zaželjeni uspeh. Inženjerji pravijo, da bo treba predreti nasipe še na nekaterih krajih, kajti vodostaj Mississi-ppija je dosegel svoj višek 500 km severno od New Orleansa. Šele čez 4 do 5 dni se bo pokazalo, če je opasnost za to mesto definitivno odstranjena. V mnogo težjem položaju kot New Orleans se nahaja mesto Vicksburg, ki šteje 200.000 prebivalcev. Če ne bo začela voda takoj upadati, mu preti ista usoda, ki je pred dnevi grozila New Orleansu. Tehniki neprenehoma študirajo nadaline možnosti izhoda in ugibajo. kaj bi se dalo storiti, da se posledice poplav odvrnejo s čim manjšimi žrtvami in stroški. Škoda, katero je povzročil Mississippi samo v okolici New Orleansa, znaša 2 milijona dolarjev. Poplavljeni kraji so pod vodstvom posebnega diktatorja. Prezident Zedinje-nih držav je imenoval na to mesto svojega zaupnika Hoovreria, ki ima neomejeno polnomočie. Ameriški Rdeči križ .ie doslei nabral 3 milijone dolarjev za ponesrečence. Seveda bo s to vsoto le deloma poma-gano nekaterim. Zbirka se nadaljuje in Amerika tekmuje noč in dan, da olajša nesrečnikom nevzdržno stanje. Njihova beda .ie velika, ker so izgubili vse imetje. Louske obleke iz najboljšega tirolskega lodna po najnovejši modi Vam izdela v najkrajšem času in najnižji ceni tvrdka D raso S<-hw ab, Ljubljana. Dvorni trg. ———————————■■■■■■■■■ X Sapad na brzovlak LvovKrakov. V bližini Jaroslava je te dni zvečer napadla roparska tolpa brzovlak Lvov«Krakov. Na* padalci so bili oboroženi s puškami in :a« mokresi ter so vlak močno poškodovali. Strojevodja, ki je pravočasno spoznal po> ložaj, je pognal ekšpres z vso silo naprej in ušel napadalcem. Razbojniki so očivid. no hoteli vlak ustaviti in ga opleniti V je« dilnem vagonu so razbili vse šipe, vendar k sreči niso nikogar ranili, ker so se ljudje vrgli na tla. Napad so baje izvršili bivši kmečki hlapci X 60.000 let staro okostje. Ulonzo W. Pont, kurator antropološkega muzeja v Nevvvorku se je pred kratkim vrnil s štu* dijskega potovanja po Afriki in je prinesel s seboj okostje človeka, o katerem trdi, da je staro najmanj 60.000 let. Po njegovi teoriji ni bila zibel človeštva v Aziji, tem» več v Afriki. X Stolica za kinotehniko. Na Harvardi« jevi univerzi v Cambridgeu so ustanovili prvo stolico za kinematografsko tehniko na visokih šolah. Dostop k predavanjem bodo imeli vsi akterji filmske industrije, v prvi vrsti pa umetnostni in tehniški na* raščaj, katerega bodo poučevali izkušeni praktiki. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! A. P. Cehov: Na pošti Te dni smo pokopavali mlado gospo našega priletnega poštarja Sladkoper-čeva. Ko smo bili položili krasotico v grob. smo šli po običaju svojih dedov in očetov na pošto, sedmino obhajat Na mizo so postavili skledo mlincev. Tedaj je pa stari vdovec bridko zapla-kal in dejal: — Ti-le mlinci so prav tako lepo rdeči kakor je bila pokornica in prav tako zali! Za las tako! — Da — so potrdili pogrebcL — Za vas je bila res prava krasotica . . . Izvrstna ženska! — Da. da . . . Vsak. kdor jo je videl, jo je občudoval . . . AIL gospoda moja, jaz je nisem ljubil zaradi njene lepote, niti ne zaradi njenega lepega značaja. Ti dve lastnosti ima itak vsaka ženska in jih še dokaj pogosto najdemo na tem božjem svetu. Marveč ljubil sem jo zaradi neke druge lastnosti. In sicer, zlasti rad sem imel rajnico. Bog ji daj nebesa, zato, ker je bila pri vsem svojem lahkem in živahnem značaju vendarle zvesta svojemu možu. Ona mi je bila zvesta vzlic temu. da ii je bilo komaj dvajset let medtem ko iih je bilo meni skoro šestdeset! Zvesta je bila meni, starcu! Duhovni gospod, ki je bil z nami pri mizi, je s svojim pomembnim mrmranjem in pa s kašljanjem pokazal, da dvomi o tem. — Vi torej ne verjamete? — se je obrnil k njemu vdovec. — Ne da ne bi verjel — je v zadregi odvrnil duhovni gospod — ampak tako .. . Mlade žene dandanes vse preveč . . . rendezvous. sous provencal.. — Vi dvomite, a jaz vam dokažem! Pripravil sem jo bil do zvestobe na razne načine, M so bili, bi rekel, bolj strategičnega značaja, nekakšne forti-fikacije ... Pri takem mojem vedenju in pa pri mojem premetenem značaju me moja žena pač nikakor ni mogla varati Da si ohranim zakonsko srečo, sem uporabljal zvijačo. Poznam namreč besede, ki vplivajo podobno kakor geslo. Te rečem pa — basta — in lahko mirno spim, kar se tiče zvestobe. — Kakšne pa so te besede? — Prav navadne! Po mestu sem raz-trobil marnie. Vam so gotovo že znane. Vsakomur sem natvezil, češ, moja žena Alenka ima ljubezensko razmerje z našim policijskim nadzornikom Ivanom Aleksjejičem Zalihvatskim. To je zadoščalo. Niti eden se ni upai dvo- riti moji Alenki, zakaj vsak se je bal, da se ne bi zameril policijskemu nadzorniku. Kakor hitro jo je kdo zagledal, se je takoj obrnil proč, da bi si Zalihvat-skij kaj ne mislil o njem. He-he-he! Ce imaš enkrat opravka s tem brkatim ma-likom, se ne boš nič kaj dobro počutil — sestavi ti pet zapisnikov o zdravstvenem stanju. Recimo, če vidi na ulici tvojo mačko, pa neutegoma sestavi zapisnik. kakor da je to kaka potepena zver. — Vaša žena torej ni imela nikakega razmerja z Ivanom Aleksjejičem? — smo začudeno vprašaK vsi — Seveda ne! To je bila samo moja zvijača . . . He-he-he! Kai ne, dobro sem vas bil potegnil — mladino! . . . Vidite, taka je stvar! . . . Kake tri minute so prešle v tišini. Sedeli smo. ne da bi bil kdo kaj črhnfl. Sram nas je bilo. da nas je tako navihano speljal ta debelušast rdečenosi starec . . — Nu, saj se boš zopet oženiL če Bog da, je zamomljal duhovni gospod. C CXtj Nedosegljiva Eau de Cologne Chypre Bourjois- f*aris ] rmTmrm i i i i l i i M t m Beračeva skrivnost e > 0 v .S s L « ce S ti O M O. 0 JS ti t > ve 0 A _ 0, 0 IS. 0* t> -L. Carl de Vogi — Hanni Weisse Robert Scholz — Henrv Stuart — Elza Temarv — Hugo Flink. Senzacijonalni kriminalni ^velefilml —- Lepi igralci. — Sijajna igra. — Fina režija. — Skrivnostni berač. — Karneval v Kolnu. — Markiz m sluga. — Indijski maharadža. — Razkoš« ni hotel Exelsior. — Mlada Mabel Strong v krempljih elegantnega pusi. lovca. — Ponočni obiski — Dama v črnem. — Peklenski stroj in strupeni plini — Tif in Taf v akciji. — Glas srca... itd — Preskrbite si pravočasno vstopnice za ta nad vse zanimivi film. «ELITNI KINO MATICA», naj udobnejši kino v Ljubljani, Šport Propagandne štafete po Ljubljani za prehodno darilo «Jutra» LLAP razpisuje na binkoštni pondeljek, dne 6. junija L 1. propagandni štafetni tek skozi Ljubljano za prehodno darilo , umet« niško delo akademskega kiparja Lojzeta DoHnarja. Start je ob 11. uri, in sicer pred Narodnim domom, cilj pa pred Nunsko cerkvijo. Tekmovalna proga je: prva proga: Nas rodni dom s pošta 280 m; druga proga: pošta » Dalmatinova ul. 200 m: tretja pro« ga: Dalmatinova uL « Hotel Štrukelj 300 m; četrta proga: Hotel Štrukelj « Komen« skega ul. 5 Resi jeva c. s Zmajev most 350 m; peta proga: Zmajev most « Kopitai« jeva ul. s Vodnikov spomenik 260 m; še* sta proga: Vodnikov spomenik « Pred ško» fijo » Stritarjeva uL « Prešernov spomenik 350 m: sedma proga Prešernov spomenik s pošta 200 m: osma proga: pošta * Nunska cerkev 280 m. Proga ima sledeče predaje: L pošta, II. vogal Dunajske ceste in Dalmatinove ul., IIL vhod v hotel Štrukelj. IV. leva stran Zmajevega mostu, V. Vodnikov spomenik, VL Prešernov spomenik, VIL pošta. Pro« ga je dolga 2220 m. Prehodno darilo tro« kovnemu referentu s pravilnim nasvetom, naj se vme, da jo prijavi za sprejem pr: meni. če bi se s pojasnili in poukom rc> ferenta ne zadovoljila. Ni res, da bi bil s tem užalil okroglo 1500 oseb, res je namreč, da jih v položaju, v kakršnem se*n bi, nisem mogel užaliti in da je tudi uslužbenec z njimi pravilno postopal. Ni res, da sem s to odklonitvijo hote! pokarati svojo nenaklonjenost in omalova. ievanje male obrti. Res je marveč, ča ni* sem nikogar odklonil, še manj, da bi hi! komu pokazal svojo nenaklonjenost ali omalovaževanje. Ni res, aa so moja vrata za kogar koli zaprta, res je marveč, da ob priobčenih uradnih dnevih sprejmem vsakogar, le da se sprejemanje vrši po nekem predpisa« nem redu. Ni res, da bi bila izročena resolucija marširala v košarico, res je marveč, da ie po pojasniLh. ki jih je ustno podal depu« faciji referent, obravnava pod O št 1166 ! od 22. aprila 1927. Veliki župan; Dr. Schauback. Naročila, in, vsa. ličootssa, malih, j t, poslati, na. Oglasni, od, dshak -Jutra,' IsuHjaria,. Vrtštrnova,JaL st. z^gz. JLalt, oglasi, kisLuiljo v posredovalne, in, socijaL /ta. rvcuTMM, obcutsloa,: waka. bcsada, ^o pcw.-Naj-manjši znesek Di*, 5 -. Vrislojbina, za, šifro din,3- Vjc pristojbin* jtvpadeu lioouuun,z naročilom,, si-cm-rt, oglasu n+ priobčijo. Čtkovru, račun, polhu, kra, • nilrtic* fytbljana,šl. 11841. ■, winjCL, ut, oglasi* trgousk&gsz, aLi rnULanuuLga, znajžajas: vsaka, btsadas Din, — Naj-manjši zmstk. Vin-10-. "Pristojbina, za, šifrv Dia, 5*-. Naslovi «Malih oglasov« se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta. TRGOVINA* DEŽNIKOV LJUBlijANA — Sprejemamo popravila. — Fotograla oppolnoma samostojno moč in dobrega retušerja, z lepim nastopom, sprejmem takoj. Kavcije zmožni ima-jo prednost. Ponudbe z navedbo zahtev, dosedanjega delovanja ter višine kavcij« na naslov: Krainer Kragujevac. 14787 Datnske slamnike prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni. — Novi od 50 Din naprej. Tovarna slamnikov Alojzij Strabar, Domžale. 145 Štirisedežni auto dobro ohranjen, kupim. — Takojšnjo poudbe t navedbo cene pod .Auto 999» na oglasni oddelek .Jutra' 13218 Motor znamke .Frera», 5 HP. 3 prestave, v dobrem stanju prodam. Naslov y oglas, oddelku .Jutra«, 14817 Natakarici ki je zmožna dobro kuhati, se takoj odda gostilna na račun. Odgovarjalo se bo carco na točne ponudbe Robert Vidmar, Sv. Križ-Litija. 14785 Urar. vajenca sprejme takoj D. Marinko, urar v Ljubljani, Flcrijan-ska ulica 31. 14820 Gospodična zmožna kavcije ter samo stojno voditi trgovino, s< sprejme takoj. Cenjene ponudbe na oglašuj cddelek .Jutra« pod šifro »Voditi.. 14818 i minM Žri ift t;'A'1 Hlapca h konjem z dobrimi spričevali sprejmem. — Pojasnila v hotelu štrukelj. 14771 Učenca poštenih staršev, lepega vedenja, poštenega in krepkega, z 8 razredi oenovne šole, alj 1, ozir. 2 razredi meščanske šole. s p r e j-m e večja trgovina na deželi. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek .Jutra« pod .Vesten takoj«. 13204 Brivskega pomočnika sprejme Josip Raker, brivski mojster v Hrastniku. — Hrana in stanovanje v hiši 13198 Notar, kandidata dobro izvežbanega sprejme takoj ali pozneje notar v mestu. Plača po dogovoru. Ponudbe na. oglas, oddelek .Jutra« pod šifro «S—39». 13116 Pletar. pomočnike ia pleteno pohištvo I i d • za takoj Pletarna Ptuj — poitni predal 5. 12789 Iščem šoferja Ponudbe na: A. Kaj. iti, Kočevje. Pek. pomočnika mladega, takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 14808 Učenko sprejmem v trgovino. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 14816 Boljše dekle ki zna kuhati in pospravljati, sprejme fina družina. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 14809 Kontoristinjo veščo tesnopiaja. strojepisja, ki je po možnosti tudi uporabna za prodajalko i trgovini meš. blaga, sprejme tvrdka Norb. Zanier & sn, St. 1'cter v Sav. dolini 14792 Učenca za trgovino * mešanim blagom na de. želi sprejme Tomo Svetina. Rakek. 14790 2 potnika spretna in dobro vpeljana, ob enem inkasanta e kavcijo, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 14841 Gospodično zmožno kavcije, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Ljubljansko podjetje 14840 Za šivilje! Iščem šiviljo, ki razume izvrševali razna oblačila. Vršila bi samostojni posel kot poslovodkinja. Plačam dnevno 100 Din. stanovanje v poslopju. Ne sme pa bitj zaljubljena, ali da bi imela kakršnokoli znanje, ker take nikdar ne vršijo svoj posel dobro. Lahko ttMli vdova brez otrok. — Prošnje s sliko, dobrimi spričevali in z opombo, kje je doslej zaposlena ter znamko za odgovor na podružnico .Jutra« v Mariboru. Vstop takoj, naikes-neje do 1. junija. 14850 Mizarskega vajenca in pomočnika dobro vajenega stavbnega in pohištven.gi dela ter strojev, sprejme Silvester Golmajer. stavbno mizarstvo, Ljubno, p. Gorenjsko. Gospodarski praktikant (event. bivši častnik), vešfi knjigovodstva, se sprejme na posestvu pri Zagrebu. Nastop takoj. Ponudbe i prepisi spričeval in foto grafijo, ki se vrne, na naslov: Stefanovid, Zagreb, Gajeva 22. 14781 Bivši častnik vešč knjigovodstva, dobi privatno službo. Ponudbe fotografijo, ki se vme, na naelov: Stefanovid, Zagreb, Gajeva 22. 14782 Učenca z dobrim šolskimi spričevali, iz poštene hiše, sprejme v trgovino mešanega blaga L. Brfzovnik, Vojnik pri Celju. 14758 Potujoče zastopnike krajevne za Slovenijo i "če domača zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko .Zavarovanje 99». 14835 Učenko za trgovino sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« 14833 Zastopnik dobro vpeljan v Vojvodini želi zastopstvo prvovrstnih firm s špecerijo in barvah. — Prvovrstne reference na razpolago. — Ponudbo na oglasni oddelek .Jutra« pod «F. N. S.» 13148 Zastopnike za prodajo množinskega predmeta sprejme .Generalno zastopstvo Volutim« Kočevje. 147& Šiviljo dobro izurjeno, sprejmem takej za večerne ure (od 7—10). Naslov pove ogla«ni oddelek . 14819 Daljnogled 7 X 50, ugodno naprodaj. Prilika za turiste. Naslov 1 Tronvlnn v oglasnem oddelku Jutra. , 1 »SOVUlO 148371 zelt> Pfometnem kraju pri rudniku oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 14759 Lepo sobo elektriko in posebnim vhodom oddam. Naelov v oglasnem oddelku .Jutra«, 14844 KapiUrt %upim Kot družabnica T/ .. . i želi pristopiti s 60.000 Din. T I Knjigoveznico event. tudi ve«, dobro iz- LlSlCje I z vsem inventarjem oddam I vežbana trgovka k zdrave- in vse druge kože od I v najem. Naslov v oglas. I mu podjetju. — Eventuelno divjačin kupuje in zanes- I oddelku .Jutra«. 13073 I prevzame tudi sama trgo- ljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana, Florijaaska ulica št. 9. 47 «OdoI» prazne steklenice k o po Je drogerija Anton Kano St L vino v najem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .AgUna 999«. 14746 va. Židovska al. Gostilno na račun išče blagajničarka, izvež-bana za gostilno, z osebno • , pravico. Ponudbe na po- KtlO pOSOal družnico .Jutra« v Maribo-1 drž. vpokojenkj 1000 Din ru pod .Blagajničarika 50«. I proti visokim ohrestim in 14845 I garanciji. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra« pod šifro .Državna vpokojenka«. 14780 Srebrne krone kupuj« to pla&a dobra t. Čudes, Ljubljana. Prešernov* ulica t tUmwanya Stanovanje I 7000 Din posojila I 2—3 sob in kuhinje išče I i š « e m za 2 meseca proti stranka 3 oseb. Ponudbe I "'gumi garanciji in viso-na oglasni oddelek .Jutra« ohrestim. Dopise pod pod iifro .Mirni dom 75». | šlfr0 'Sigurnost 7« na ogl. 14775 I oddelek .Jutra«. Opravo za špecerijsko trgovino tekoT. Ponudbena ogŠ I Opremljeno sobo I ^000 Eto p^ojlla .Plačam takoj 3«. 14803 m štedUmkom, ali soupo- na ^ oddelell P°d 'Sluja3 ^ Kupim takoj dobro ohra- I riACnnd njen voziček za sladoled. L UOSPOU Ponudbe takoj na naslov: dnevno odsoten, išče za Rodež, Tržič. 14842 | v centru lepo oprem- 13196 Otroški voziček ponikljan, dobro ohranjen, kupim. Naslov pove oglas, oddelek .Jutra«. 14848 G. E «aavj r vouuu itjn/ vuicus- I „ „ . ljeno sobo s separatnim Zajamčena tajnost. Blago-vhodom in elektr. razsvet- I v?15te Je danes dvigniti ljavo, po možnosti z vpo-1 Pl!m0- R- s- 14828 rabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod ina 33«. 1473S Bukova drva I Sobo z vso oskrbo I Inteligentna gdč, kupim. Ponudbe franko va- ^Sovllgla^Tdde^k Z&uhe^iv^^ C^Z oglaU° od-" 13221 ročnih d^^m&čn^ delek .Jutra« pod značko - I marljiva in nepokvarjena, .Promptna dobava«. 14851 1 Rf>t sostanovalca sprejmem boljšega gospoda I boljšim, starejšim, resnim Bukovo ozlie I v Frančiškanski ulici. N»- I gospodom. Dopise pod šifro ...k« Islov P°ve oglasni oddelek 1 .Bolje situirana« na po-i 1' ' / «Jutra>- 13217 družnico .Jutra« v Mari--:- I »>0™. 14796 I v I 321etni veletrgovec 1 sredini mesta. Naslov pove | in posestnik na deželi, ne, oglasni oddelek .Jutra«. I oporečne preteklosti — bi 13209 I poročil vsled nenadne spremembe družinskih razmer . , takoj premožnejšo, trgov- Vino f»»» O n;« i;tor 1 Opremljeno sobo I sko naobraženo gospodično, vino po 3 yrn uwr !epo oddam g 13 majem I oziroma damo, ki ima ve-V vsaki množini od 1 litra Nasl0v T oglasnem oddelku selje do trgovine. Resne, naprej, s plačano državno .jutra» 14774 le polnonaslovne ponudbe in mestno trošarino — še1 1 ......... vedno razprodajamo v Ko-lizeju. Gosposvetska cesta št. 13, samo. dokler traja Opremljeno sobo pod .Avtomobilski izleti« na oglasni oddelek .Jutra« 14838 Dobrih čevljev prodam več vrst po zelo nizki ceni trgovcu, kateri prodaja čevlje na posamezne pare. Zanesljivo blago. Alojzij Negro, ročno čevljarstvo, Ljubno, p. Pod-nart, Slovenija. 12985 Moško manufakturo v komisijo za dobo 6 mesecev želi krojač na zelo prometnem kraju. Drugo ustmeno. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. 12982 Lesni adresar Italije 1927 s 5000 naslovi lesnih tvrdk proti vposlatvi 30 lir naprej pošlje Pubblicita Ce-hovin. Trieste, XX Settem-bre 65. 14789 Sprejmem gdč. katera si boče sama izvrševati obleke v večernih urah. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 14836 Lokalnega zastopnika za Liubllano sprejmemo. Domača tovarna sprejme za svojo vpeljano prvovrsino znamko sposobnega lokalnega zastopnika, kateri je v stroki mešanega blaga dobro vpeljan, proti proviziji. — Ponudbe z navedbo referenc in zahtev samo od pridne mlajše moči pod »Svetovna znamka 4387" na oglasni oddelek »Jutra". 5719 auto, rodio žarnice Slavo Holar Velika reklamna prodaja do 10. maja «DOKO» čevljev vseh vrst po globoko znižanih cenah. Trgovina «DOKO» Iv. Čarman, Ljubljana, Prešernova ulica št. 9, dvorišče ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujeva zavarovalnici ROSIJA - FONSIER podružnici v Ljubljani za takojšnje izplačilo polne zavarovalnine po požaru, ki nam je uničil celo poslopje. Zavarovalnico vsem toplo priporočamo Josip in Antonija Gašparič, Smerečka gorica. SaeaBQQ!SBBI5BBSBB Prostovoljna prodaja. tt u na Rečici. Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostori, tujskimi sobami, podzemeljskim kegljiščem, restavracijskim vrtom, krasnim razgledom itd. se proda za nizko ceno. — Plačilni pogoji zelo u g o d n i. — Za nakup je potreben malenkosten kapital. — Poizve se pri notarju Alojziju Peganu v Radovljici. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Bolni živci Kolikor ima leto dni, mimo toliko posta trpljenja mora živčno bolni, zakaj slabi izpmčeni živci nam grene živ-1 j en je in povzročajo mareikakšno trpljenje. Bodeče, vlečoče bolečine, omotičnost, tesnoba, glavobol do polovice tli po vsej glavi, šumenje po ušesih, migljanje pred očmi, motenje prebave, pomanjkanje 6panja, nenadno potenje, trganje v mišicah, nezmožnost za delo in različne druge nepriKke so posledice slabotnih, onemoglih, bolnih živcev Kako se refita tega zlai Reši Vas pristni Kola-Licitin živilo bogato vitaminov, je postalo človeštvu izvir dobrote Čudovito pospešuje de-vanje telesa, jači hrbtenični mozg in možgane, krepi mišice in ude, daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce lela pristni Kola-Licithin pogosto ču-ieže, vodi živilne snovi do kra in i h koncev krvotvornosti, poživlja, izpod-buja, ohranja mladost in svežost. Saj se sami lahko prepričate, da vam ne obetam nič neresničnega, zakaj bodočih štirinajst dni pošljem vsakemu, bi mi piše, popolnoma zastonj in poštnine prosto majhno škatljico Kola-Licithin in knjigo zdravnika z mnogo stranskimi dolgimi izkušnjami, ker se je sam boril s takim trpljenjem. Pišite mi samo razločno svoj na6lov, pa Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno. E. PASTERNACK, Berlin S. 0. Mlchaelkirchplatz 13. Abt. 323. Najboljši in najekonomifnejši elektromotorji iz znanih čeških tvornic SkoJovih zavodov v plznju se nahajajo v velikosti l/i do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Civ. inž. JU. j\. Stcbi, £jubljana, Selenburgova ul. 7. Telefon štev. 2966 L. Mikuš ~ UUBUANA, Mestni trg 15 Izdelovateij dežnikov Na drobno I Na debelo! Zalog« sprehajalnih pallo Star) deiniki n nanovo ortoblečcla. zaloga. - Br. Novakovii. I * T,° oskrbo oddani Na-i. 13010 I Solidnega gospoda I sprejmem na stanovanje s I Več sob I. in II. nadstropju _____,___ ___ . _____ Selenburgovi ulici, oziroma Anžlovar, Sredina št. 11. I od< Aleksandrovi cesti oddamo 13001 I pritličje za poslovne lokale. Naslov 1 v oglasnem oddelku Jutra. 139281 Gospa Grlica ušla 15. majem. ^Več v trgovini | Najditelj se naproša, da jo "da v Skofji »lici št. 8, 14802 Brlvnico Ura se je izgubila z lastno hišo v mestu Ma-rihofu sprejm« starejšega gospoda na stanovanje in i u . "" na nrom»tnem kraju, dobre hrano, ali pa v skupno go-I na tetra nasipu, idočo, prodam radi odhoda spodinjstvo. Trednost ima Najditelj naj jo bls« iz Zagreba. — Samo resni tisti, ki ima stanovanje zn | iiovoli oddati rvroti ku,>ci naj pošljejo svoja zamenjati. Dopise proži na : „Jf01' vpraeanj* na: Fiacher — oglasni oddelek .Jutra« pod 1 Prn"crrn naCradt V Zagreb, Prilaz 43. 14799 1 značko .Sama 4ft>. 14795 < uredntitvu cjutra«. Dobro vpeljano trgovsko podjetje s speeerijo, sprejme v komisijsko prodajo, eventuelno proti garanciji 5051 mlevske izdelke, razno kolonialo in druge v to stroko spadajoče predmete Ponudbe pod »Mlevski izdelki" na oglasni oddelek „Jutra" t OBČINSKI ODBOR OBČINE VIČ naznanja tužno vest. da ie SOSDOd Franc Miš občinski odbornik in hiini posestnik v torek dne 3. maja za vedno zatisnil oči. Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo 4. maja ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Vič št. 121 na farno pokopališče. Njegovo nesebično in Dožrtvovalno delo c in hvaležnem spominu. /alno delo ohranimo v traineir VIČ, dne 3. maja 1927. Občinski odbor občine Vič. M. Zevaco 137 Papežinja Favsta »Vršo!« je ponovil Pardaiiian sam pri sebi in nova groza ma je zadrgnila vrat. -Zdaj se ne more nihče več rešiti, kakor se je rešil Ciaude.. je nadaljeval tisti na vrhu. Nekaj trenutkov so vsi molčali. -■Kadar odidejo, splezam gori,« je sklenil PardaiiiaiL »Ker menijo, da sem mrtev, imam upanje, da se izmuznem. Toda kaj je z vršo?...< Ljudje v morilnici so se jeii razhajati Ko je že vse utihnilo, se je začni iz dalje Favstin glas: »Jutri zjutraj vzdignite vršo, da voda odnese mrliče ... Ne pozabite zapreti poklopca v tleh!.. .s Trenutek nato je svetloba nad vitezovo glavo ugasnila in poklo-pec se je zaloputnil. Izhod iz brezdna mrtvih je bil zaprt! Pardailianu ni bilo treba dolgo premišljati, da je spoznal svoj obupni položaj. Zdaj je vedel, zakaj so truplo krožila na mestu in r.iso odplavala! Vrša, o kateri je govorila peklenska Favsta, je očividno segala do dna vode in zapirala jamo utopljencev. Kdor je bil v njej, je moral utoniti. Bil je izgubljen! »Na,« si je dejal, j če je tako, se hočem pred smrtjo vsaj pošteno oddahniti... Nerad bi prišel takole zbit na oni svet...« Tako misleč je napel poslednje moči in je splezal tik pod tla sobane, ker sta se križala poševni in navpični tram. Zajahal je križ in globoko zasopel. Bil je bogme že skrajni čas!... In glej, kakor hitro mu je odlegla najtežja trudnost, ga ie tudi minil obup. »V mrežo me je ujela!« je godrnjal, naslanjaje se s hrbtom na poševno bruno. ^Postal sem tako rekoč ugleden sekvanski piškur. Toda Pardaillan noče biti piškur, draga moja!... Prebito čudna misel: človek... piškur... Eh, gospa... vaša vrša... za piškurje... ne bo...« Mrmranje je zdajci utihnilo. V temi se je čulo samo še mirno sopenje, svilnato pljuskanje vode in gluho trkanje plavajočih mr-ličev... Pardaiiian je spal!... LIlL Romanje v Chartres Zvonovi vseh neštetih župnij pariškega mesta so zazvonil;, ko se je velika procesija ligarjev premaknila z Grevskega trga. Izprehod je bil dolg, predolg, da bi ga moglo pero popisati. Na čelu je korakal velik oddelek Guiseve pehote; za vojniki je jahal na krasnem belcu vojvoda Guiški sam, obdan z množico svojih prijateijev in pristašev; za njim so se vrstili novi oddelki oborožencev s trumami dozdevno neoboroženih vernikov v spokomih haljah: prav čudno je bilo gledati slavnostno mešanico rožnih vencev, gorečih sveč. bornih mečev, nabrušenih halebard in težkih arkebuz! V naslado in zgledovanje pobožnemu ljudstvu so bila razpotak-njena po procesiji vsakojaka presečenenja. Najbolj uspelo izmed vseh dobnih sam, ga nabijali brezbožni mnčitelji. Križ in trnjeva krona sta bila sicer iz trdega papirja; krvave srage na Zveličarjevem hrbtu in obrazu so bile naslikane z rdečo barvo in tudi udarci, ki so padali nanj. so bili samo za oči; vzlic temu pa je segel pogled na njegovo trpljenj; množici do živega. Kolikorkrat so zažvižgali korobači. tolikokrat so zavpili očetje kapucmi, ki so stopali za to skupino: »Glejte ljudje krščanski! Tako delajo hugenotje z gospodom Jezusom!! »Smrt krivovercem!« je grmel odgovor vernega ljudstva. In nekateVi. ki so bolje razumeli te svete pobožnosti praktična piat, so dodajali: »Smrt Herodu!... Živela Liga!... Živel Henrik Sveti, steber katoliške Cerkve!.. .< — dokler ni nadvladalo, časih kar za ure in ure, donebesno rjovenje: »Živel Henrik Guiški!... Smrt Valoiškemu!... Živel naš nc kralj!...c Muke bičanega Jezusa, sijaj Henrika Guiškega in njegovega dvora, ogromno število romarjev, njih čudna, bojevita oprema, njih krik in prepevanje, vse to je v toliki meri priklepalo pažnjo gledalcev, da je 3e malokdo opazil nosilnico, M se je pomikala nekaj sto sežnjev za sprevodom. To nosilnico je spremljala dvanajstorica konjenikov, ki so s svojimi grozečimi pogledi že od daleč pregnal: vsakega radovedneža Sedel: pa sta v njej dve ženski: Favsta in Marija de Montpensier. »Kje je menih?« je vprašala Favsta v tistem trenutku, ko se ;•: naš kronist vzlic strogosti straže približal nosiinici: »Skrit med množico spokornikov stopa proti svojemu cilju. Gotovo je ves zamišljen v skrb, kako naj se prikrade do Heroda.« »Ali dobro veste, da je res v procesiji?« je vztrajala Favsta. »Videla sem ga.« je odgovorila vojvodinja, »Videla, na svoje lastne oči.« Favsta je vzdihnila in zamrinrala: Kupujte povsod ie domačo koso Električna ura za automobile in motocikle 6 volt 12 volt F. Čuden Ljubljana Prešernova1 » ■■■■■■■■■■■■iiiiiiiiiiih Spretno damsko frizerko kot prvo moč — iiaem za. Maribor. — Oferte z navedbo ;in:eva~e plače je pos slati na počrržtico cjutra- v Mariboru pod znečko cPrva moč*. 5696^ F. Kajetan Ahacit Tržič« £-65 OCARINJENJE rseh proznih, izvornih ia tranzitnih pošiljk oskrbi fcitro, skrbno ia po najnižji tarifi RAJKO TUKK, carinski posrednik, Ljub. Ijana, Masary-kcrva cesta 9, nasproti čari. narnice. — Revizija pravilnega zaračtmava> cja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna niiii) i "t i. i, i m. r iT-n- • r i i m Mi delavci in delavke so potrebni za takoj. Spretnim delavcem zajamčen tedenski zaslužek od 250 do 300 Din in brezplačno stanovanje. Javiti se na: Fabrika Mite. Risrie i sinova Niš. Foto ajtarati ic p«tr»bSeme po mrkih eenah t raiogi drorerija A5T05 KA5C, sinova, Ljubljana Židovska ulica št«t. 1. Aparati v trgovini na ogled. — Zai*era;'e cenik zz ostale rotreoscine. Enodružinsko hišico tri sobe in dva kabineta oddam takoj v najem. Bohoričeva ulica 24. Event, tel. informacije 25—60. Zanesljivo uradnico slaxejžo_ zanesljivo idoč zmožno vse-L pjsar"i>-p"n poslov po mofcoe-ti tud; v lesni trgovini sjw-ejme takoj. Erani in stanovanje v hiš;. Prednost trčene, ki imajo veselje pomagati ?':: gospodinjstvu in do otrok. Ponudbe z zahtevkom plače navedbo dosedanjega službovanja in starosti na oelaeid oddelek jjutr-. T.od j Zanesljiva c. Velika tekma Čokolade nestle Nagrade: srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati, Švicarski gramofoni Oglejte si olakat .Nestle' pri svojem dobavitelju modro galicc 98/997. špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje Itd. ter praženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celje Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik ! s f s Knjigarna Tiskovne Zadrnge v Ljubljani priporoča Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi Urejuje dr. Ivan Prijatelj iV. zvezek Grajski pisar. 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84'—, v platno vez. Din 100-—, poliranc. Din 106—. V. zvezek Izza kongresa Bros. Din 84— parno Din lOCr— poliranc. Din 106—.' Vi. zvezek: Cvetje v jeseni. Vlsoška kronika. Broš. Din 72--, platno Din 86--, polfr. Din 92'- Hektograficni aparati, zvitki, masa, hektograficni trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA. Ljubljana, Setenburgova uit ca štev 6 L 4 - feeior. Zahvala. Zahvala. Ob prerani smrt: naše iskreno ljubljene. nepozabne soproge, ozir. matere. tašče in stare matere, cospc Frančiške Gregorič roj. Kavčič čutimo iskreno dolžnost, d- se tem potom ::ajpri?rčnej« zahvalimo vsem. k. so nam v dnevih njene bolezni ter ob njeni smrti stali tolažlšvo in sočutn? ob strani Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, k. pevcem in casiiski gočr za jaaljive žaiostirke. sokoiskemu društvu za koroorativno udeležbo s prizorom. gg. zastopnikom gasilskega društva. v>em darovalcem prekrasnih vr-cev in cvetja, končno vsem. ki so blago pokoinico v tako častnem številu sr-ri-miii na njeni zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! KRŠKO, dne 4. mam 1927. Rodbin:: GREGORIC - baron LAZARINL Ob priliki srn." predrage matere, tašče in stare matere 5731 Morije Grošič roi. Aror .rekam v svojem smerni in v imenu »sen ostal : serodn kov naj skrene»šo zahvalo vsem. ki so nam ustno aii p smeno zrazil svoja odkrita sora'ja it so pokojn-c lajšali trpljenje, posebno č sestram Skoij: Lok:, ter vsem onim. k. so nepozabno pokojnico tako številno sprem i; k zadnjemu počitku Kranjska gora, dre 2. ma a 1927 Dr. Ivan Grašič. X :: pop^i: - .ifi'^. sjcem n~znan;amo r6>e~ rr-rodaikom, prijateljea in zsascaz ;.reža!ostn:. vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka IVANKA MAVSAR \ ponedeljek ob 30. uri v 14. k-,-svoje eiarosii. na tragičen narin rz--Lanila svojo daio. K večnen-u počitku položimo drago boerko t sred® dse i maja 1£»7 ob 16 uri. LJUBLJA.VA, da« 2. -s;s ]>j- Z^iajoa ossaii; i vab. Frančiška. siariši — Ft«ik, Vit«. Sabina, brste* jn sesirica. Urejuje Franc Poc. Izdaj« n Kocsoccij cJntra« Adoif Rifanikii. Za Ntrodao aštaso cd kot tiskatparj« Ftaa JCTeržefc. Za gsenzsi del je odgovora Alojzi i Korsk. Y& v LjaKlj^i"