gospodarske, obrtniš naro Mar • • Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl 80 kr. za cetert leta 90 kr poěiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubi$ani v sredo 3. decembra 1862. Goveja res ni prazen strah. izmečejo, kakor do strdi prilezejo. Ta pripomoček je samo takrat kakor tudi vsak drugi nezadostiven kadar 28. dan p. m. je naše c. kr. deželno poglavarstvo od imaš nepoštenega čbelarja za soseda, kteri nalašč svoje kr. deželnega poglavarstva iz Zagreba přejelo telegram, čbele na rop pošilja. Tabart morivna běsnost splošna po v kterem se naznanuje, da po telegrafičnem pismu podžu- stane, ktera se tudi z mašenjem panjev ne more in tudi pana reškega od 26 Ravi gori za novembra je pred 3 dnevi 5 goved v dan za dnevom ne sme zavračevati ; ker tako vedno ma-ejo kugo poginilo , kamor se je kuga šenje bi čbelam ne le zapiralo potrebni zrak, temveč tudi pred 14 dnevi po volih iz Vojaške granice zanesla. njih prosto delavnost zadrzavalo. Kdor pa krivico z enako To pismo nam tedaj potrjuje, da goveja kuga ni prazen krivico brez ozira na strah; sedaj je sicer še nimamo pri nas na Krajnskem, greh bi hotel vrniti, bo na meji sosedni je, in gorjé nam , če se d svoje dobičke al od čbel ravno tako lahko shranil; ker s tem napravi mo-razširi in rijo še večo, in čbele tem bolj se ropa navadijo, tem manj prestopi meje Zat pozor, gospodarji! t bogajte ka go sposka zapoveduje, če ne, pridemo v nesrečo veliko je še mogoče oévrniti nadlog biti. Bolji je, kakor lovi ga! Sedaj iz polja donašajo. Naj še omenim, da nam je letos ,,rusovska ajda*; pozneje utegne prepozno skoraj čudež rodovitnosti pokazala. Imamo kmeta, kteri je je iz štirih mernikov posetve 100 mernikov přidělal; sploh pa je te sorte mernik dvajset douasal. Škoda. da za teden od domače pozneje dozori in jo v mrzli jeseni toliko lo- naš pregovor pravi, drži ga. kak Iz Vod Se nekaj čbelarstvo . Ker smo pri nas o čbelnem P iu temu uasprotnih pripomočkih skozi mnogo let že mnogo mogli skusiti in skušati, naj smem še jez sploh dobrému receptu zoper roparce i ktereg listu 5> Novic" A. M-u iz kanaljske doline priporoča neki skušen čbelar v 47. . malo zeje slana zasaci. V krajih pa, kteri so v zavetju pred slano, bi naj pać samo to ajdo sejali saj tako dolgo, dokler lastnost naše zemlje in našega zračja ne pokvari njene ptuje rodovitnosti. Zdaj ima zares mnoge prednosti pred vsako drugo nam znano; dá žlahtnišo moko, je težjega zrna in se tem bolj namele. Janez Luznar, čbelar. pa v naših krajih po skusnji najbolj potrjeno primes pod-takniti: v Cbele, naj jih je veliko ali malo, naj so z matico ali brez matice v panju , se nikoli ne bodo roparcam srečno branile, tudi nikdar P tare ; marij brale, ako zakaj kakor poklada omotlj jih prehudi ive paše zrne sane z zganjem, sladko malvazijo in se divjišimi řečmi ktere se že skoraj zavolj pohujšanja očitno imeuovati ne smejo — cbele skáceno omoti, da postanejo strupeno hude: tako jih prevelika vročina v panju leno omoti, da postanejo kakor zaspané in za svojo nesrećo neobčutljive. Dalje tudi skušnja učí, da méd v vročini, tedaj iz pregretih panjev, ï močnejši diši in toliko bolj roparce na-se vleče. Da se ta skodlj soparca, kolikor je moč, odvrne se v prvo čbelnjaki ne smejo postavljati na prostore ? v ktei se solnce hud upira Kadar pa vroči poletni rki čez dan cbelnjak dosegajo, mu je treba senco napravljati iz rjuh, vej, desák itd. Poglavitno potrebno pa je, skrbeti, da si rojenci zalego napravijo blizo zadnjih končnic in si sprednji prostor, kteri se z novim, iz žrelov dospijočim zrakom napolnuje, prazen ohranijo. Da se pa to zgodi, se mora v vsak, za novi roj pripravljen panj, nekoliko starega belega satovja blizo zadnje končnice položiti , ktere potem roj poprime in na ti podlagi novo t se zalego delati začne Sej se vé. da se mora potem čbelam klasti skozi prednje koncnice, ko so zadnje zadelane. Ta uravnava panjev pa ni samo od te strani boljš 5 da čbele v sprednje neza dubljem prostoru ostanejo brihtniše za brati, in zmožniše se roparcam ostavljati, ampak tudi roparce, dokler takega panju v svojo oblast niso dobile, mu toliko upleniti ne morejo, ker jih večidel domaće čbele poprej že premagajo io Dobrovoljne misli o poljodelstvu . Spisal dr. Jože Orel. Sploh se glasi tožba , da poljski pridelki v zrnu i v kuhi in drugem dan za dnevom pesajo, da žitni in kuhinski pridelki bolehajo, da sadno drevje in trta hira, da sviloreja zavolj bolezni prejk se ne splačuje. Vzroke teh nadlog iščejo kmetovavci in učeni možje Za gnoja, v slabém semenu, v zraku, v prepiclem gnojenju itd. tega voljo spreminjajo seme, skrbijo za pomnoženje in skušnja kaže, da od daljnih krajev dobíjeno seme boljši pridelek daje memo domaćega, da na pognojeni njivi se več pridela, kakor na opešani; pa tudi ta obili pridelek ni zdrav, in da ga ne kaže za seme rabiti. Kaj je tedaj kmetovavcu storiti, da si zdravo seme vsake sorte pridela? Prej ko se na to odgovori, naj bode rečeno sledeče: Znano je, da kakor razne živali razno pičo rabijo, tako tudi v nekteri zemlji ene, v drugi druge sorte žita in pridelkov se dobro sponašajo; pa tudi da se polje če lih dobro gnojeno scasoma vnese in da žito zapored na-nje vsejano čedalje bolj peša. Temu v okom priti se je vpeljalo vr-stenje (kolobar) v poljodelstvu. Pa še vse to ne pripravlja polja v stan, da bi žita in drugi pridelki rodili kot nekdaj! Treba je tedaj poljodelcom premišljevati: v čem bi utegnili vzroki slabega pridelka ticati. (Konec prihodnjič.) 406 t WlI ; Ogled po domačíi nesle SpÍ8 Otiiika in narodnost Pivčanov. » '_ (Drugi zvon. „o orniki in narodnosti Pivčanov", ki so ga pri- nekako prezgodaj bije na mrtvaški ne mogli izhajati na Tržaškem, na Beneškem in na gor njem Stajarskem z najemo državnih povžitnin. če bi ne zuali drugačne besede razun gole materne. Kar pa se tiče učenih preiskav, ktere nekako bodejo gospoda pisatelja, unidan „Novice", zvon i se čuje tedaj V ( ko ie Pivčan še dobro živ, in se še bolj oživlja. Naj tudi drugi zvou. Kar je bilo v predmarcovem tudi tište pospešujejo slovensko omiko. Kako bo kdo pro-stega zemljaka povzdignil iz njegove sirovosti, če sam ni kaj več učenosti si nabral? Ce kaj veljá, na priliko, povedati Postojncu , kdaj je trške pravice dosegel. kakošen i vec, in v oni čas spada, da je njegov grb (zakaj vse to mu je bilo že iz spominov), se to ni dalo storiti brez učenega preiskovanja. in vendar namalanega oshcka, času, ne velja po vsem danes je v postojnski šoli ne samo na deski temuč veliko sklenico na prsih ali rudeč iz bakra narejen kaže postojnski trški grb ravno slovenske barve, belo jezik na hrbtu mogel nositi, kdor je slovensko besedo v postojno na pol modrem, pol rudećem polji. In ta grb in šoli črhnil; tudi se ni poganjati več po blatni převoženi tište pravice si je Postojnec pridobil, ko je šel s svojim tržaški cesti, ko je voz za vozom se tri in je člověk raje glavarjem Jurjem Cernomeljskim leta 1462 na Dunaj branit med preganjanimi konjici in voliči, kot v družbi modrih cesarja Friderika IV. zoper ustajnike — takrat ko je tudi učenikov bival , in bolj vrage s pekla kot augelje z nebes klical. Tržičan s svojim knezom Paradajzarjem si prislužil enake pravice takrat, ko je vsa krajnska zemlja s svojimi ple Mislil bi člověk, ki ni domá na Pivki, da je komaj menitniki in svojim ar ena. in še tista vsa ponemčena šola v lavarjem Šavmbergom vred si obilno celi strani, ce namrec hvalo in slavo pred svojim cesarjem pripravila. Se bi se čuje dolgo jeremijado onega članka. Pa razun glavne šole utegnilo kaj reči. Ce je v P o s t o j n i, so farně šole v Hrenovicah, v Slavini, učenosti kje treba, se tista rabi gotovo pri 8pisovauji podučnih bukev; in če druga knjiga in če se sme sčmkaj jemati soseščina, v Senožečah in ne i domači koledar se piše na Pivki, in tisti je včs na to v Vremah; poddružne šole pa so se 1 v v Šempetru, na napravljen, Slovencom polajšati pot do obširnejše omike, in Ubelskem in na Razdrtem. Šolske poslopja so jim namewtiti koledarje plujih neslovenskih narodov; še je nekoliko tesno, ravno lansko leto prinesel mnogo izgledov za opravilne vse trdne in večidel nove; ce je postojnsko pa ni slabo in nepristojno , in ee bo tudi kmalo še zbolj- pisma. Zgodovinske naznanila pa tudi prostega kmeta ve šalo; v Slavini je šolska hiša pred kacitni 15 leti sozidana, selijo in budijo , zlasti če zadevajo njegovo domačijo; v Hrenovicah in v Šempetru pred 4 leti postavljena, v tacega je Pivčan tudi že kaj dobil v domaćem koledarji. m Senožečah pred kacimi 10 leti, na Razdrtem in na Ubel Pa naj dalje še kaj sledí o šolskem poducevanji in o skem pa to leto kupljena. Vrt za drevesno šolo je v Po- napeljevanji narodne omike ua Pivki. V Hrenovicah je vès stojni odlocil na svojem bi. gospod Garzarolii, v Slavini in uk obravnan po slovensko, ravno tako v Slavini, v Vremah, Šempetru pa daroval g. Kalister. To je zadosti znamnja, na Ubelskem in na Razdrtem; v Senožečah in v Šempetru da se pospeševanje potrebne omike na Pivki ne zanemarja. ee sicer privzema tudi nemščina zavoljo okolišin tistih Kar se tiče pa národně podlage šolskega uka, ze krajev y pa slovenščina ostaja poglavna reč. Zdaj ni več sedanji šolski red ne dopušča več tistega nemćevanja na Slovenskem, kakoršno je bilo pred letom 1848 po godu. V Postoj ni ee na glavni šoli ne more opustiti nemški jezik; pa začetek in konec se delà s slovenskim jezikom, in ne tare se sama slovensko-nemška gramatika, temuč tudi zgolj so zavezani jo obiskovati; tako je na pr. v Šempetru, in slovenska Janežičeva slovnica. Kakošen duh da veje v tej ondi celó v tisti Radohovi vasi, kteri gospod V. tako slabo šoli, je jasno pokazal govor o poslednji delitvi šolskih daril, hvalo daje zastran Ijubezni do šole. Dasiravno pa je na je obsegal Ijubezen do mater nega slovenskega Pivki zdaj toliko šol po vaséh, vendar v Postojno še zmiraj tista beseda resnica, da Pivčan raje gre kravice in voliče past, kakor pa v šolo; le majhen del otrok, ki so zavezani šolo obiskovati, še zunaj ostaja. So pa kraji T kjer je šte vilo otrok, ki v šolo hodijo , veče memo števila tistih, ki jezika, zraveu godba in petje budivne slovenske pesmi: dosti unanjih otrok prihaja , ki si tukaj želijo bolj obširen ,,Naprej zastava slave!" Da pa se v postojnski šoli poduk dobiti. Slovensko narodnost imajo tudi učiteljski se ne drži samo shodi ali konferencije v oziru, ki se imajo na Pivki ne nemscina ne mece ravno cez prag, o tem samo po enkrat, temuč po štirikrat v letu; pogovori in spisi zavoljo uradov , temuč zavoljo djanske potrebe iu koristi. Če je vožnja cesta na Pivki bolj prazna, pa drdrajo zdaj se ondi ravnajo po nemško in po slovensko; slovenska slov parniki po železnici ; na železnici pa ne vladajo in se ne nica, slovenske opravilne pisma, sadjoreja in skrb za boljse vozijo goli Slovenci, in dostikrat nemščine potřebuje, kdor obdelovanje polja in za obvarovanje gojzdov na Pivki je hoče kaj zaslužiti pri tej cesti. Postojnske jamske sveca- bila ze med pomenki. nosti tudi niso zgolj prazne menil veselice; svet se je dosti sp»e Kar se tiče druzih nasvetov omenjenega gosp dopis- 1 in marsikteri dragi denarci od tistih veselic in pa nika, jih moramo razjasniti tako-le: Poduk o sadjoreji zraven od posamskih ptujih obiskav ostajajo delavcom, slu- je že z darilom sadnih vrtov v žabnikom in krčmarjem v Postojni. Obiskovavci postojnske jame pa vendar niso zgolj Slovenci , ali tudi Iliri, Postojni, Slavini in Šem- petru neog ibljivo združen, se pa tudi drugod ne zanemarja; Cehi med šolskimi darili se je přetečeno leto veliko bukvić o Poljaki in Rusi; in tako marsikterega Postojnca zadene sadjoreji razdelilo, razun tega, da se je bilo ze poprej mnogo sadnega in murbinega drevja nasadilo. Kar pa se potreba, da mora ktero po ptujem jeziku zakrožiti; še bi se potřebovalo več jezikov, ne samo nemški ali italijanski, še tudi fraucozki in angležki. Tudi Postojnec in drugi • v tiče dekliškešole za ženske ročne delà, smemo toliko povedati, da y tista se bo začela precej po novem letu; Pivčan ne ostaja in ne peča se samo v domovini ; dosti- pripravna učenica se je dobila v Postojni, plačilo se bo krat je posiljen si tudi drugod pomagati, če hoče boljše jemalo iz darila premilostne cesarice Marije Ane, in iz do- obstajati. Ne bi bili pa Pivčaui mašniki, zdravniki, pravo- neskov domaćih dobrotnikov in srenjekih dokladov. slovci ali vojaški častniki, ako bi jih kaka šola ne bila Nedeljskihšol ni potreba še le danes ustavljati, poprej nemščine zvadila; sicer utegne kdaj sam slovenski saj se morajo že po državni postavi pri vsaki javni šoli jezik zadostiti, pa zdaj s tem se ni tako. Tudi bi Pivčani imeti; in če ne povsod, saj v dveh krajih so doslej v tište „Da se resnica prav spozna, je ćuti treba dva vodilu jemljemo radi članke ,,pro et contra*' v svoj list tako c Po tem ker hodili tudi taki, ki so že bolj odraščeni. Kar se tiče vra do v, je bilo že tudi povedano v „Novicah", da na in pravlj r o d n dobre jedra na dan. Kar pa se tiče d Pivki niso več zaprti slovenskim vlogam; še se pri po čitavnice v Postojni, imamo vendar še marsi- stojnskem tiskarji Šeber-ji zdaj dobivajo tiskani slovenski kter ,,pium desiderium" pri srcu. Kaj ne? Vred listi (blankete) za manjše tožbe. Kar v poslednje ar 6 ospod 407 dopisnik govori o ći tavne m d rast vu v Postojni, je de-loma že zdaj drugač, deloma se lahko prenaredi ; citavnico imamo precej skupaj , samo da itaiijansko ime slabega po-mena, namreč .,kazino" prevržerno s slovenskim (saj bi tudi postěni Ljubljaučani svojemu kazina boljše dali kako drugo ime, tako da bi se lahko po nemško in po slovensko lepo toimačiloj. Citavuo društvo v Postojni ni več zgol nemško, tudi zná kak slovensk časnik, čeravno nima vseh. Menim , da je to , kar je tukaj rečeno , zadosti jasno dokazovanje, kako se godi na Pivki z omiko in narodnostjo. Ce tudi ni vsakteri stanovavec na Pivki goreč za slovensko reč, saj tisti, ki imajo omiko Pivčanov v rokah, niso nemarni. H. 0 tisocletnici sv. Cirila in Metoda. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.) Pod cerkveno oblastjo sv. Metoda so toraj historično gotovo stale denešnje dekanije labodske škofije: 1. ptujska, 2. velikonedeljska, 3. senfjurjevška (na Savnici), 4. šentle-nartska, 5. mariborska, 6. jareninska. Al tudi čez Dravo je segala cerkvena oblast sv. Metoda , čeravno je Karol Veliki Dravo za mejo med solno-graško iu oglejsko škofijo postavil, kar pa je papež Hadrian 11. sopet za neveljavno spoznal. Zato Ginzl Ge- schichte der Slawenapostel Cyrill und Metodu str. 52, nota 2) prav piše : „Der weite Kirchensprengel Method's erstreckte sich im Suđen bis iiber die Dr au und Save gegen Dalmatien, und umfasste hier vorzugsweise die von den slawischen Karantanen und ihren Nachbarn be-wohnten und S cla vin i a (Slovenija) benannten Lànder-striche so, dass jedoch Slavonien uud Syrmien am rechten Ufer der untern Drau (weil zur Bulgarei gehorend , und Carniola zum Patriarchat von Aquileja gehôrig) angeschlos-sen wâre4*. Ker pod Karniolo one dôbe ni spadala cela današnja krajnska dežela (obèirnise o tem glej pri Hor-mayer-u „Herzog Luitpoldu 26 — 27) , gotovo ni krško okrožje, ter tudi iztočni del ljubljanske škofije je stal pod Metodovo cerkveno oblastjo, in tudi ta škofija ima historično pravico obhajati tisočletnico Metodo-Cirilovo. Ravno tako tudi koroški Slovenci, ker po straneh starega Koro tan a*) je Metod tudi deloval, kakor smo gori slišali. Ce pa goriška in tržaška se ne morete upirati na historično pravico, imate vendar pravico kršanske ljubezni in kršanske občnosti. Po tem historičnem vvodu se sedaj spravljam na odgovor vprašanj na me postavljenih od častitega dopisnika iz Maribora v predzadnjih „Novicah." Res je, da so rajni gospod škof A. M. Slomšek mi enkrat, ko sva se v prijetni okolici mariborski sprehajala, rekli: naj jim napravim historični načrt apostoljske delavnosti sv. Aposteljnov Cirila in Metoda , in da naj posebno dokažem, da je labodska škofija tudi spadala pod cerkveno vlado višega škofa moravsko-panonskega sv. Metoda, ker namenjen sem, so rekli rajni gospod škof, v svoji škofii ročuo, kadar iz božje poti velehraške domů pridem, kamor so me brati Moravci posebno povabili, ko sem pre- *) Kakor smo iz letopisa fuldskega ćuli , je za Svatopluka tuđi Karantaoia spadala pod veliko-moravsko kraljestvo. Papež Janez VIII. pa je Metoda za višega škofa čez vse dežele Svatoplukové postavil, kakor se vidi iz papeževega pisma do Svatopluka: „Preebyteros vero, diacones, seu cujuscunque ordinis clericos, sive Sela vos sive cujus libet gentis, qui intra provinciae tuaefines consistunt, praecipimus esse sub-jectos et obedientes in omnibus jam dicto confratri nostro, archiepiscopo vestro" itd. Přístavek „cujuscunque gentis4* se odnasa na v Karantanii in Panonii naseljene nemsko-latinske duhovnike, kteri so s Solnogradom in Passavo držali, in Me-todove napotke prezirali. (Harduin, Act. conc. col. 85.) Pis, gledaval benediktinski klošter „Raygern" v Moravi. Rekli so mi tudi, naj jim svoje misli napišem o načinu svečanosti. To je bilo nekega lepega jesenskega dne novembra 1859. Jaz sem jim historični načert izročil kot vězilo za njih god 17. januarja 1860, in potem, ko sva se enkrat pozneje o tej zadevi pogovarjala, so rekli: ,,Jaz sem celó vaših misel, in bodem o pravém času v Rimu za popolnoma odpustke prosil.u Historični načrt je zapopadal malo obširniše „data in fakta", ktere sem navedel v pričujočem članku in članku 1. 1857 v „Novicah" razglašenem. Načrt cerkvene slovesnosti pa je bil, kolikor se še na nja spom-nim, sledečega obsežka: 1. Osmega sušca leta 1863 , kteri na nedeljo pade, naj se pri vseh cerkvah labodske škofije slovesno obhaja spomin sv. aposteljnov Cirila in Metoda , ktera sv. cerkev 9. sušca časti. Kršansko ljudstvo naj se poduči in soznani v pridigah z življenjem in delovanjem velikih teh svetnikov Božjih. Ker so papež Pij IX. z razpisom od 12. maja 1852 vsim bratom in sestrám društva sv. Cirila in Metoda do-delili skoz celo osmino popolnoma odpustke, ter se naj ta dan vpelje bratovščina sv. Cirila in Metoda pri vseh farah labodske škofije, in naj se pri vsaki cerkvi spravi kip sv. teh aposteljnov. 2. Ker je v sušcu še za večdnevno obhájilo premrzlo vřeme, naj se na kakšen poleten teden, v kterem poljsko delo ljudstva ne presiluje, odloči občoa slovesnost Cirilo-Metodova , ktera bi se najpriležniše obhajala v Jarenini s 14- ali barem 8dnevnim misijonom. V ta namen naj bi se popravila kapela sv. Mihela , za ktero popravo so rajni g. kaplan Zadravec, ako se ne motim, 500 gold, sporočili. 3. Naj se postavi do leta 1870 kakošna cerkvica ali veča kapela v bizantinskem slogu (stilu) v čast sv. apo-steljnoma Cirilu in Metodu na kakošnem prijetnem griču slovenskih goric. Vemo ljudstvo naj se naprosi za pripomoć v dnarjih in gradivu. 4. Naj se pri sv. očetu papežů sprosi dovoljeaje, da bode 9. sušec kakor dan, kadar sv. cerkva god sv. apo-steljnova obhaja v škofijah, v kterih je sv. Metod deloval, zapovedan praznik. 5. Naj kteri domaćih spisateljev spiše zgodovino ob-širno delovanja in apostoljskega življenja sv. Cirila in Metoda v slovenskem jeziku , kakor tudi naj se dajo jeklo-ali kamenorezi (slike sv. aposteljnov) napraviti. To je načrt, kterega sem rajnemu svojemu cerkvenemu vladiku izročil, in kterega trdna volja je bila v Jarenini, kakor sem iz ust rajnega dekana g. Cepeta slišal, v letu 1863 misijon obhajati. (Kon. prih.) Jezikoslovne řečí. O členkih. Spisal Podgorski. Jako važni v človeškem jeziku so č 1 e n k i ali p a r-tikule. Komaj zineš, že potřebuješ teh besedic. Ne iz-rečeš skoraj ne dveh besed brez njih. Zatoraj so pa clenki tudi v vsakem jeziku neizrečeno oglajeni, izbrušeni in večkrat tako majhni, da jih človek komaj spazi. Al kakor so neznatne viditi te besedice, to vendar še le one stiskajo besede in stavke v lepo, razvidno, soglasno celoto. Ce jih ne obraćamo prav, ali če nam jih pomanjkuje, postaja jezik okoren in temen. Tadi mi Slovenci še nismo popolnoma v čistém s č)enki. Nekih se ogibljemo brez potrebe , čeravno živijo v narodu in jih težko utrpevamo; druge bi bilo, mi se vidi, še kaj popraviti treba. Da se tedaj pozornost mislečih naših filologov obrne tudi v to stran naše slovnice, in da se tudi tukaj uredi, kar bi še trebalo, namenil sem spregovoriti nekoliko o naj- 408 navadnejših in najpotrebnejših členkih našega jezika, namreč tem pomenu se ta besedica tudi podvojuje: Aii govori ali o besedicah: i 7 a i no (ju), ko (ki) in kar. inolči. I. Besediea i nara rabi, kadar zvezemo vec reci v eno eeloto, ter izrečemo nekaj vsem skupnega. Poteui stoji ali večkrat namesto a, ampak. 55 Ne jaz, a l i drugi hocejo. „Rad Na pr bi délai, ali gem bolan Ona je v narodu našem navadna v treh oblikah, namrec: Iztočuim Slovencom je v tem primerljeji tudi gola ali sama, sesta vijena z druzimi členki, in po- v navadi. nego, neg dvojena. Ne vem, ali ne spada semkaj tudi besedica ar Sauia ali gola rabi v dvojném pomenu • • V ■■■ 9 in to : i ki rabi hrvaskim in ogerskira 1. ko nas sedanji knjizui in, ua pr • * r> cvete" Sloveucora, kakor nase : ker. Polje i gora zakaj. Sliši se ta beseda tudi pri Kostelcih na Kranjskem. 9 (Dalje prihodnjič.) pr 2. ko naš sedanji knjižni tudi, ali vsaj tudi; na Ce priđeš ti, pridem n i jaz „Kakor pri vas, tako i pri nas". „Pověj zdaj ti svoje. I bom. u Sveti Miklavž Besedica i se sestavlja s elenki : no i kteremu se mornarjev varh, včasih dodaje pa, pak in i, potem s-li; tedaj: ino (inu 7 111% 1 * i • 1 1 1. n o. in), ino pa, in pak, inoi V tej sostavi se včasih odbrusi odspredej i pa tudi Tako postaja: noi, no pa ali samo pa. Pomena teh sostavjenic, zunaj ili, ni rni potreba raz-kladati. Znane so sploh. Besedica ili pak rabi hrvaškira in ogrskira Slovencom namesto našega ali (nemški oder) na pr. : , : „Ili delaj, ili hodi proč! Besedica i, ako se podvoji rabi 9 kadar se vsaka od združenih reči z poudarkom izreče, ter je euaka latin skemu et-et; kar po sedanji kujižni navadi opisujemo s: tako — kakor; ali: ne samo — ampak tudi. Na pr: „Prišli so i oče i mati." „I peli smo i jokali. Na morju pod nebom Se ladija ziblje. Med gromom in bliskom Nje jadro se giblje. Strahota viharja In nja razuzdanost Cezdalje mornarju Zvišuje nevarnost. Vse móli in zdiha Gor proti nebesom In prosi pomoći S solzečim oćesom. Zdihvanj vrisk Pregluši vihár Med gromom blisk l" jadro udar' ! Ze zad nj Mornai Al varh i cas u spoznan pri vas ? u Kadar se zvežete dve reči nekavno, tedaj se stopi ne kavnica ne s členkom i (tj. ne v besedico n i kterej se prilika včasih ti (niti), kar je enako latinskému neque Strasna že temnota Oblake zakriva. In laďja sirota Svoj up že zgubiva Mornarjem vam dao Grom, toća poneha, Nebo se z vedri, Mornar ne opéha, Spet moć zadobi. Veselje sprehaja Mornarjev obraz. Vsak reće z zahvalo: Miklavž je pri nas! Fužinski neque Na pr 19 neznam ni čteti (brati) ni pisati. u 55 Niti ni zdravja niti ne smrti". Kakor ima i pomen našega kujižuega tudi, ravno Dopisi tako stoji ni ali niti namesto tudi ne. pravičui ni brez greha." „Kdor ne delà Niti nisem, u i ne bom lagal. Na pr • A. * niti Iz Trsta, I1J a 9 naj ni ne je." i Kar se tice volit ve mestnega kakor da nimamo za zdaj nič druzega naznaniti, 55 Mnogi Slovenci izpuščamo v tem slučaji i ter govo • v rimo iu pisemo samo n e, n e t i. odbora se po tihem uže na vso moč delà. Tržaško mesto voli 48 odbornikov, tržaško obližje pa le 6. Mislimo , da vsaj ta šesterica bi morala biti sostavljena iz naših ljudi — al 0 p o m b a. Tišti i, s kterim Slovenci v nekih pri- prav zdaj se nek gospod pri sv. Jerneji silno poteguje likah govor zacenjamo kakor: „I pri- . „..^..j_______. kaj praviš?" „I pa mu dobiti mnogo glasov nekemu ptujcu, ki bi bil uže davno daj!u „I no pa pojdi!" itd. ni veznik, ampak je predmet, rad sedel v mestnein odboru, da bi ga za Rojanskega, postavši iz inedrneta je. V rodu je, če se ne raotira, nem- Gretskega i sv. Jrnejskega svetovavca izvolili. Mi tistemu škemu: je nun! gospodu pri sv. Jerneju za zdaj druzega ne rečemo, kakor II. Besedico a rabimo ali samo ua sebi, ali sestavljeuo to, da naj opusti vsako tudi skrivno agitacijo; sicer z druzimi besedicami. Sama na sebi je v navadi, kadar njegovo ime javno razglasimo, da svet vidi, kdo je naš, onemu, kar izrečemo i Na pr r PJBB^^B mm ' dodamo nekaj druzega ali protivnega. Jaz Eni delamo v goricah, a drugi na polji. u 55 kdo ni. Naj ne misli tako grdo, kakor mnogo druzih misli, da naši mandrijeri bodo sebe in svoje otroke prodali za Naj vé, da naši sein nedolžen, a ti kriv". V knjigi rabimo mi v teh pri- bokal vina, ali pa za 1 gold. nov. dn. merih sploh le pa, namesto a. mandrijeri bodo volili domaće poštenjake, ki se bodo pote Potem je v navadi sami a v prašanjih , ko prašavni zali za duševno in telesno korist slovenskega naroda, ne članek namesto li, ali. Na pr.: A veš, kdo je?" pa ljudi, ki so le zdaj polni sladkih besed, samo da bi se Sestavlja se ta besedica ravno kakor i s no, kteremu vrinili, Bog vé zakaj, v mestni odbor. se dodaje še pa pak 9 ft») 9 in s-li, tedaj: ano (anu 9 Iz Celovca 30. listop. Dne 24. listopada je bila anan) ano pak (ampak) ano te (am&ti) 9 ali. proti drugej. Na pr volitev dveh poslancov v deželni zbor za vélkovški, pli— brški, doberloveški in kapeljski okraj v Vélikovcu. Bitva je „Po nižini je pozeblo, an pri vrhu bila huda; inarsikdo se je přišel ponujat in kandidata Slo- Auo nara rabi, kadar izrečemo nasprotje ene reči ne. 55 S teboj nirnara nič opraviti , an tvojim bratom." Ravno tako atnpak. Včasih ano spredaj odpade, ter ostane samo pa. volivcom, zmagali so : Na vencov izpodrivat; slava slovenskim izvoljen je naš visokospoštovani branitelj in zagovarjavec g. Andrej Einšpieler z 51 glasovi izmed 85. — Za drugega poslanca je bil izvoljen dvorni svetovavec gosp. J. Swab, rojen Nemec, ki mu je pa slovenski jezik popol-A no te (izgovori: an^ta ali samo n^Us) je v navadi, noma znan. Upamo , da Slovencom tudi on ne bo krivice kadar izrečemo z povdarkom vzrok ali posledek kacega prizadeval. Slava in čast omenjenim volivcom; skoraj včs priliko: „Přišel bi, pa se bojim." Večkrat stojita au, ampak tudi namesto golega a. djanja. Na pr da ne grem. u n 19 Anote pravim, da ne hodi. « 55 Anote veš 9 Anote pa pojdi, kadar te kličeje. a Po nemški bi se reklo: ja; also. Srbje govoré ta: Ta znaš. Ta idi, sinko! • Ali postavljamo, kadar izrečemo, da od dveh reči biva ena ali druga. Na pr.: „Reci belo ali črno." Iztočni Slovenci rabijo, kakor sem že rekel, ili V Celovec, vsi Slovenci in svobodomiselni Nemci se veselé te volitve. Iz Celovca, Slavno vredništvo vsem Slovencom priljubljenih „Stimmen aus Innerosterreich" daje veselo novico na znanje, da bo ta časnik, ki v nemškera jeziku se tako krepko poganja za pravice Slovencov, uašo sveto vero in močno, vsem narodom svojim pravično Avstrijo, bode ob novem letu izhajalo trikrat vsaki teden. „Dobro dosel!"6 — mu kličemo radostněla srca vsi. Iz Celja. / — 23. listopada t. 1. je tudi pri nas se rbesedau prav dobro obnesla. Mnogoterega sem slišal reci : Raznn prve besede še nobeua ni bila toliko zanimiva, toliko vesela kot le-ta zadnja. Akoravno je zavolj vednega deževanja blato tako rekoc po cestah in ulicah teklo, se je vendar zbralo okoli 130 oseb, tudi precej gospá in go-spodiciri, in vsaki je zadovoljnega in veselega srca pozno v noc, nekteri še le po polnoći, navdušen od milih popevk in utruden od veselega plesa zapustil lepo slovensko veselico. — Poleg že obcno znanih pesem „Naprej" in „Da-voria" je peval se „Slavjanski duh", čveterospev Tribnikov, Fleišmanov „Planšar" in izvrstna G. Ipavicova „Zvezde" ; potem nektere ceske, in med njimi dr. Lad. Riegerjeva ,,Kovaška", pevane od nekterih vrlih Cehov. Jako dopadle so tudi „Premembe o neki ruski narodni pesmi" na glasoviru in pa Ch. Czeruitov „Koncert na glasoviru in goslih44 od G. Tribnika in Karl J......, izvrstnega mojstra na goslih. Tudi znana kmeta A. Bizjak in A. Grabić sta se dala sopet slišati; sosebno je naš pevec mlinar s svojo pesmico *) ..Kratek prepir in hitra sprava" v celi veseli družbi hrumeč in brezkončen smeh obudil. — Kar pa je besedo našo toliko zanimivo storilo in smem reći, posvetilo, bil je govor preč. gosp. špirituala Fr. Kosarja „o slov-stvenem delovanji rajnkega našega kuezoškofa Antona Martina Slomšeka", kterega je ravnatelj čitavnice naše, gosp. dr. Kočevar tako ginjenega srca citai, da je marsikteremu poslušatelju solzica, darovana v preblagi spomin rajnkemu nepozabljivemu knezoškofu A. M. Slomšek-u v očeh zaigrala. Poprej pa je še te-le besede, ne le kot Slovenec in predstojnik citavnice naše, ampak še bolj kot osebni prijatel in iskreni častitelj rajncega knezoškofa s trepeta-jočim glasom govoril : „Slavni društveniki naše čitavnice ! Pri zadnji besedi 31. julija t. 1. sem čital zahvalne liste našili častnih društvenikov za diplome, ktere sem njim po skíepu odbora poslal. Med temi listi bil je tudi list preča-stitljivega gospoda knezovladika, Slovencom nepozabljivega Slomšek-a. Na našo veliko čast je k celjski čitavnici pri-stopil in v dotičnem listu nam lepe nauke dal, kterega pota bi se morali držati, da naše slovstvo pospešimo. Veseli smo bili, vediti, da je on, naša slava, v kolu našega društva bil. Ali naše veselje ni dolgo trpelo. Božja pre-vidnost ga je v boljši svet poklicala. Glas od njegove smrti je kot střela celo Slovenijo preletel in srca domorodcov presunil. — Velika nesreća je nas zadela; vrlega Slovenca, našega dobrotnika nam zemlja pokriva. Stalnega značaja bil je veren svojemu prepričanju , najnravniji ali moralniji mož v svoji vladikii, česar mu celó nasprotniki odreci ne morejo. Brez vsake sebičnosti ni skrbel za sebe, ampak za svojega bližnjega in za svoje njemu poverene duše. To je kristjanska čednost, to je človečja dovršenost! Tako blagi duši ni mogla manjkati žlahna čut národnosti, ktera ga je osrčila za razvitek slovenščine delati brez vsega ozira na sumnje ljudi. Kaj in koliko je za naše slovstvo storil, vam je znano in bote danes slišali. Njegove knjige bodo Slovencom na veke važne. Kakosno žalost je njegova smrt meni vzročila, vam ne morem dopovedati. Meni ni bil samo dober in dobrovoljen gospod, ampak tudi prijatelj. Jaz sem njega kot vladika častil, ter zavoljo njegovih nravnih lastnosti kot prvega Slovenca spoštoval. Da, on ostane poštovanja vredeu! On si je našo zahvalnost zaslužil in dolžni smo, da njemu, kot Slovencu in udu naše čitavnice v današnji besedi spominek postavimo , in da dogodbe čednega življenja rajnega Vladika v spomin vzamemo. Poslušajte tedaj te dogodbe, ktere je gospod spiritual Kosar z iz-vrstnim peresom popisal". — Res da dolgo že nismo „besede" imeli, in skoraj smo že nejevoljno pričakovali je; pa .*) Zavoljo pomanjkanja prostora v prihodnjem listu. Vr. ta zadnja nas je zopet popolnoma potolažila in v nas željo obudila, skoraj spet k drugej povabljenim biti , akoravno imamo tudi vsaki torek zvečer še posebej malo vese-ličico v čitavnici naši. V tej se popeva, igra, pogovarja in drugače kratkočasi, da je veselje. In res, kje bi sedaj o dolgih zimskih večerih Slovenec boljšega pa tudi koristne-jega veselja si iskal, če ne v naših preljubih čitavnicah. Raztrese se ondi od težkega in mučnega posla podnevi utrudeni duh, človek se pošteno razveseljuje in dobiva tako v svojo omiko blagevduševne hrane. Iz Haloz na Stajarskem 26. nov. — Nam belskim Haložauom ste najbližnje pošti zavrčka, blizo dve, in ptuj-ska tri ure hoda deleč; pisma navadoma dobivamo in po-šiljamo po dobrih ljudéh. Donese li se kak list ali závitek na Zavrč s slovenskim napisom, uradnik se nikoli ne upira pisma sprejeti, ničesar ne prigovarja ter ne gleda nabu-Ijeno; pošlje li se tako pismo na ptujsko pošto, prinesee vselej skoro dobi ušesa naklepane, kadarkoli se s tako neprijetno nalogo prikaže; ljudje se že skoro branijo to prijaznost člověku učiniti rekši, bom pa moral čuti od.... Navadno se oponaša: Ste vi Slovenci tudi začeli s tako národno prenapetnostjo kakor... ; pokaj vam je to, vsaj veste, da je na pošti vse nemško ; nam je Ijubše, da se listni naslovi po nemškem pišejo; pa tisti, od kogar je pismo, ne vé nemški? in već takih neslanih besed. Take oponašanja moramo poslušati v bregušarskem Ptuju od po-štarstva na sredini svoje slovenske domovine! — Nekokrat ste bile dve pismi poslane na pošto s češkim napisom, mesto, kamor je list bil namenjen, je tudi bilo po nemškem začrknjeno; čeravno je bila silna reč, nam je vendar domu poslal listova rekši, da na Ptuji česko ne vedó, kar je posel za teden dni zakasnilo. Ne zinil ne bi o tem, ako se ne bi pisma z laškim, madjarskim itd. naslovom spreje-male in odpošiljale. Jaz sem že obilokrati dobivat listove in novine iz Krakove, Beligrada, Prage, Beča, Pešta itd. s slovenskim napisom, tudi pošiljal s Slovenskega pisma in naročnino v te mesta z naslovi njih jezikov, pa ni bilo ovire, samo til sme tolika svojovoljnost vladati? Resno opominjam g. poslanca za ptujsko in rogačko okolico, naj se oglasi za nas kor svoje volivce, in naj se ta neprilika dotičnemu ministerstvu naznani, da vidi, koliko ravnopravnosti mi domá vživamo; mar se ravnopravnost nanaša samo na dačevanje in novinčenje, kadar bi vsi narodi enake pravice imeli? Taki uradniki, bodo si poštni, upravni ali sodniški bi nas, kakor zgodbe pričajo, naj rajši z nemče-vanjem poplavljene imeli. Predobro vemo, da vselej po enakem kopitu šivati je jako prilično; al žalibog vsak čevelj se ne prileže vsaki nogi, tudi v orgijah same enake pi-ščalke ne veljajo. Mi terjamo , da nam se na Slovenskem na vsaki pošti sprejme vsako pismo s slovenskim napisom brez pikanja in zabavljanja, ako pa bi se kdo predrznil kaj takega storiti, naj se drugam v službo prestavi, kakor tudi, da so prijemnice za naše kraje slovenske in nemške, ne pa samo nemške, vsej gotovo ravno tako plačujemo kakor Nemci. — 30. vinscaka smo v Halozah imeli učiteljski shod, ki se prav dobro vodi, ter ima dobro osnovane sostavke pokazati; na priliko: lani od vzglednega učnika V. spisan sostavek o názorném poduku je najjakši med všemi cele vladikovine spoznan ; tudi letos so se prebirali sostavki hvale vredni, p. o namenu narodnih učilnic, izvrsten, samo nekoliko previsoko zaškrnjen sostavek o cerkveni godbi in petji ; uajimenitnejše pa je, da je utemeljena učiteljska knjižnica v zavrčki dekanovini, za ktero se je pri ti priči podarilo 55 gold, kakor utemeljitev. Vse to je lepo čuti, pa kaj nam vse to pomaga , vsej se vse skoz domači grod v tuji žrnov siplje, iz domaćega povesma tuje brde tkejo; po-zabivši preljube matere smo tujo dojko preveč priljubili. Kako pa ne bi? Vsej je prav nanjč ne poznamo, čeravno je vselej okoli nas. Dokler so učiteljski shodovi v to mrežo 410 zaviti, ne misliti, da bi odoudot za nas in za naš narod da obcuti se posebno radostno srećo, viditi v našem zboru koristni nesledki mogli izvirati. Ravno zato terjamo, uaj tudi cr O se taki pogovori prikrojijo v lepi slovenšcini ; se le te se nase, in gosp. Miroslava Vilharja, našega izvrstne smejo shodi narodnih učnikov zvati. poda dr. Jan. Bleiweis-a, pravega očeta domovine VIHlHMVBBiflVHVPVVVV do~ mačega pesnika. Danes odpremo čitavnico, v kteri se bo Narodne učilnice imajo toisto lice, kakor so je imele na podlagi narodnih pravic namerovalo delati za omiko , napredovanje narodne zavednosti in za v absolutični nemčevavni dobi; učne knjige, ktere otroci domaćega jezika spisanega, vse v rokah imajo, so, razun katekizma srednje dvojezične: abecednik („Namenb. deutsch und slov. ausser društveno eseljevauje Društvo naše je rastlina iz Ije domače, ktero je milo solnee národně enakop Krain"); je li nismo vredni onega, ki ga nasi sosedje Kraujci nosti na svitli dan poklical imajo? malo berilo, veliko berilo, slovensko nemška slov- Dolg nam je bilo nebo temno oblačno Kl dolgo je nica; slišal o nekem velikem slovenskem berilu sem včasih in nerodovitna. Al hvala Bogu, y pa pri nas o njem ni duha ne sluha, menda zato, prema ležala zemlja domaća žalostna potegnila je sapa mogočna, gala větrově nasprotne, in zjasnila nam nebó Bila ker je samo slovensko? Akoravno so učiteljski zvedeuci je sapa mogocna, beseda našega svetlega Cesarja, kterem jasno dokazali , „dass das gleichzeitige Bestreben eiuer so srca svojega slovenskega naroda v ljubezni in hvalež zweiten Sprache ein pádagogisches Absurdum sei, so sehr nosti udane, od bregov Save, kjer zvesti Graničar že stoletj auch Gebildete und Ungebildete fur eine Doppelrichtung strazo stojí za Avstrijo, do Moldave se je ceski oro ofters schwarmen", vendar ta sostava neomajijiva pri uas slan zedinil z orlom avstrijanskim od morja jadranskega stojí, kakor petstoletni hrast kljubu vsem svetovanjem. Dokler še slovenski prvenci v pisanji morajo začinati: í, n do Visle Toraj hvalezneg srca zakličem Slava našem t svetlemu, vsem narodom pr cesarjul (Pri teh be u m, e, r itd. , dokler so vsi zapisniki in šolarski imeniki, sedah zadonijo slava-klici, da se dvorana trese}. Ker je celó zlate bukvice nemške, vse imena po nemškem napi- temelj národně čitavnice pošten in pravičen temu, kar terja vp \ m^m hl ■■ ^hhpph t ■■■■llphh wkě sane, dokler še učniki uanjč slovenskih samostavnikov skla- sedanji čas in državna ustava, so se pridrožili naši čitav- njati ne znajo, pojdite vse take nenarodne učilnice rakom nici gospodje vseh stanov. Mi štejemo za svoje družbenike )spode duhovnike, kteri so tudi pri nas, kakor po cr žvižgat, ni tenje o blagosti, ki bi naj iz učilnic prihajala; častite ne vem , zakaj se naše národně učilnice ne bi po svojem celi zemlji slovenski, krepka podp pravične národně reči pravém in resuičnem imenu imenovale: „nemcevavnice po izbor", kar tudi so v najlepši obliki. cr pode uradnike V • V tem grmu pa naše družbenike telj e , mestjane in posestnike ■ r za Da bomo čitavnico stanovitno obdržali r tudi zajec leži, to je krivo, da tako neizmerno v omiki ktero smo z veseljem ustanovili, in jo zdaj z radostjo slo- zaostajamo, da naše navadno ljudstvo ničesar ne vé kakor vesno odpremo, temu nam je porok ljubezen do naroda iu svoje ime s tujimi rogljači borno začrgotati, domovine, ktera v naših srcih prebiva. Kakor iz ljubezni ft A * _ ft * _ • a a m ft m « ft ft • « A • i "1 • V V A ft « H M m m a da ga vsak zvitiiik lahko ukanjuje, kar tudi Ijudje sami priznajo. Zaostala po takem omika je najbolj kriva do h ocetove izraste ijubezen do domovine in iz te Iju da bezen do cele di y tako izvira iz lepe kristjanske premoženje in bolje posestva in zemljišča v tuje roke pre- bezni do svojega bližnjega, Ijubezen do svojega naroda in hajajo f iz našincov pa berači y hlapci ? dekle in k većemu do celega cloveštva Ljube do naroda in domovine je viničarji postajajo in postajati morajo. Vidimo, pa ne mo- korenina pravega djanskega patriotizma, česar nas zgodo remo si pomoči ; vse je bob v steno, dokler nam národně vina vseh narodov za gotovo uči. Kakor ste tukaj zdru vseučilišča pod pazduho ne segnejo. Naročito tedaj ter- zene cesarska in narodna zastava, so tudi v srcih sloven- našega naroda, da nam ustavna skih zedinjene ljubezni do vladarja in do naroda. Iu mi v imeni blagosti vlada dovoli kakor drugim državnim narodom slovenske Slovenci smemo kakor dobri Avstrijanci tudi ljubiti svojo národně učilnice ; to smemo, to imamo pravico terjati pred narodno zastavo, ktera je očitno znamnje slavjanske edi- živim Bogom in našim svetlim cesarjem Francom Jožefom I., nosti, in ktera pa ne samo terjati, to hoćemo in moramo imeti. Haložan. ljubite i zedinite v Iz Loke 28. nov. k r e blag * zmirom opominja s svojo barvo rudečo: svoj narod in z živim veseljem vse moči. domovine. Iu ker ljubezen ne ugasne V nedeljo 23. t. m. se je kakor plamen, kteri se iz slame vzdigne, če se veže ž čitavnica loška slovesno odprla. Kakor so „Novice" že naznanilo, se je slovesnost z Božjo službo v farni cerkvi Stanovit V _ ^ v— __%i - - - ^ - - _ ~ . - ____■ ft « njo stanovitnost, kliče nam barva mod t a n i t In barva b nase zastave: opominja nas : Št. Jakobški začela. Domači in unanji udje in veliko drugih Slovenci ohranite si to svojo staro poštenost in nedolž povabljenih gospodov, gospá in gospodičin se je združilo nost svojega načela in osramotite svoje lažnjive uasprotnike čast tistemu skazati, ki vlada nad nami. Cetverospev ljubljanskih pevcov je pri sv. maši tako milo pel. da so prvo kteri vas obrekujej Gledé na našo čitavnico y se 9 živo 9 pesme njegove vsem nazocim globoko sesrle v srca. Poka to priporočam vsem družbenikom: Naj zedinijo z ljubeznijo do naroda, s stanovitnostjo in z nedolžnostjo svojega načela. zali so se gospodje pravi mojstri v petji cerkvenem. Po v se sv. masi je bil „pri ena družina sloznost med seboj. Složni bodimo! in obstala in na« kroni" obed ; vsi pričujoči so bili kakor predovala bo neštevilne leta naša národna čitavnica v čast enega srca. Popoldne so dohajali gosti od družbenikom in domo in visoko bo vihralo nje geslo : vseh straui, iz Ljubljane, Kranja , Tržiča itd. Ob 6. uri „Vse za vero, vladarja in d zvečer se je, kakor je bilo napovedano, čitavnica odprla. Gosp. dr. Jan. Bleiweis odzdravlja prijazni ta pozdrav Pri vhodu je pozdravljal transparent z „Dobro došli u ! svoje z ravno tako prijazno besedo in med drugim pravi i da so goste. Dvorana je bila krasno ozaljšana in poleg ovenčane se zmiraj nekteri Ijudje, ki se cudijo , da se napravljajo podobe presvitlega cesarja z osvečanim napisom: „vse za čitavnice, ker imamo vendar ka zine po mestih in vero, vladarja in domovino44 z avstrijansko in narodno zastavo okinčana. Došlo je domorodeov in domorodkinj blizo 150, tako, cita trg i h Al to pač ni nobeno čudo razlaza gosp da se na d V • zemlj pravljajo dom da je bila dvorana vsa polna. Iskreni domorodec, posestnik Ajmonovega to so citavnice, marveč se je čuditi le t doktor če hiše, in kako da je tr » rada, ča- mogoče bilo, da so se namesti domaćih čitavnic nekdaj štiti jrospod Oton Detela, predsednik čitavnice , stopi prvi pravljale ptuje kazine. Kaj ni bil to » y . » b t In na oder ter pozdravi pricujoce tako-le: yy Pozdravljam Vas, zedinjen z odborom čitavnice, pre- pravi svet. Če pa se ustanovljajo čitavnice citavnice imajo zdaj lepo nalogo predelati narobe svet v nadaljuje dragi naši gosti ki ste prišli slovesnost našo y povikšat, in gosp. govornik se z njimi kazinam nikakor ne naspro Vas domoljubne družbenike naše mlade z združenimi močmi ustanovili. čitavnice, ktero ste tuje Komur je drago, v kazinah biti, naj bo tam v imenu Vem , da vsaki med nami božjem y al to terjamo nasproti, naj tudi nas nikdo ne zapopade visoko in veselo pomembo današnje svečanosti, in moti y ako so nam čitavnice pri srcu. „Vsak po svoje 411 sovraštva", to je geslo poštenega Slovenca, ki je od brez nekdaj bil mirna duša n V • Tehtni govor gosp. doktorja beseda ob pravem času" in „na pravem mestu je bil bil z živo radostjo sprejet ki je ako tole moguće, kom naš u mnozih osnovati kod nas izpravljati, pa s Vašim napred u gdjekojih razvijati i u cielom pako sdružiti. Nezaboravivi su nam dani oni, koje nam, izvineći se Vašim ostalim poslom, pokloniste. Ne Potem pozdravijo loški pevci častite goste z nalašč za zaboraviva nam je razborito i umno unapriedujnia skupština to slovesnost zložeuo pesmico, kteri je gosp. učitelj Sadar prelep napev zložil. . ; Prešlo je poletje, Minula pomlad, Zamořil je cvetje Jesenski že hlad. Pa v Loki vesela Se vigred rodi, Ki nam oživěla Je rožco te dní. Ste vduhali. mili / Prijatli, jo koj, Ter jo počastili S prihodom nocoj. Clo bela Ljubljana Nas dans počasti, Zatoraj naj zbrana Ji slava doni! Cvetlica je znana, Pri nas je domá, Ne mraz je, ne slana, Vihár ne končá. Vodja glavne šole loške i Da! 'z duše ognjene Naj vzdigne se grom : Bog živi Slovence, Bog živi naš dom! gosp. Ignaci Eržeu , kakor predsednika namestnik čitavnice, bere pozdrava čitavnie mariborske in celjske, ki sta bila z veselími slava-klici sprejeta. Za tem je sledilo navdušeno in sladko petje Ijubljanskega kora, ki bi ga člověk vso noč poslušal. Le res- nico povemo i ako rečemo, da so gospodje, ki so peli i vse naše srca pridobili. V zboru (koru) se je pelo troje lepih , namreč „Zastaveničko" J. Skraupa, „Ne udajmo se" pesem, Miroslava Vilharja, in „Venec slovanskih pesem" Nedvedov. Pa tudi loški pevci so izvrstno peli, da so si s svojimi krasnimi glasi živo hvalo vseh nazočih pridobili, namreč: čveterospev „Pod oknom" , kor li Rojakom" in združeni z ljubljanskim korom Jenkotov „Naprej". — Ko je petje prenehalo, je gospod učitelj, Lavoslav Cvek prav ganljivo govoril Cegnarjevega „Graničarja". Pa kaj je bilo se? Ne-nadoma stopi v dvorano iz Hrvaškega nalašč pridši gospod Valentin Zarnik, slavnoznani humorist, pa nam prinese pozdrav bratinski od tamošnjih Slovencov. Veseli živio-klici ga pozdravljajo od vseh strani. Ko stopi na oder in začne šaljiv govor „o 7 razpolih Krajnca", ni bilo smeha ne konca naj bi nam v „No- zastonj, da i ne kraja. Lepo prosimo gosp. Zarnika vicah" priobčiti hotel celi ta govor, ker je vse bi kdo drugi le senco od tega popisati ali povedati znal, kakor le on sam. — Za njim je mlad , vès nadušen govornik v krásnem resnobnem govoru razložil barvě domače naše zastave. — Tudi naš gosp. učitelj Sadar je dodal veselici današnji lepo cvetlico; igral je na glasoviru mično u fantazijo". Naposled je našo slovesnost še druga svečanost posebno povzdignila. *) Po dokončani besedi je mladi svet enmalo poplesal, drugi pa so se k večerji vsedli. Kakor pri vsaki taki veselici so til tudi zdravice svojo veljavo dobile in med mič-nimi pesmicami je sledila zdravica za zdravico Njih Veličanstvu naj pred in potem vsem možem, kterih se narod slovenski presrčni rad spominja. — In tako je minul večer, ki bo vsem pričujočim v veselem spominu ostal. Iz Ljubljane. Visokospoštovani gospodje poslanci hrvaško-slavonskega gospodarskega družtva , ki so bili pri velikem zboru našega gospodarskega zbora 19. novembra v Ljubljani, so povrativši se domu poslali sledeče prepri-jazno pismo gosp. predsedniku Terpinc-u, gosp. odborniku županu Ambrožů in tajniku dr. Bleiweis-u: „Srdačno Vam zahvaljujemo na Vašoj cienjenoj ljubavi, na Vašoj uslugi i pripravnosti, s kojom nam otvoriste hramove Vašega du- raztumačeči nam Vaše sevnoga i materialnoga svetilista, i naroda Vašega odavle proiztičuće dobro i napredak učeći nas tim ujedno i naše nedostatke upoznati, te ove i ? ♦ Ne zamerite nam , častiti gospod dopisnik , da v svojem listu ne damo natisniti, kar bomo v vedno srćnem spominu ohranili. * Vred. Vaša, ukusno i lastno, pa opet hasnovito i plodonosno uredjeno imanje g. predsjednika družtvenoga i pozrtvo vaojem uzdignuta i uzgojavana gospodarska učiona Vasa, na slavu roda i napredak duševni mu radeća čitaonica Vaša s Vašim pjevačkim kolom i sve trudovi i žrtva uzvišena Vas triuh slavna Gospodo! Mi ćemo se ugodno sietjati iz svega , i čestom uspomenom ovlažiti u srcah naših danom tim pojavivšu se sklicu, iz koje će nam proniči naša med- jusobna ljubav i pripomoć do sladkoga ploda sviuh naših obzirah duševnoga i materialnoga razvitka. — Došav kući » izručili smo našim sunaroduikom Vaš mili bratinski pozdrav, opisali njim veselje i gostoljubivost, s kojim nas primiste. Izrazili smo njim želju Vašu, da na svaku skupštinu Vašu dodju i naši zastupnici. Sve ovo bi radostno slušano i primljeno od naših sugradjanah, te bratja Slovenci pozdravljeni radostním „Ziveli!" Primite našu bratinsku zahvalnost, naš srdačni pozdrav, naše počitanje, te ga po-razdjelite dragovoljno medju sobom, medju Vašom milom i Slava Vama cienjenom obiteljom i medju domorodci. i koji najslavnije radite na slavu Vase domovine! ' . u ime poslanstva Franje Žužela, župnika križevačke Rieke, Antuna Zuričića, odvjetnika u Zagrebu, Vatroslav Vrnak, župnik Visočki. Visoko dne 23. Studna 1862. (Pobérki iz raznih časnikov. ) V „Laib." je gosp. glein v sila dolgem razjasnilu odgovoril na dopis v 44. listu „Novic". Ker sam gosp. poštni oskrbnik zago varja svoje g. uradnike, gré tudi vredništvu „Novic" povedati svoje. Kar gosp. oskrbnik v hvalo ravnopravnega rávnanja naše c. kr. pošte pripoveduje, ni bi*o treba nam dopovedovati, ker to že dalje časa vemo kakor on , in je tudi dopisnik naš omenil spomnivši c. kr. postnega vodja Hoffmann-a. i se naprav nekdanjega Crnu tedaj braniti kaj, kar nihče ni napadel? Crnu narodoljubje većine naših gosp. poštnih uradnikov zagovarjati, ki nam je tako dobro znano, da nobenega zagovora ne potřebuje in ki je še veče kakor je morebiti gosp. zagovorniku ljubo? Al kar od velike većine veljá, ne veljá od vseh > iu v dokaz tega ima vredništvo „Récépissé" v roci, ki je bil djanski • v vzrok i da je prišla ona pritozba v „Novicah" na dan. Ce naš list kaj očitno graja, se graja vselej opira na d o-godbe, ktere more dokazati. Zato naj slavno oskrbništvo tudi tistemu gospodu, ki ga po imenu ne moremo brati na recepisu iu ki menda ne spada v vrsto prvih deseterih, resno zapové, da tudi pri slovenskih pisemskih napisih zvesto posnema tište „kosmopolitične" vodila, ki si jih je si. oskrbništvo tako glasovito na svojo zastavo zapisalo. Iz Ljubljane. Přetečeno nedeljo zvečer je bila v naši čitavnici druga beseda prav kratkocasna vecernica. Naši vrli pevci so nas zopet razveselili z nadušenimi in milimi pesmicami. Peli so: „Davoria" , kor hrvaski li i Domovini", čveterospev dr. B. Ipavic-ov, — „Zvezda" čveterospev dr. G. Ipavic-ov, — uNoč", kor Beethoven-ov in kor češki. Tudi kratkočasno berilo: „Ples na Nemškem" je bilo prav mično in je čast. poslušavkam in poslušavcom zeló dopadlo. Presvitli cesar so 20. nov. t. I. gosp. dr. Henrika Mitteis-a za vodja ljubljanske gimnazije potrdili. Novičar iz domačih in ptujih dežel. V državnem zboru so imeli poslednji teden v zbornici poslancov važne pretresovanja in govore i namreč o do hodkih in stroških za lets 1863. Ob kratkem so jih ob ravnali, in sicer: Za leto 1863 so prerajtani stroški z umeti. Kaj bi bil predsednikov zvoncek trpel, če bi se bilo 367,087,748 gold., dohodki pa s 304,585.094 gold. Manjka na desnici kaj tacega zgodilo. Po dolgem ugovarjanju tedaj še 62,502.654 gold.; da se temu pomaga, bo treba in zagovarjanju so od prevdarka za vojaško ministerstvo skrbeti. Za nekaj tega pomanjkanja je državni zbor ze 6 milijonov gold, zbrisali. Kar se tiče dohodkov, so pre une dní skrbel s tem, da je nektere štempeljne in pristoj- vdarjeni za leto 1863 neposrednji davki na 109,814.700 gld.; dohodki iz državne lastnine bine povišal iu premenil ; nekaj bodo mogli visi neposrednji posrednji na 184,280.717 gld.; gold, brez ugo davki pomagati, ostanek pa mislijo s kreditními operacijami so bili po odborovém nasvetu s 7,615.157 pokriti. Kar se tiče posamnih stroškov, so tako-le postav- vora potrjeni, ravno tako tudi dohodki iz prodanih državnih lični : za cesarsko hišo: 7,458.700 gold.; za državni zbor grašin z 1,070.400 gld. in razni drugi dohodki z 1,804.120 » 726.537 gold.; za kabinetno pisarnico cesarjevo: 76.000 gold. Ko so potem se o besedi finančně postave posveto-old.; za državni svet 151.837 gold.; za ministerski svet vali, je přišel V. členná vrsto, kteri govori o povišanju 68.500 gold. Vsi ti stavki so bili brez ugovora potrjeni davkov. Zoper povišanje so se zapisali govorniki: Kromer,