Za na. lisl (Dopis kmetskega fanla.) ¦ * Zopet je minulo leto in se potopilo v morje ve.nosti. Slednja minuta nam pravi, ikako minljivo je vsc iia svctu. Malo časa traja veselje m radost človeka na zemlji, istotako pa tudi trpljcnje premine. Ob zaključku stisrega leta se v duhn ozremo nazaj, da vidimo svoja dela. Zadovoljno je naše srce ob pogledu na plemenita dejanja, a žalost se nas loti, ako nam očita vcst, da smo delali slabo. Saj je pač več, mnogo vcč slabega, kakor pa dobrega na svctu. Casopisje nam daa na dan paroča o žalostnih dogodkih v naši domovini, o pobojib, prctepih, samomorili in drugih zločinih. Mislilo se je, da J>o naval teh zločinov vendar ponehal, pa se širi in množi, da no vemo. kaj bo. Ako jc bilo do sedaj tako, zlasti preteklo lcto, dal Bog, da bi vsaj to leto, ki je začelo, bilo .srecnojše za nas in bi nam rodilo mnogo božjega blagoslova, da bi bila naša dela iz Boga in vsikdar za Boga. Surovost, ki se pojavlja med mladino, našemu narodu nikakor ni v čast. Čast in ponos naroda je izobražena mla dina, zavzeta za to, kar je dobro in plemenito. Mladina pa, iJii pijaii.iije, preklinja, klafa ter se pretopa, dela narodu sramoto ter je rana na narodnem telesu. Ta žalostni pojav je dokaz, da ni med narodom vse v redu, osobito pa, da tisti, __i bi morali vzgojevati narod, ne vršijo v pravem pomenu. in v zadovoljivi meri to svojo nalogo. Tu stopi v ospredje vprašanje časopisja. Razmere nas silijo, da se zavzemamo za tisk, namre. za dober, katoliški tisk, za katoliškc časopise, ki po mojem muenju niso dovolj razširjeni med ljudstvom. Mnogi še naročajo ier razširjajo brezverske, slabe, ničvredne časopise, ki spadajo v peč. Največje zlo pa je, da tako ni.vredno Saro čitajo tudi otroci, ki se že v zgodnji mladosti nasrkajo protiverskega duha, da izgubijo vsako spoštovanje do Boga, Cerkve in duhovnikov. Zato ni čudno, da mnogi katehetjc tožijo o grozoviti pokvarjenosti dana.njc mladine. Dolžnost vsakcga je, da naroča in čita le krščansko liste, ki branijo in zagovarjajo vei'0 in katoliško Gerkev. Resnične so besede našega Gospoda, ki pravi: »Po njih sadu jih bostc spoznali!« Re_no se movamo vprašati, ali niso oni zalostni pojavi med mladino, o katerih smo prej govorili, posledica čitanja slabih listov. V hiši, kjer ,je slab časnik doma, ni krščanske omike in tudi ne prave vzgoje mladine. Fant.je iz hiš, ki imajo nekiščanske liste, niso na dobrem gla.su. Ne krasi jih kršoanska krepost, marveč jib ponižuje drznost, surovost in slične pokvarjenosti. Če pa gredo v cerkev, je njihov pohod samo takozvani sprehod. Zato pa moramo ki.f-anskemu ča.opisju nakloniti skrb in pomoč. Naš glasnik, budilelj in čuvar jp priIjubljeni »Slovenski gospodar«. Ta list .si je stekel za naš narod neprecenljiv« zasluge. Izbajati je pričel baš v času, ko so .se odigravali pri nas najhujši politični boji z nemškutarstvom, ki je hotelo uničiti slovensko besedo iu vpostaviti na njciio mesto nemščino. Kdo je bil v teh usodnih časih naš branitelj? »Slovenski gospodar« je bil! Boril se je in nikdar klonil, kadar je šlo za verska načela in za korist slovenškoga kraeta, delavca in obrtnika. Zato jo »Slovenski gospodar« tako globoko zasidran v srcu našoga naroda. Ljudslvo se zaveda, da je ta list vedno bil njegov prijatelj in branitelj ter bo tudi vedno ostal. Nik dar ni zapustil slovenskega ljudstva, ter ga tudi nikdar ne bo. Naša dolžnost je, da podpiramo in širimo dober tis-k, to je lirščansko časopisje, da bo vsaka hiša naročena na dober list. Vi, ki ste ostali zvesti »Slovenskemu gospodarju« do sedaj, bodite mu tudi v bodoče naklonjeni ter mu pridobivajte novih naročnikov in .itateljev! I. Š.