Kmečka trgovina Balkan in Anglija Na tean mestu amo že ponovno poro_ali o go^podarskih ukrepdh, ki jih namerava podvzeti Anglija v korist razruh balkanskih držav. Anglija. je prisšla do prejpniičanja, da je v njenem polit_čnem in tudi gospodarskem interesu, da nudi pekakšno goapodarsko zaslombo državam na jugovzhodu Evrope, katere so sedaj gospodarsko jiavezane predvsem na Nem.ijo. V kratkem bo aklicana v Londonu konferenca zastopnikov balkanskih držav, na kateri se bo uredilo vprašaHje pomoči v obliki dolgoročnih posojjJ, da se balkanske države gospodarsko okrepijo, da bi čim intenzivneje sodelovale v mednajnodni trgovini. Od tega bi imele koristi vse zahodno-evropSke države in tudi Nemčija, ki je zelo interesiraTia gospodarski povzdigi balkanskih držav. PoJeg teh splošnih vesti glede angleške finančne pomoči balkanskim. državam se je pojavila tudi vest, da bo Anglija dala naši državi večje dolgoročno posojilo, ki bo služilo za nabavo vojnega materiala. Vendar ta ve_t še ni potrjena. Nam bo to prav, saj bomo potem lahko denar, ki bi ga morali sicer iz tekočih lastnih sredstev Izdati za oborožitev, naložili v razne koristnejše namene, predvsem za velika javna dela. Sadna trgovina Zadnjič smo paročali, na kak način se misli pri letošnji prodaji sadja omejiti škodljivo delovanje sadnih prekupčevalcev. Borba proti sadnim mešetarjem se je začela zaradi tega, ker so prav ti bili pogostokrat vzrok, da se je sadje pred_asno obiralo, kar je povzročilo, da je našc sadje prišlo ob svoj sloves, kmetovalci pa ob evoj zasluženi denar. Na ta način je sadjar imel dvojno zgubo: 1. zaradi predčasnega obiranjo sadja je bil pridelek mnogo manjši, skoraj z-a eno tretji-io; 2. mrarii nezrelosti pred_asno obranega sadja je bdla kakovost slabša in temu primerno tudi cena sadja mnogo nižja. Kaj se je za odpravo tega napravilo? Da se v bodoče prepreči škodljivo delovanje teh sadJiih prekupčevalcev in da se sadjarjem v času prodaje sadja nudi potrebiia moralna podpora, so se ustanovile pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Svečini sadjarske postaje, ki imajo po farah krajevne odbore. Krajevni odbori bodo dnevno poročali postajam, te pa telefonično sadjarski in informacijski pisami v Maribor, ki se v ta namen ustanovi, koliko sr je obralo sadja in kakšne kakovosti in sorte ic obrano sadje. Informacijska pisarna v Mariboi-u bo zbirala od poedinih sadjarskih postaj podatkf o množini, kakovosti in sorti obranega sadja po farah, obveščala o tem resne sadne izvoanike dzmed katerih bo vsakokratnega najbolje plačljivega in najbolj resnega kupca poslala na liee mesta, da sadje kupi. Da se nadalje prepreči nepotrebno tožarenje, se bodo vse kupne pogodbf eklepale po predpisanih kupnih pogodbah, ki so napravljene tako, da v prvi vrsti ščitijo prodajalca-sadjaxja. S tem se bo kmetovalcem nudilo sledeče: 1. Sadjarji bodo stalno telefonično obveščeni o najvišjih cenah sadja, prodanega prejšnjega dne, tako na domačem kakor tudi na inozemskem trgu. To je važno prav posebno pri sadni trgovtni, pri kateri se cene sadja zelo pogoBto srpreminjajo. 2. Sadjarjem se bodo potom ar^aTii_acije pošiljali vedno le najboljši, najsoHdinejši in najbolje plačljivi kupci. Pri sadni trgrovini, kjer se kupci pojavljajo kot gobe po ctežju in katerih solidnost nam zaradi tega ni mo^oče poznati, posebno ne sadjarjem, je tudi to nadvse važno. 3. Potom predpisanih formularjev se bodo preprečile nepotrebne tožbe. Znano je namre_, da so se do sedaj kupne pogcdbe prl prodaji sadja sklepale vedno na takih formularjih, da je bilo že v naptrej jasno, da bo v primeru spora zgubil pravdo sadjar. To bo z Inovimi, od sadjarjev narekovanimi formularj)i onemogočeno. Ostali sadni okoli^i po_ne_oajte! Na sa_no.pomo6_ osnovana akcija sadjarjev v Slovenskih goricah je vsega občudovanja vredna in zasluži, da se povsod upošteva. Opisana zamisel izključitve SEtdnlh prekuj>eevalcev je tako popolna, da bojjša niti biti ne more. Nafl zaradi tega, tudi ostali sadjerodni okoliši to zamnisel organizacije prodaje sadja osvoje, kar bo le v njlhovo karist. Kakor v Slovenskih goricah, ee »aj tudi n. pcr. v Stov. Bietrioi, Slov. Konjicah in drugod ustanove sli.ne sadja_ske postaje s krajevnimi odbori po farah, posebno, ko Je že na raz.polago informativna pisarna s potrebnim aparatom v Maribaru. Od vas in vašega arganiziranega dela bo odvisen bodoči razvoj sadjarstva v nažih krajih, katerega so sadni prekupCevaJci spravili že skoraj na rob propada. Pogoji za ozdravljenje _r_e__dravih razmer, povzroeenih po sadnih mešetai-jih, so baš letos zelo ugodni. To pa zato, ker je po sedanjih poročilih sattna letina pri nas zelo ugodna, inozemski ti^; bo pa zaradi slabe sadne letine po drugih evropskih državah zelo povpraSeval po našem sadju. Živtna V živinski trgovini je vse po starom. Pitane vole dobro plačujejo, pa jdh malo kdo sedaj ima, za ostalo živino pa je razmeroma malo zainimanja. Na zadnjih sejmih je bil položaj eledeč: Ptuj: voli 5.50, 5 in 4.60 din, telice 5.50, 4.50 in 3.50 din, krave 5, 4 in 2.70 din, teleta 6.75 in 6 din. — Sv. Filip pri Podčetrtku: vold 6, 5 in 4.25 din, krave 4, 3 in 2.50 din, telice 5.50, 5 in 4 din, junci 3—5 din za 1 kg žive teže. — Lemberg: voli 5.50, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4 in 3 din, krave 4, 3.50 in 2.50 din, teleta 7 in 6 din. — Planina pri Sevnici: voli 6.25, 5.50 in 4.50 din, krave 4.75, 4 in 2—3 din, telice 6, 5 ta 4 din, junci 5 din, biki 5 din. — Puconci (Prekmurje): biki 5, 4.50 in 3.50—4 ctLn, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4.50, 3.50 in 2.50 din, teleta 4—4.50 rn 3—4 dln. — Kranj. Po komadu se je prodajala živina: voli 1200 do 3500 din, krave 900 do 2000 din, teleta 250 do 480 din, junice 600 do 2250 din, biki 1200 do 2400 din; na vagro pa je bila cena: voli 6.25, 5.75 jn 5.25 din, teleta 6, 5.50 in 5.25 «Mn, krave 5.75, 5.25 in 4.75 din, tedeta 8 in 7 din. — Crnomelj: teleta 1, 5 in 4 din, junci 6, 5 in 4 din, voli 5—6, 4—5 in 3.50 din, krave 4—5, 3.50 <Jo 4 In 3 din. — Mengeš: biki 4.25, voli 4—5.25,, jkrave 3.50—4.75 din, junoi in telice 4—5 an, teleta 5.50—6.50 din. — Sobota: biki 5—6, 4.50 in 4 din, telice 5—5.50, 4.50 in 4 din, krave 4, 3 in 2—2.50 din, teleta 5—5.50 in 4—4.50 din. Svinje Na mariborskom sejmu so se prodajali mJadJ _*a_iči 5—6 tednov stari po 80 do 100 din, 7—9 tednov stairi po 110 do 145 din, 3—4 mesece pO 160 do 220 din, 5—7 mesecev po 280 do 400 din, 8—10 mesecev po 440 do 550 din, eno leto stari po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže po 8.50—11.25 din. — Na sejmu v Ptuju so se prodajaJi pršutarji 7.75—8 din, debele svinje 8.50 din, plemenske 7—7-25 din; pujski 6—12 tednov stari 80—150 din koamad. -*Na Gorenjskem so prašiči špeharji po 10 dbl, pršutarji po 9 din za 1 kg žive teže, pujski 7—8 tednov stari pa po 150 do 250 din komad. — Na Dolenjskem so mladi pujski 8—10 tednov stari po 160—200 din komad. Surove kože, ovčja volna Cene kožam so v zadnjem času silno padle. še nedavno so plačevali trgovci s kožami za govejfl kožo nad 40 kg po 14 din za 1 kg-, danes 9 din; za goveje kože izpod 40 kg 13 din, danes 8 din; za telečje 17 din, danes 10 din, za svinjske kože prej 11 din, danea 6 d,in. Cene kožam so tarej _a 36—46 odstotkov padle. Nismo pa slišali, da1 bi se bilo v zadnjem ftasu pocenUo usnje. Zato smo mnenja, da je povzroCitelj padca cen samo špekulacija veletrgovcev. -— Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din, oprana pa po 32 do 36 din za 1 kg.