PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o •, Abb. postale I gruppo » tiCUfl 4U 1ÌF Leto XIX. Št. 218 (5593) TRST, sobota 14. septembra 1963 IT 0 !•- 1 •1 • A 1 a • Suvana Fuma SPLOŠNA DEBATA NA ZASEDANJU MEDPARLAMENTARNE ZVEZE ustanovitve bataljona «Garibaldi» Odkrili so spominsko ploščo, ki spominja na žrtve, ki so jih italijanski partizani v NOV dali v borbi proti skupnemu sovražniku - Govor generalnega polkovnika Brajovica SPLIT, 13. — Ob navzočnosti skupine 80 italijanskih partizanov, ki -so se borili v enotah jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, in zastopnikov partizanskih in borbenih organizacij Italije in visokih jugoslovanskih zastopnikov so danes dopoldne odkrili v Splitu spominsko ploščo v spomin na 20. obletnico ustanovitve italijanskega bataljona «Garibaldi». Spominska plošča je postav- ljena na stavbi elektrotehnične fakultete v središču Splita, kjer je bèl pred 20 leti na današnji dan ustanovljen bataljon «Garibaldi». Ploščo je odkrili podpredsednik zveznega odbora Zveze združenja borbenih organizacij Jugoslavije generalni polkovnik Peter Brajovič. » sce ODeiezen aogoaeK izreunega Pred odkritjem spominske pio- pomena, ko je bil formiran itali-“če je vojaška godba zaigrala ju-» janski bataljon «Garibaldi». Tisti, goslovansko in italijansko himno, medtem ko je četa mornarjev jugoslovanske vojne mornarice izkazala čast italijanskim partizanom. Podpredsednik zveznega odbora Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije generalni polkovnik Pe- tar Brajovič je v svojem govoru poudaril, da je z odkritjem plošče obeležen dogodek izrednega ..... Še vedno zelo napeto v vsem Južnem Vietnamu v Študentje nadaljujejo demonstracije - V Sajgonu so aretirali še druge študente - Nadškof Tue, Diemov brat, izsiljuje sestanek s papežem SAJGON, 13. — V poučenih krogih se je zvedelo, da so v Sajgonu aretirali še druge osebe, ki jih sumijo, da nasprotujejo Diemovemu režimu. Baje so med aretiranimi tudi štirje advokati iz Saj gona. Protesti študentov v Južnem Viet- ---- namu so se razširili tudi na mesto Namesto da bi odgovarjal Hue na severu, kjer je policija v torek zasedla dve srednji šoli. V Sajgonu so bile danes nove demonstracije študentov, od katerih so jih več aretirali. Zvedelo se je, da je vojaška cen-zura dobila ukaz, naj zelo strogo cenzurira vsa poročila o vojaških, operacijah, glede katerih ni bilo objavljeno uradno sporočilo. Zaradi tega so bila poročila tujih dopisnikov, ki jih je vlada povabila, naj si ogledajo glavne kraje bojev * narodnoosvobodilno vojsko, obširno cenzurirana Nadškof v južnovietnamskem mestu Hue mons. Ngo Dinh Tue, ki Je brat predsednika Diema, Je da- Jlons. Ngo Dinh Tue, Diemov brat, *l je pred dnevi na poti v New York zaman čakal v Rimu, da ga P® papež sprejel. Včeraj je zopet «javil, da ga bo papež sprejel ob njegovem povratku iz New Yorka. Joda v Vatikanu pravijo, da o tem nič ne vedo nes odpotoval z letalom iz New Yorka v Rim. Izjavil je, da ga bo 20. septembra spere jel papež. Ob svojem prihodu v New York Preteklo sredo, je Tue izjavil, da glavni vzrok njegovega potovanja, obiskati «dva prijatelja», *i sta kardinal Spellman in mons. Sheen. o so ga vprašali glede obi-sKa pri kardinalu Spellmanu, je odgovoril, da ga ni mogel videti Kardinala, ker je odsoten iz New Yorka, da pa se je razgovarjal z mons. Sheenom «o misionskih zadevah» številna vprašanja časnikarjev, je nadškof dal razdeliti izjavo pod naslovom: «Predavanja nadškofa iz Hue o budistih in o katoliški cerkvi v Vietnamu». Pripomnil je, da je nameraval objaviti to izjavo, ko se je bil nedavno ustavil v Rimu, da pa ni mogel tega storiti, ker se je Vatikan temu uprl. Kakor je znano, je nadškof Tue izjavil, da ga bo sprejel papež, še ko se je prvič ustavil v Rimu na svoji poti v New York. Toda tedaj je zaman čakal na sprejem. V Vatikanu niso njegovih današnjih izjavi še komentirali. Zvedelo pa se je, da v vatikanskih krogih poudarjajo, da so nadškofove izjave povsem njegove privatne izjave. Ameriški senator Frank Church je predložil včeraj v senatu resolucijo, s katero predlaga, naj se ukine vsa ameriška pomoč Južnemu Vietnamu, če ne bo Diem prenehal zatirati budiste in če ne bo užival podpore prebivalstva. Tej resoluciji se je takoj pridružilo še drugih dvajset senatorjev. ki so sestavljali bataljon «Garibaldi», je poudaril Brajovič, so bili pravi zastopniki italijanskega ljudstva, zvesti tolmači njegovih stremljenj in njegovega prijateljskega stališča do naših narodov. Odkritje plošče v mestu, ki je širokosrčno in prijateljsko sprejelo italijanske antifašiste, predstavlja trajen spomin prijateljskega sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi borci za svobodo. To odkritje ne zabeležu-je samo važnega zgodovinskega dejstva, temveč spominja na velike žrtve, ki so jih italijanski par-vojske Jugoslavije, dali v hudih tizani, borci narodnoosvobodilne borbah proti skupnemu sovražniku od jeseni 1943 do konca vojne. «Spominska plošča, ki smo jo danes odkrili, je poudaril generalni polkovnik Brajovič, predstavlja hkrati tudi priznanje jugoslovanskih narodov italijanskim partizanom za njihovo udeležbo in za njihov prispevek v osvobodilni borbi naših narodov. Istočasno bo napotilo bodočim pokolenjem, kako je treba gojiti in razvijati tovarištvo in prijateljstvo, skovano v najhujših dneh, in kako je treba slaviti spomin tistih, ki so položili temeljni kamen prijateljskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo za mir, napredek in prijateljstvo harodov vsega sveta». Popoldne se je skupina italijanskih partizanov seznanila s kulturnimi in zgodovinskimi _ zanimivostmi Splita. Nocoj je bil v hotelu «Marjan» skupni tovariški večer italijanskih in jugoslovanskih partizanov, udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Goulart o poskusu upora BRASILIA, 13. — Brazilski predsednik Goulart je izjavil, da ne bo dopustil nediscipliniranosti katerega koli organizma, katere koli osebe iz nobenega razloga. Goulart je dodal: «Samo v svobodi in normalnosti ter demokraciji brazilsko ljudstvo lahko izvede ustavne reforme, po katerih stremi, v duhu napredka in socialne pravičnosti. Vlada bo nepopustljiva pri vzdrževanju reda in pri obrambi vladnih sklepov.» Komunistični poslanec Marco Antonio iz Ria de Janeira je v poslanski zbornici izjavil, da je včerajšnji upor «navadna, toda pogumna protestna gesta proti odvzemu volilne pravice kandidatom, ki vodijo zakonito volilno kampanjo». Ministrstvo za vojno je uradno sporočilo, da je pri poskusu upora ena oseba zgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni. Aretirali so 600 upornikov. Britanski veto v Varnostnem svetu NEW YORK. 13. — Velika Bri-tanija je danes uporabila v Varnostnem svetu OZN veto proti resoluciji Gane, Maroka in Filipinov v zvezi z Južno Rodezijo. Resolucija je pozivaia V eliko Britanijo, naj ne prenese svoje suverene oblasti na južnorodezij. sko manjšinsko vlado belcev. o položaju v Laosu PARIZ, 13. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je na kosilu, ki mu ga je priredil francoski diplomatski tisk, izjavil med drugim: «Po ženevskih sporazumih leta 1954 ni bila samo ena dežela združena: Vietnam. Iz Vietnama izhajajo vse težave, ki jih imamo v Laosu.» Zatem je Suvana Fuma izrazil zadovoljstvo nad izjavami de Gaulla o Južnem Vietnamu in je dodnl. da, ko bo Vietnam združen, «ne bo treba več uporabljati naše dežele kot tranzitno deželo». «Prepričan sem, je dodal Suvana Fuma, da, če bi Laočane pustili na miru, bi se vse končalo s smehom in s petjem. Na žalost nismo mogli rešiti naših vprašanj zaradi tujega vmešavanja.» Zatem je Suvana Fuma izjavil, da Je dobil iz Laosa dobre novice. Razgovori med levico in desnico so se obnovili in upati je, da bo razumevanje velikih držav moglo prinesti Laosu mir s pogojem, da bi se sedanje vmešavanje zmanjšalo. Včeraj Je bil Suvana Fuma na kosilu pri generalu de Gaullu. Po kosilu sta se razgovarjala skoro eno uro. Suvana Fuma bo iz Pariza odpotoval v New York, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine OZN. Vsi delegati poudarjajo potrebo nadaljnjih naporov za krepitev miru Pozdravni govor Koče Popoviča - Codacci-Pisanelli bo vodil delegacijo, ki bo odšla v Skopje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — 52. konferenca Medparlamentarne zveze je nadaljevala danes splošno debato o poročilu generalnega tajnika Na seznamu govornikov je bilo 44 delegatov, ki so vsi brez izjeme poudarili potrebo nadaljnjih naporov za krepitev miru in mimo reševanje spornih vprašanj. Številni delegati so pozdravili moskovski sporazum o delni pre- povedi jedrskih poskusov kot prvi važen korak na poti k splošni razorožitvi. Britanski delegat je v zvezi s tem pozval ostale kolege, naj se zavzamejo, da bi tudi države, ki še niso pristopile k moskovskemu sporazumu, to storile. Laoški delegat je izjavil, da mora konferenca vliti človeštvu upanje, da bo mir- ohranjen. Zastopnika Zahodne Nemčije sta zagotavljala, da Zahodna Nemčija pod. pira vse ukrepe, ki vodijo k popuščanju napetosti; zahtevala sta, naj se nemškemu ljudstvu prepusti, da po načelu samoopredelitve reši nemško in berlinsko vprašanje, in sta poudarila, da je Zahodna Nemčija pripravljena na miroljuben način rešiti vprašanje z državami Vzhodne Evrope. Če- škoslovaški delegat je opozoril na nerealno stališče zahodnonemške vlade in ugotovil, da se Demokratska republika ne more negirati in je ni moč izbrisati z zemljevida. Mnogi delegati so poudarili potrebo likvidacije kolonializma in neokolonializma in obsodili politiko apartheida v Južnoafriški zvezi. Zastopnik Mongolije se je zavzel za ukinitev vseh tujih oporišč v Aziji in umik tujih čet iz Južnega Vietnama in je obsodil preganjanje budistov v Južnem Vietnamu. Clan italijanske delegacije Mamucari se je med drugim zavzel za uničenje jedrskega orožja. V zvezi s tem je poudaril, da se politični sistemi, ne morejo uničiti z nobenim orožjem. Opozoril je na ogromna sredstva, ki iiliiiiillMiftliiiiiiiiiiiiillilMiitlliiliiilliiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii,11111111111111111111,iitiiiiiiiiiOiiiiilliiiliiliiiilliliiililitilinktniliiiiiiiiiiiiiimiiiifimiitiilliliiiliimiiiiHliiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii OTVORITEV XVL MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA V BOCNU V parlamentu so predložili zakonske predloge proti višanju stanarin in sodnim izgonom Izročitev ustne protestne note avstrijski vladi - Taviani predlaga državno finansiranje strank sorazmerno z njihovo politično močjo - Vecchietti o politiki levega centra - Nov atentat na opornik visoke napetosti v bocenski pokrajini RIM, 13. — V zvezi z bližnjim zasedanjem senata je predsednik vlade Leone obiskal danes predsednika senata Merza-goro, v vladni palači pa je sprejel ministra za industrijo To-gnija, ministra za promet Corbellinija in ministra za delo Umberta delle Fave. V palači zunanjega ministrstva je veleposlanik Fomari sprejel avstrijskega odpravnika poslov Froelichstahla in mu izročil ustno noto, ki vsebuje protest italijanske vlade zaradi «nekaterih nesprejemljivih uradnih stališč avstrijske vlade», ki jih italijanska vlada odločno zavrača in dokumentira njihovo neutemeljenost. V tej ------------------- noti se hkrati poudarja, da si bo italijanska vlada še nadalje, kot doslej, prizadevala za rešitev spora tudi s sestanki med zunanjima ministroma obeh držav, ki naj bodo «v primernem kraju in v primernih okoliščinah». Na koncu se izraža želja, da bi tudi avstrijsko vlada pokazala enako zadržanje, ki bi ga preveval enak čut odgovornosti. Minister Codacci Pisanelli je da nes otvoril v imenu vlade XVI tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» Kennedy bo govoril 20. t. m. pred skupščino OZN De Murville formalno imenovan za voditelja francoske delegacije ■ U Tani upa na plodno delovanje skupščine mednarodni vzorčni velesejem v Bocn,u, na katerem razstavlja svoje proizvode 1752 domačih in 585 tujih razstavljavcev iz Nemčije (332 razstavljavcev), Avstrije (86), ZDA (17), Silice (19), Francije (14) in Anglije (12). Montanelli-Marelli in še nekateri drugi komunistični senatorji so predložili senatu zakonski predlog, ki vsebuje nova začasna določila glede sodnih izgonov iz stanovanja; izgone naj bi suspendirali do 3Ì. decembra 1964. Skupina demokristjanskih poslancev je predložila poslanski zbornici zakonski predlog proti višanju neblokiranih stanarin. V ta namen naj bi ustanovili poi krajinske komisije ?£ reševanje. demokristjanskih saboterjev leve-sporov, ki bi utegnil* nastati z | ga centra Vendar pa, kakršna je .razlika med Morofnin Scelbo na nekaterih federacijah v zvezi s kongresom. Ugotovili so, da so bila nesoglasja v teh primerih le organizacijskega, ne pa političnega značaja. S tem se demantirajo vesti o stanju v večinski struji PSI, ki so jih nekateri listi širili v preteklih dneh. Lombardi je poudaril nujnost enotnosti avtonomistične struje in pozval periferne skupine, naj ne predlagajo krajevnih resolucij, četudi niso v ngsprotju z resolucijo avtonomistične večine, ji Nfc sestanku svdjih pristašev v Rimu pa je voditelj levice PSI zatrjeval med drugim,, da ie brez podlage gotovost, s katero Nenni in De Martino gledata na zaključke kongresa in na «pozitiven zaključek srečanja s KD v novembru». Potem ko je zatrdil, da so sporazumi v Camillucci pomenili poskus, da bi PSI vsilili v vsakršnim sredstvom kapitulantsko politiko, je Vecchietti dodal: «Vsem je znano, da je Moro povezal svojo politično kariero z uspehom- politik« levega centra: ko govori ali piše, zatrdno nima pri tem namenov Scelbe ali prikritih WASHINGTON, 13. — Predsin da bo predsednik mogel v bo predsednik Kennedy govorilem nadaljnja sredstva za zmanj-skupščino OZN. Dodal je, da in Zahodom, zaključena debata v ameriške be proti jedrskim poskusom, svojem govoru omeniti predvs šanje napetosti med Vzhodom Ameriška komisija za atomsko energijo je danes javila, da so ZDA napravile druga dva podzemeljska jedrska poskusa v Nevadski puščavi. Francoski uradni list objavlja danes dekret, s katerim je zunanji minister de Murville imenovan za voditelja francoske delegacije na prihodnjem zasedanju tavnik Bele hiše je sporočil, da 20. septembra pred glavno predsednik upa, da bo do tedaj m senatu o ratifikaciji pogod-skupščine OZN. Pred dnevi se je namreč govorilo. da se de Murville ne bo udeležil zasedanja skupščine OZN, ker je bil napovedan njegov obisk v Washingtonu za 5. oktobra ter njegov povratek v Pariz za 9. oktobra. Njegovo imenovanje za voditelja francoske delegacije pa pušča odprta vrata za njegovo morebitno udeležbo. Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci izjavil da mu je Hruščov dejal, da se ne bo udeležil zasedanja skupščine OZN. Pripomnil je, da upa, da bo v psihološkem ozračju, ki se je u-stvarilo s podpisom jedrske pogodbe, mogla skupščina plodno delovati in doseči konkretne rezultate na poti razorožitve. Tanki pred palačo pravosodnega ministrstva v brazilski prestolnici med četrtkovim poskusom upora nekaterih podčastnikov U Tant je dalje izjavil, da postaja stanje v Južnem Vietnamu vedno slabše in da na svetu ni bolj zmedenega položaja, kakor v tej državi. Pripomnil je, da se zdi, da v Južnem Vietnamu «manj. kajo bistveni elementi demokracije». Glede Berlina je U Tant izjavil, da je to mesto izven pristojnosti OZN in je odvisno od štirih velesil, ki niso zahtevale nastopa Združenih narodov. Zatem se je glavni tajnik izrekel za sprejem LR Kitajske v OZN na podlagi načela o univerzalnosti. Glede Južne Afrike in Portugalske se U Tant ni izrekel. Pripomnil' pa je, da. če hoče skupščina ali kak drugi organizem OZN sprejeti ukrepe proti tema državama, sta v ustanovni listini dva .«lena, ki omogočata njuno izključitev iz te organizacije. Sovjetski zunanji minister G-ro-miko je poslal glavnemu tajniku OZN U T a. n. tu pismo, v katerem pravi, da Sovjetska zveza vedno brani načela pravice do samood-ločamja narodov, ki so pod kolonialno oblastjo, ter se zavzema za takojšnje izvajanje izjave glavne skupščine OZN od 19. decembra 1960 o priznanju neodvisnosti vsem kolonijam. Gramikovo pismo je sovjetski odgovor na U Tantovo okrožnico od 19. avgusta v zvezi z resolucijo Varnostnega sveta o položaju v portugalskih kolonijah. - Gromikov odgovor poudarja, da je Sovjetska zveza vedno obsojala surovo zatiranje portugalskih kolonialistov proti prebivalstvu v portugalskih kolonijah in prav tako obsoja dobavljanje o-rožja Portugalski. Na koncu pravi pismo, da Sovjetska zveza želi takojšnjo neodvisnost vseh portugalskih kolonij. Pakistanski zunanji ministčr Buto, ki potuje v New York na zasedanje skupščine OZN, se j« danes ustavil na rimskem letališču. Na razna vprašanja časnikarjev je izjavil, da misli Pakistan predložiti skupščini številna vprašanja, zlasti pa ' vprašanja ■ dekolonizacije in pravice do samo-odločanja. V zvezi s Kašmirom • je minister izjavil, dn bo v OZN zagovarjal načelo samoodločbe prav zaradi tega, «da bo moč kolikor mogoče pospešiti razvoj položaja v Kašmiru». uveljavljanjem tega zakona. Take komisije bi imenovali v tistih pokrajinah, kjer je prišlo do občutnega povišanja stanarin. Komisijo bi'imenoval prefekt,, ki bi jim tudi predsedoval. Člani te koriiisije bi bili: en član, ki bi ga izvolil pokrajinski svet; dva člana, ki bi ju izvolil občinski svet glavnega mesta pokrajine; funkcionar tehničnega urada občine, ki bi ga imenovala občina; glavni inženir inženirskega oddelka občine ali funkcionar, ki bi ga zastopal ; trije predstavniki večjih sindikalnih organizacij delavcev; trije predstavniki najbolj reprezentativnnih organizacij industrijcev, obrtnikov in trgovcev; trije predstavniki združenj hišnih lastnikov ih predsednik zavoda za ljudska stanovanja v pokrajini. Hkrati s temi komisijami pa bi imenovali tudi arbitražne komisije, ki bi jim predsedoval okrajni sodnik, sestavljene pa bi bile približno ta-, ko, kot pokrajinske komisije. Pokrajinske komisije bi določale «pravično stanarino», arbitražne komisije pa bi reševale spore, ki bi utegnili nastati zaradi določitve take stanarine. Misovski poslanec Roberti je predložil danes v poslanski zbornici zakonski predlog, ki skuša zavleči razpravo o volilnem zakonu za avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V razgovoru z novinarji je Roberti dejal med drugim, da MSI hoče s tem predlogom «preprečiti naglo odobritev volilnega zakona za Furlanijo-Ju-lljsko krajino, s čimer bi kronali vrsto atentatov na državno vur-nost na vzhodni meji». Komunistični sen. Montagnanit Marelli je vprašal prometnega ministra, ali ne smatra za potrebno izdati ustrezen ukrep, da bi preprečili pretirano najrazličnejše hupanje avtomobilov, ki priča o •nevzgojenosti in nasilnosti lastni» kov takih naprav». Spričo naraščajočih težkoč v prometu z motornimi vozili pa je misovski poslanec Calabrò predla, gai vladi, naj bi omejila promet težkih tovornjakov ob sobotah in nedeljah le na nočne ure. Poslanska zbornica je danes nadaljevala in zaključila splošno razpravo o proračunu ministrstva za obrambo, tajno glasovanje o tem proračunu pa bo na enem prihodnjih zasedanj. V torek bo na vrsti proračun notranjega ministrst-ya, nekateri zakonski predlogi in interpelacije ter vprašanja- v zvezi z Južno Tirolsko. . V bocenski pokrajini, in sicer v dolini Passiria, na področju prelaza Giovo, so atentatorji razstrelili podnožje opornika električne napeljave visoke napetosti, vendar Pa je opornik obvisčl na žicah in tok ni bil prekinjen. Avtonomistični elapi vodstva PSI ‘so imeli danes zaključno še-jo, na kateri so proučili stanje v terenu političnih jamstev, ki bi jih PSI moral dati KD?». Vec-chiettj je nadaljeval: ,«Ce se držimo nedvoumnih besed Mora. bi PSI v vladi moral odigrati vlogo Saragatovega PSDI z razdobju hladne vojne; zapreti pot v levo, ob frontalni borbi proti KPI, tn pomagati KD pri dobrem upravljanju kapitalistične družbe, brez razrednih prividov, niti kar zadeva daljne perspektive. Ce smo prišli do te bankrotne ' točke politike levega centra, pomeni, da ne gre za to, da se popravijo podrobnosti ali pa da se jo uveljavi dosledno, kakor bi hotel Lombardi, ampak da jo odklonimo, ne da bi s tem odklonili tudi pravilno politiko do katoliškega sveta in do KD same». Vecchietti je zaključil s trditvijo, da ta predlog «ne bo privedel PSI v vlado v novembru, ampak je edini veljaven, da bi ostvarili pogoje za stvaren preobrat v deželi». V San Pellegrinu (Bergamo) st je začel danes III. študijski semi- minister Taviani prvi referat na temo: «Stranke in demokracija». Taviani je govoril med drugim tudi o avtonomiji in finančni neodvisnosti strank in zagovarjal potrebo, da država finansira stranke sorazmerno z njihovo politično močjo. Skupščina komunistov štirih dežel PERUGIA, 18. — Nocoj se je v Perugii začela skupščina 'Komunistov Emilie, Toskane, Mark in Umbrije ob navzočnosti glavnega tajnika KPI Togliattija. Navzočih je približno tisoč komunističnih voditeljev iz vseh štirih dežel. Skupščina se je začela s poročilom, ki ga je podal tajnik deželnega odbora za Emilio Silvio Mia. na, 'ni je govoril o «novih enotnih večinah za razvoj demokracije». Izjavil je, da je namen te skupščine «bolje in jasneje določiti prispevek in funkcijo teh de-žel v sedanji fazi bitke, da se sedanja kriza usmeri v demokratično smer». Dodal je, da «dozoreva prepričanje, da prav dežele, kakor so- Emilia, Toskana, Umbrija in Marke, morejo in morajo prispevati k novi politični smeri v Italiji». Miana je nato izjavil, da se je v PSI «začela debata, ki jo podpira ne samo levica, temveč tudi znatne sile avtonomistične struje», kjer «se živo kritizirajo napake, ki so bile izvršene pri teoretiziranju levega centra, bodisi na ravni osrednje vlade, kakor tudi v odborih kot vrhunske formule toleriranja antikomunistič-ne diskriminacije». Glede krščanske demokracije je govornik izjavil, da je n-jen poraz v vsej državi, zlasti pa v Umbriji,, Emiliji, Markah in Toskani «omogočil proces kritiziranja v nasprotju s celotno doro- tejsko akcijo». Dalje je izjavil, da demokristjanska levica, ki v teh štirih deželah lahko najde alternativo za oblast konservativnih skupin, ki delujejo v vodstvu krščanske demokracije, kaže «postopno uveljavljanje novih vodilnih skupin, ki vedno ostreje nasprotujejo vodstvu konservativ- se trosijo za oborožitev, mwdtem ko na drugi strani svet živi v pomanjkanju. Jugoslovanski delegat Maks Bače je v svojem govoru posebno poudaril potrebo uveljavljanja miroljubnega sožitja, ki ne pomeni samo odstranjevati vojno nevatnost, temveč skupno odstranjevati razne ovire, ki povzročajo nesporazume in zastrupljajo ozračje, ter stalno aktivno delovati, d« se na miren način odstranijo ovire in rešijo sporna vprašanja. % cupino delegatov, ki bo prihodnji teden obiskala Skopje, bo vodil član italijanske delegacije Co-dacci-Pisanclli. Med ’ današnjo popoldansko raz-pravo je konferenco pozdravil državni tajnik r.a zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič. Potem ko je poudaril pomen Medparlamentarne zveze za napredek medna-rodnega sodelovanja in sporazumevanje med narodi in njene do. sedanje rezultate, je Koča Popovič ugotovil, da so na dnevnem redu konference vprašanja, ki so tesno povezana z utrditvijo miru na svetu Danes vedno večje Število državnikov uvideva, da je sožit.e med državami z različnimi sistemi edina alternativa vseuničujoči jedrski vojni. Mir v sedanjem času ni' samo antiteza vojni, temveč vsem njenim vzrokom. Pravi mir predstavlja sklop mednarodnih odnosov, utemeljenih na načelih e-nakopravnosti in neodvisnosti, miroljubnega sodelovanja med narodi in spoštovanja njihove samostojnosti na načelih nevmešavanja, na medseboji.i pomoči in solidarnosti v naporih, da se doseže družbeni napredek in gospodarska blaginja vseh narodov. Koča Popovič je obrazložil dobro znana načela jugoslovanske politike in ugotovil, da ni slučajna pojava, da se vedno večje število novo-osvobojenih držav in držav v t*Zf voju opredeljuje za politiko nevezanosti, katere osnova ostaneta politika miru in sožitja. Ta politika je eden bistvenih elementov njihovega lastnega neodvisnega napredka in istočasno činitelj v premagovanju nasprotij v sodobnem svetu. S tem nevezane države dajejo važen prispevek k ustvarjanju novih mednarodnih odnosov, sproščenih tistih elementov, ki stalno spodkopavajo mir in ovirajo svoboden družbeni napredek. Jugoslavija vidi interes lastne varnosti v splošni medna-i rodni stabilnosti. «Mi ne mislimo, da se lahko gradi rfiti zagotovi mir na Škodo drugih narodov ali proti njim. Politiko miru pojmujemo, je poudaril Koče .-Popovič, ne le kot izpolnjevanje svoje nacionalne naloge, temveč tudi kot uresničenje svoje osnove mednarodne obveze. Naši odnosi s sosednimi in z drugimi državami z različnimi družbenimi sistemi so še en dokaz pravilnosti politike dobrega sosedstva in miroljubnega sožitja v interesu naših narodov in v interesu utrditve miru in sodelovanja na vsem svetu. Koča Popovič je zaželel konferenci uspešno delo, se zahvalil za sočutje in solidarnost delegatov ob nesreči v Skopju in je v imenu jugoslovanske vlade in narodov Jugoslavije izrazil članu brazilske delegacije in brazilskemu ljudstvu najiskrenejše sočutje ob katastrofalnem požaru v Braziliji. Konferenca nadaljuje jutri razpravo o razvoju na svetu. B. B. nar KD, na katerem je imel bivši | nlh sil». lllllllllllllllllllllllllllllUllllIlllIlIllIllllIlllMllllllinilllllllliniinillllMIflllllfllMMIHIIIIIIlUnilllllllMMIIIlUfl Francosko-nemško atomsko sodelovanje Reakcija francoskih sindikatov na gospodarski program vlade PARIZ. 13. -t- Francoski komisariat za atomsko energijo in nemška družba Siemens sta sklenila sodelovati na sektorju reaktorjev na naraven uran in na težko vodo. Siemens je trobila informacije o------------------ francoskih reaktorjih na težko vodo. S tem bo pmogočen prodor francoskih reaktorjev ni nemški trg, kar sedaj ovira konkurenca reaktorjev na obogateni uran a-»eriškega in britanskega izvora. Med pogajanji pa Je Biao spo-razumeli o iavedbi načrta za zgra. ditev močnega francosko-nemške-ga reaktorja ob bregu Rena in bpdo zaradi tega potrebna nadaljnja pogajanja. V pkviru programa za gospodarsko stabilizacij«, ki »o ga včeraj objavili v Parizu, je uradni list objavil danes odlok o začasnem znižanju carine na uvoz nekaterih proizvoddv široke potrošnje. V notranjosti evropskega skupnega tržišča bo znižanje carine znašalo 15 do 20 odstotkov. Znižanje na u,voz iz drugih držav pa bo različno. Ppudarja se, da je namen tega ukrepa, vplivati na notranje čeme s povečanjem kon-kutčnce. • , Zpižanje carine bo veljalo za nekatera živila, tekstilno blago, obuvalo iz usnja, manufakturno blago, za nekatere stroje in aparate, za nekatere kose' pohištva in za nekatere igrače. Glavni tajnik socialističnega sindikata «Force Ouvrière» Robert Bothereau, je izrazil bojazen, da bodo konec koncev nosili bremena vladnih ukrepov delavci. Predsednik krščanskih sindikatov Georges Levard je izjavil, da stremi vladni program po začasni zajezitvi višanja cen. Pri tem dodaja, da so izkušnje pokazale, da zvišanje cen ni rezultat začasnih tendenc. Zato je mogoče, da bo dobro koordiniran napor pripeljal do kakega delnega rezultata. Vendar pa bodo ti rezultati brezpredmetni, če jih ne bo spremljala volja, da se udari ne po učinkih, temveč po vzrokih inflacije. Tajnik Splošne konfederacije dela Henri Krasucki pa je izjavil: «Delavci ne morejo sedaj imeti nobenega dvoma glede volje vlade, da se upre njihovim mezdnim zahtevam in da se celo izogiba svojim obveznostim o «prilagodil-' nim» poviškom .na javnem sektorju. Glavni vzrok inflacije je v neproduktivnih izdatkih vlade, vštevši izdatke za francosko udarno silo» DANES V Beogradu se nadaljuje delo konference Medparlamentarne zveze. Včeraj so med splošno debato vsi delegati poudarjali nujnost nenehnih naporov za krepitev miru in za mirno reševanje sporov. Konferenco je pozdravil včeraj državni tajnik Koča Popovič, ki ji je zaželel uspešno delo ter poudaril, da je danes miroljubno sožitje in sodelovanje med državami z različnim družbenim sistemom edina mogoča politika, če hočemo ohraniti in okrepiti mir. V Splitu je bila včeraj proslava 20. obletnice ustanovitve bata-ljina «Garibaldi» z odkritjem spominske plošče, ki spominja na prispevek in žrtve italijanskih partizanov v sklopu NOV v borbi proti skupnemu sovražniku. V zvezi z bližnjim zasedanjem skupščine OZN so v Washingtonu uradno javili, da bo predsednik Kennedy govoril pred skupščino 20. t. m. V Parizu pa ss javili, da je bil zunanji minister de Murville imenovan za voditelja francoske delegacije. Politični opazovalci so mnenja, da hoče francoska vlada s tem pustiti odprta vrata, če bi pozneje sklenila, da se de Murville udeleži zasedanja OZN. Tajnik U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da pričakuje, da bo delo skupščine OZN, spil-čo izboljšanega položaja po podpisu moskovske pogodbe, vsekakor plodno. Kar se tiče Južnega Vietnama, pa je položaj še vedno zelo neja-sen' T° J® poudaril tudi U Tant na svoji tiskovni konferenci. Študentje nadaljujejo demonstracije proti Diemovemu režimu, oblasti pa nadaljujejo množične aretacije študentov. Medtem skuša jutno-vietnamska predstavnica na konferenci Medparlamentarne zveze gospa Nu prepričati delegate, da so «slabo informirani», in da je južnovietnamska vlada «žrtev mednarodne zarote». Predsednik laoške vlade Suvana Fuma pa je izjavil, da Je Vietnam edina dežela, ki ni bila združena, kakor določa ženevski sporazum iz leta 1954, in da težave v Laosu izhajajo prav iz Vietnama. Dalje je izjavil, da bi morale velesile pustiti laoško ljudstvo na miru. V tem primeru bi «se vse končalo s smehom in pesmijo». Prav zaradi tujega vmešavanja ni bilo moč najti sporazuma v Laosu. Itngif/t* (jlftbl'lt raSL .vT*«JL.i. .a i mm Ekonomski razvoj držav Latinske Amerika Pred obiskom predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita v nekaterih deželah tega kontinenta V deželah Latinske Amerike narašča prebivalstvo letno za 3 odstotke (za 1,70 odst. v zadetka tega stoletja), kar ob poslabšanju menjalnega razmerja med u-voznimi in izvoznimi cenami (terms of Trade) povzroča manjši porast dohodka (vsega 1 odst. na prebivalca letno). Manjša rast dohodka seveda ne omogoča absorbiranja presežne delovne sile. Skupaj z velikimi razlikami v delitvi dohodka, povzroča takšen razvoj zaostritev že globoko zakoreninjenih socialnih kriz. Po mišljenju Raula Piebiša bi moralo povečanje dohodka na prebivalca znašati vsaj 3 odst, letno, da bi bile dane materialne možnosti za produktivno izkoriščanje delovne sile in ublažitev socialnega nezadovoljstva. Z druge strani pa imamo opravka tudi z velikimi protislovji med porastom prebivalstva in velikimi tehnološkimi možnostmi, ki jih nudi sodobna tehnologija in zaostalo gospodarsko in družbeno strukturo. Ob danih pogojih sistem zasebnega gospodarstva ne more pravilno delovati. Na zasebno iniciativo neugodno vplivajo neenakomerna delitev dohodka in zastareli sistem zemljiške posesti. Prav tako se ne more razviti zdrava konkurenca zaradi restriktivne in monopolistične prakse, tako da bi samo strukturalna reforma latinsko-ameriškemu gospodarskemu sistemu lahko omogočila potrebno dinamičnost. Potemtakem je v prvi vrsti nujna agrarna reforma ter sprememba strukture dohodka. Poleg notranjih motenj so tudi nekateri zunanji činitelji, ki kvarno vplivajo na ekonomski in družbeni napredek. Zaradi skrajno počasnega porasta povpraševanja po surovinah in pa zavoljo omejitvenih ukrepov inozemstva v uvoznem poslovanju, se je kupna moč latinskoameriškega prebivalca. zagotovljena z izvozom (izražena v cenah iz 1. 1950), zmanjšala od 58 dolarjev v letu 1930 na 39 dolarjev v 1. 1960. Zaradi poslabšanja realnega menjalnega odnosa med izvoznimi in u-voznimi cenami na škodo dežel, proizvajalk surovin, se je po ugotovitvah Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov za Latinsko Ameriko realni dohodek na tem kontinentu v letih 1950 do 1954 in 1955 do 1960 zmanjšal za 7,3 milijarde dolarjev, medtem ko je v razdobju med 1955 in 1960 dotok inozemskega kapitala dosegel vrednost 7.7 milijarde Z drugimi besedami: inozemski ka/pital se je občutno povečal zaiadi poslabšanja cen surovin. To med drugim v veliki meri pojasnjuje tudi zmanjšanje stopnje porasta v razdobju po 1. 1955. Tako je Latinska Arne-r’ka že zgolj zato postala zelo občutljiva za posledice gospodarskih pojavov na Skupnem trgu v Evropi. Visoke notranje pristojbine od surovin Južne Amerike, ki jih plačujejo uvozniki v industri'sko razvitih deželah, ca-rnskopolitična diskriminacija na-snroti južnoameriškim proizvodom, a zlasti zaradi prodaje evropskih kmetijskih pridelkov po subvencioniranih cenah na svetovnem trgu, Latinsko Ameriko občutno prizadenejo predvsem glede na težaven položaj, v katerem se je znašla. Finančna pomoč tem deželam nikakor ne more biti ustrezna protiutež pravilni trgovinski politiki. Razen tega ni moč spregledati dejstva, da nekatera obelež’a irozemske tj. nnnčne pomoči še zmerom temelje na koncepcijah 19. stoletja. Kadar gre za cene surovin, je treba v prvi vrsti razpravljati o prohiemu poslabšanja «terms of trade», ukrepi pa se ne smejo zaustaviti le pri preprečevanju nihanja ren. Z energičnimi ukrepi na tem podr.riiu bi bilo moi zmanjšati potrebe po finančni pomoči. Pri vsem tem pa bo v naslednjih desetih letih latinskoameriško povpraševanje po inozemski finančni oomofi b-žkone zmerom močno. Tehnična pomoč pa n* bo smela biti le v obliki posamezni akcij, marveč bo morala obsegati sistem itski program. Prav v tehnično raziskovalnem delu, vzgajanju delovne sile in organizaciji zasebnih podjetij bo Evropa latinskoameriškim deželam lahko nudila dragoceno pomoč. Finančna pomoč Evrope Latinski Ameriki se je v zadnjih letih precej povečala, vendar se je v glavnem omejevala na izvozne kredite, ki pa so bili neredko zelo kratki, medtem ko je zadolženost nekaterih ameriških držav v zadnjih letih onemogočala izkoriščanje teh sreostev. V zvezi s tem velje poudariti izreden pomen razvoja latinskoameriškega izvoza. Takšen položaj je nedvomno vplival na počasnejši razvoj Latinske Amerike v zadnjih neka) letih Porast bruto nacionalnega proizvoda, ki je 1. 1957 znašal 6.9 odst., se je v 'etu 1959 znižal na 3,5 odst., na kar se je neznatno ovečal v 1. I960, ko je dosegel 3.7 odst. Ta zastoj je tembolj pomemben, ker je Latinska Amerika celina z največjo stopnjo demografske ekspanzije, ki terja povečanje obsega zaposlenosti do 1. 1975 najmanj za 50 odst. To je eden najDomembncjših problemov Latinske Amerike, za katerega je treba najti rešitev. Nikakor se ni moč izogniti dejstvu, da kljub napredku, ki so ga dosegle nekatere dežele Latinske A-merike na poti k industrializaciji, na tem kontinentu še zmerom od- igrava najpomembnejšo vlogo kmetijstvo in rudarstvo. Naj večji del svojih dohodkov obsegajo nekatere od teh dežel z izvozom kmetijskih pridelkov, neredko samo z izvozom enega samega pridelka. Tako odpade na nafto 92 odst. izvoznega dohodka Venezuele, na baker 66 odst. izvoznih dohodkov Čila, na kavo 77 odst. v Kolumbiji, 72odst. v Guatema-li in 78 odst. v Braziliji, na banane 69 odst. v Panami in 57 odst. v Ekvadorju, na volno 54 odst. v Urugvaju itd. Vendar kmetijska proizvodnja ni dosegla porasta izpred dveh let in je bilo treba zato kriti primanjkljaj na področju živil z uvozom proizvodov severnoameriškega izvora. Bruto proizvodnja na področju kmetijstva in rudarstva je bila manjša, bruto proizvodnja industrije pa se je povečala po letni stopnji za okrog 7 odst. od 1. 1950 ao 1. 1960, medtem ko je celotna ekonomska aktivnost v Latinski Ameriki zaznamovala povečanje za 4,5 odst. Naj večji porast je za-znrmovala Brazilija (11,7 odst.), njej sledi Venezuela (9,7 odst.), nato Mehika (6,6 odst.), Peru (5,6 odst.) in Cile (5,5 odst.). Takšen industrijski razvoj bo v prihodnjih letih nedvomno spremenil strukturo zunanje trgovine Latinske Amerike. Na področju uvoza je opaziti čedalje izrazitejše težnje po povečanju uvoza sredstev za proizvodnjo, v prvi vrsti strojev. Na podj-pčju izvoza pa je latinskoameriška industrija doslej plasirala vsega 1 odst. svoje proizvodnje. Med ukrepe, ki jih bo treba storiti za rešitev lalinsko-ameriških problemov, spadajo tudi nekatera integracijska gibanja. So pa nekatera gledišča, po katerih bo latinsko-ameriški integracijski program neugodno vplival na trgovinske interese tretjih dežel. Tako obstoji trditev, da bo razvoi regionalne trgovine zaustavil dotok industrijskih dobrin v tiste latinskoameriške dežele, v katerih so stroški proizvodnje nižji in da se bo preusmeril k zemljam z večjimi proizvodnimi stroški. Tako bi postali problematični tradicionalni dobavitelji industrijskih dobrin in ogrožena bi bila blaginja latinskc-ameriških potrošnikov. Nepravilnost takšnih gledišč je očitna vsakomur kdor pozna bistvo latinskoameriških poblemov. Na sedanjo medregionalno trgovino dežel-članic LAFTA odpade vsega 8 odst. celotne latinsko-ame-riške trgovine. Povrh tega je medregionalna trgovina vsem deželam, podpisnicam pogodbe iz Montevidea, še zmerom le drugotnega pomena. Vendar so potencialne možnosti ogromne, četudi ekspanzija medsebojne trgovine dežel-članic ne bo povzročila škode trgovini tega območja z drugimi deželami. Ob predpostavki, da «e bo gospodarstvo latinskoameriških dežel razvijalo s tempom, ki ga je predvidevala «Zveza za napredek» in upoštevajoč absolutni minimum, je Ekonomska komisija OZN za Latinsko Ameriko ocenila, da bo celotni uvoz tega območja do 1. !9’75 dosegel vrednost 16 milijard dolarjev. Ker ho treba ob sedanjih pogojih mednarodne trgovine uvozne potrebe Latinske Amerike kriti s 50 odst. nakupi na tradicionalnih trgih, bo moralo preostalih 50 odst. zvirati iz nove mednarodne trgovine, ker bi v nasprotnem primeru, gospodarstvo tega območja pričelo stagnirati. Potemtakem so dane možnosti, da se bo notranja trgovina v Latinski Ameriki povečala od 750 milijonov < raven iz preteklega leta) fta približno 8 milijard dolarjev v 1. 1975. Takšna ekspanzija ne bo negativno vplivala na celotno trgovino Latinske Amerike s tretjimi deželami, vsekakor pa bo spremenila njeno strukturo. Zahodnoevropska integracija bo v nasprotju z omenjeno vsekakor močno prizadela dežele Latinske Amerike Zato rekateri sodijo, da od dežel Zah. Evrope upravičeno treba pričakovati konstruktivno razpravo z. „ latinskoameriškimi deželami «in razmotri-tev naslednjih vpraSatJj: — postopno ukinitev, afriškega preferencialnega sistema, kadar gre za proizvode, katerih izvoz je življenjskega pomena za nekate-te latinskoameriške dežele; — kompletno ukinitev potrošniškega davka v Evropi, kadar gre za nekatere Kmetijske pridelke, pridelane na tropskem območju Latinske Amerike: — zagotovitev plasmaja na ev-ropskhi trgih latinskoameriškim kmetijskim pridelkom iz zmernega podnebnega pasu in surovin kmetijskega izvira; — znižanje carin za latinskoameriške industrijske proizvode; — širše evropsko sodelovanje v mednarodnih programih za pomoč Latinski Ameriki; — razširitev tehničnega sodelovanja in pomoči za razvoj dežel latinskoameriške celine. Ce do takšnih raziprav sploh ne bo prišlo, bodo dežele Latinske Amerike primorane najti druge alternativne rešitve. Po mnenju nekaterih ;e možna ustanovitev pacifiške regionalne trgovinske skupine. Vendar te možnosti docela ne vzdrže kritike, Predvsem je treba poudariti, da med deželami, Ki leže na obrežju Pacifika, ni tradicije niti ne stalne gospodarske povezanosti, če izvzamemo Združene države, Kanado in Japonsko. Drugič, bi ta-ko imenovano «pacifiško skupi- no» sestavljale najbolj razvite in ^najmanj razvite dežele. Z ameriške strani Tihega oceana so poleg Združenih držav in Kanade številne nerazvite dežele. Na nasprotni strani sta Japonska in Avstralija, prav tako pa tudi Filipini in Indonezija. Edini skupni činitelj, soroden vsem tem deželam, je njihov geografski položaj. Končno pa pacifiške dežele že pripadajo nekaterim regionalnim ekonomskim skupinam ali pa so njihovi poglavitni interesi koncentrirani izven tega območja. Iz raznoterih razlogov so Združene države tesno povezane z Zahodno Evropo. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija imajo specifične odnose z Veliko Britanijo. Japonski življenjski interesi so v jugovzhodni Aziji, dežele Latinske Amerike pa so oblikovale svojo lastno regionalno ekonomsko skupino. Tako bi mehanizem pacifiške regionalne gospodarske povezanosti, ki bi obsegel to območje, ob sedanjih pogojih deloval bržkone nezadovoljivo in bi bil prav zato brez vsakega smisla. (Iz «Gospodarskega vestnika•) Dvb mrtva in sedem ranjenih je tragična bilanca eksplozije v sirarni v Gorgonzoli. Umrla sta dva delavca, ranjeni pa so bili štirje, medtem ko sta bili ranjeni tudi dve ženi in petletna deklica, ki so prav takrat šli mimo sirarne in so jih zadeli kosi opeke •UMU...■Hlinili.........................III.m.........m....... Izjave slovenskih Škotov pred potovanjem Tita v Ameriko Visoki cerkveni dostojanstveniki so izjave dali uredniku ljubljanskega «Dela» Že v včerajšnji izdaji n ašega lista smo objavili v krajšem Izvlečku zanimive izjave slovenskih škofov, ki so jih dali uredniku ljubljanskega lista « Delo» pred odhodom predsednika SFRJ Josipa Broza Tita v nekatere dežele Latinske Amerike. Sedaj objavljamo te izjave v celoti. «Ko odhaja predsednik SFRJ na potovanje v države Latinske A-merike in verjetno tudi v ZDA, me navdajajo enake misli in želje, kakor jih je izrazil beograjski nadškof dr. Josip Ujčič,» je dejal mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. «Prepričan sem, da bo potovanje našega predsednika služilo o-hranitvi in utrditvi svetovnega miru, ki si ga želi ves svet brez razlike narodnosti in svetovnih nazorov. To potovanje pozdravljam še posebej zatp, ker je v soglasju s težnjami II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in okrožnico pokojnega papeža Janeza XXIII. «Mir na zemlji». U-pam, da bodo teh misli tudi katoličani v državah, ki jih bo obiskal predsednik.» Dr. Mihael Toroš, apostolski ad- ministrator v Novi Gorici, je rekel; «Pozdravljam pot predsednika Tita v dežele Latinske Amerike, ker je ta pot miru, le-ta pa je potreben vsemu svetu, ker brez njega ni možen napredek. Zato pozdravljam vsa prizadevanja za sožitje med narodi. 2ivim v Novi Gorici neposredno na jugoslovan-sko-italijanski meji, kjer doživljamo sožitje, ki lahko služi kot vzor dveh sosedskih narodov, vsem ostalim. Ce morda v Ameriki ali kje drugje govorijo neodgovorni elementi o kakem preganjanju vere pri nas, moram tako govorjenje energično zavrniti kot neresnično, kajti resnica je ta, da živi Katoliška cerkev v Jugoslaviji v normalnih in celo dobrih odnosih z oblastmi. Kot cerkveni funkcionar ugotavljam, da uživamo vsi verni- ki v Jugoslaviji popolno verso svobodo. Jugoslovanske oblasti mi gredo v vseh stvareh na roke in živim z njimi v prisrčnih prijateljskih odnosih. S pomočjo oblasti smo v naši škofiji med drugim odprli tudi versko šolo, v kateri se vzgajajo patriotični duhovniki». Albin Kjuder, apostolski administrator v Tomaju, je izjavil naslednje : «Izjavi in željam beograjskega nadškofa dr. Josipa Ujčiča, da bi bila misija našega jugoslovanske-ga državnega poglavarja Josipa Broza Tita po državah Južne Amerike za ohranitev svetovnega miru in miru med narodi v smislu naročila našega Odrešenika in njegovega namestnika na zemlji, dobrega pokojnega papeža Janeza XXIII., kar najbolj uspešna in da bi prinesla za vse narode novo in dolgo dobo miru in medsebojne' ljubezni, se pridružujem tudi jaz, apostolski administrator dela tržaško-koprske in reške škofije v Sloveniji. Narodi so še vedno pod i„iii„„,ninni mn Peklenski stroj eksplodiral v avtu iskalca urana Policija je ugotovila, da je postavil iskalec urana Gentili peklenski stroj, sam - Čudna zveza s «primerom» Ippolito RIM, 13. — Peklenski stroj je ob 3.30 eksplodiral pod prednjim le-vim sedežem avtomobila «giulietta», ki je' bil parkiran pred hotelom River v Rimu. Lastnik avtomobila 45-letni Giovanni Gentili je iskalec urana in ga je policija dalj časa zasliševala, končno pa prijavila sodnim oblastem pod obtožbo, da si je sam naredil atentat. Gentili to obtožbo zanika. Po. licijski podčastnik je v baraki v Ul. Romana 39 našel skladišče eksploziva, ki je last Gentilija. Eksploziv so zaplenili in ga izročili tehnikom, ki pregledujejo tudi poškodovani avtomobil. Gentili išče uran že od 1954. leta in trdi, da je našel velika nahajališča urana v Laziu in da gre za zelo bogato najdišče z najboljšo uranovo rudo. Pravi tudi, da so mu ponujali osem milijard lir, da proda svoje odkritje in da so se za stvar zanimali celo «agenti z vzhoda». Gentili je napisal posebno prijavo proti prof. Feliceju Ippolitu. kateremu naj bi predlagal, da bi državni odbor za atomsko energijo jfrevzel izkoriščanje uranovega rudnika. Po vsej verjetnosti je Gentili hotel vzbuditi pozornost in si je zato postavil v avtomobil bombo, kot ga obtožuje policija. Avtomobilski salon v Frankfurtu BONN, 13. — Včeraj so otvorili 41. avtomobilski velesejem v Frankfurtu, ki nudi možnost pregleda celotne ne samo nemške avtomobilske proizvodnje. Na vele-sejmu je zastopanih 846 podjetij in med njimi vsa najpomembnejša podjetja z vsega sveta. Ara«-rikanci razstavljajo poizkusne modele, ki se vedno bolj približujejo raketam na kolesih. IIIHUlllllllHHIIIItHIIIIIIIIIHIHItlllimillllimillllllllllllllllllllllllllimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIliailllllllllllll VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Misinska poslanca sta se pošteno stepla Očitala sta si ponarejanje rezultatov kongresov federacij MSI RIM, 13. — Misinska poslanca Nicosia, pristaš Michelinijeve, in Delfino, pristaš Almirantejeve skupine, sta se stepla v «trans-atlantiku» poslanske zbornice (ta. ko nazivajo prostor, kjer se sprehajajo poslanci). Koi je znano, so se misini na zadnjem kongresu ostro ločili v dve skupini: «umerjenejšo», Vci jo vodi Michelini in «revolucionarno», ki jo vodi Almirante. Poslanca sta pričela z razpravo o zadnjem kongresu in po fašistič- nem vzorcu kaj kmalu nadaljevala z zmerjanji. Padale so obtožbe, da je Di Michelini ponaredi! rezultate volitev različnih kong'esov federacij MSI, po obtožbah pa so pričeli tudi padati udarci. Najbolj jo je skupil pri-šotni novinar Mosillo, ki je pretepača hotel ločiti in ki je dobil nekaj krepkih udarcev s pestjo. Pritekli so drugi parlamentarci, ki so razjarjena misina ločili, končno pa sta se na posredovanje poslanca Romea pobotala. V vseh paviljonih so razstavljeni zadnji modeli avtomobilov, ki se ponašajo s pomembnimi tehnič-nimi izboljšavami. Očitno je, da se bo vnela ostra konkurenčna bitka, ki bo imela svoje posledice tudi na cenah. Opazovalci so mnenja, da bo prišlo do občutnih znižanj cen in to v večji meri, kot so znašala zvišanja, ki so jih uvedla nemška podjetja v začetku letošnjega leta. Nemška avtomobilska industrija se zelo naglo razvija in to hitreje kot ostale panoge. Vendar pa njen razvoj ni tako nagel, kot je razvoj konkurenčne evropske in ameriške industrije ter mora zato biti oprezna. Sedem bratov poročilo sedem sester BUENOS AIRES, 13. — V Carlos Salasu se je sedem bratov poročilo s sedmimi sestrami, kar se verjetno na svetu še ni pripetilo. Luis Agostinelli in Antonio Mayor sta se že pred leti naselila v omenjeni vasici in rodilo se jima je sedem sinov in sedem hčera. Družini sta bili v prijateljskem odnosu, ki se je kronal z «masovno» poroko. Francoski piloti o letalskih nesrečah PARIZ, 14. — Sindikat francoskih pilotov je objavil sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi vedno številnejših letalskih nesreč. Med drugim odločno protestira, ker nekatere letalske družbe do skrajnosti izkoriščajo letala in s tem povzročajo nevarnost za polete. Številna letala nimajo vgrajenih meteoroloških radarjev in v mnogih primerih naprave na letališčih ne ustrezajo potrebam. Končno pravijo piloti, da morajo biti v vsakem letalu, ki vozi na redni progi, najmanj trije možje posadke, kar se sedaj pogosto ne dogaja. vtisom dveh strahotnih svetovnih vojn in toliko milijonov padlih žrtev, zato upravičeno hrepenijo po blagodejnem miru. Naj vsemogočni Bog blagoslovi vse stopinje in napore velikih mož, ki se trudijo za ta zaželeni mir». Prior kartuzije Pleterje dr. J. Edgar Leopold je dejal: «Z veseljem lahko izjavim kot predstojnik pleterskega samostana, ki vsa leta po vojni uživa popolno verso svobodo, da podpiram prizadevanja jugoslovanskih oblasti za očuvanje mira v svetu in poglabljanje mednarodnega soT žitja. V tem duhu s simpatijami spremljam nameravani obisk predsednika Tita v deželah Latinske Amerike in mu — prepričan v uspeh njegove misije — iz srca želim na potovanju vse dobro». «Izven» - manj posrečeno delo Petra Božiča Po krajšem presledku je tri Državni založbi Slovenije v zbirki Tokovi časa, namenjeni mladim avtorjem, izšla nova knjiga. To je roman «Izven», ki ga je napisal Peter Božič. Potem ko je to delo že izšlo v Perspektivah (1960-61), smo ta tekst mladega pisatelja dobil tudi v knjižni obliki. To bo o-mogočilo, da, se bo, z novim mladim pisateljem, njegovimi stremljenji ter njegovim knjižnim prvencem spoznal širši krog beročih ljudi. Peter Božič, rojen leta 1932, je začel objavljati v reviji Besedi leta 1954. Po ukinitvi te. revije, je sodeloval v Reviji 57, danes pa objavlja v Perspektivah. Napisal je nekaj novel in krajših romanov: Beli šal, Človek in senca, Mož v mesecu, Izven in več dramatskih del: Zasilni izhod, Vojaka Jošta ni, Kaznjenci. Oder 57 mu je uprizoril prvi dve enodejanki pod skupnim naslovom Križišče in dramo Vojaka Jošta ni. Ko založba predstavlja avtorja, pravi o njem takole: Peter Božič je eden tistih, ki si prizadevajo utreti slovenski literaturi modernejša pota. Njegova moč je v veliki avtentičnosti, s katero odkriva bistvene probleme sodobnega človeka. Z veliko strastjo prodira pod plasti vsakdanjega videza in zunanje urejenosti in trga svoje junake iz konvencionalne lažnivosti. Njega stalna tema so ljudje izven družbe, v katerih se najbolj neprikrito odraža resnica sodobnega sveta. To resnico išče Božič z vsem naporom in z brezobzirnostjo človeka, za katerega izven teh naporov, izven trdega boja ni nič vrednega, nič človeškega. Tako založba v spremni besedi na platnicah nove knjige. Kaj naj k temu dodamo? Nedvomno drži, da hoče pisatelj utirati nova pota slovenski književnosti. Zdi se pa, da jih po poti, ki jo nakazuje njegovo delo -Izven», ne bo utrl. Najmanj pa si bo na ta način pridobil dosti bravcev. Njegov «roman» ki pa je vendar daleč od tega, ker si večiha, povprečnih bravcev p od pojmom roman vendarle predstavlja nekaj" drugegif •*-< kaže Zagrebški mednarodni velesejem je dosegel pomembne uspehe in zra-stel v svetovno važno gospodarsko prireditev. Velesejem se razprostira na okoli pol milijona kvadratnih metrov prostora (le nekaj manj kot milanski). Na velesejmu je Italija močno zastopana in bo na dnevu Italije, ki bo 21. septembra, prisoten minister za zunanjo trgovino Trabucchi. Na sliki: pogled z letala na velesejem, v ozadju originalen italijanski paviljon Maurice tllievalier proslavlja 75 let z veliko čašo šampanjca v roki ln večnim nasmehom na ustnicah. Fotografi so ga slikali, ko se je z letalom vrnil v Francijo iz Montreala Pretep pri poslušanju Paul Anke nedvomen pisateljev talent. Kaže tudi njegovo resno prizadevanje za nečim novim. Toda vsak, ki bo ta tekst prebral — in če ga bo — bo moral porabiti tudi precej dobre volje, da se bo prebil skozi ta spis sredi med pripovednim delom in filozofskim tekstom, bo knjigo odložil nezadovoljen. Prav gotovo bo to storila večina, velika večina bravcev, ker jim knjiga ne bo nudila tistega, kar navadno vsakdo od knjige pričakuje. Ze zgodba sama, ki se dogaja v blaznici, kjer se znajdejo ljudje izven družbe v skrajni stiski, preden končajo svojo življenjsko pot, je vsaj neprepričljiva. Je tudi neverjetna in taka, da nas vsekakor sili k razmišljanju, zakaj je pisatelj tako privzdignil svoj tekst in kaj je z njim pravzaprav hotel povedati. Predvsem pa nam ne da kakega notranjega zadovoljstva, niti nas ne sili razmišljati o problemu, temveč nam ustvarja samo prepričanje, da je avtor hotel biti za vsako ceno v pogledu vsebine kot formalno, originalen. Originalnost zaradi originalnosti pfl ni vedno najboljša. Peter Božič je še mlad pisatelj. Zato je prav, da hoče “hirati svoja pota. Toda preveč svoja le ni dobro. Vsaj ne tako, da bo s svojim pisanjem odvračal bravce. Kajti uspeh pri brav-cih je vendar za pisatelja poglaviten. S samo originalnostjo pa bo ostal ločen od njih. In njegov tekst Izven to nakazuje. V prepričanju, da je to bolj nedozoreli poskus kot pa prečiščen tekst, upamo na nove, dostopnejše stvaritve Petra Božiča. Sl. Ru. PARIZ, 13. — Sest tovornjakov policije so morali pripeljati včeraj pred «Music hall Olympia», kjer je nekaj tisoč poslušalcev pričelo s pretepom, da bi prišli na koncert priljubljenega pevca Paula Anke. Policijski, a-genti so morali intervenirati tudi v dvorani, da so lastniki vstopnic prišli do svojih sedežev. Sest mladeničev je skušalo vdreti v dvorano skozi streho. Predstava se je pričela z občutno z« mudo. Paul Anka je zapel l1’ pesmi bučno pozdravljan od ab činstva. Etruščanski obelisk FLORENCA. 13. — Etruskolog prof. Giovannini je izjavil, da sn odkrili v kraju Ba~narano Romano kos obeliska iz VI. stoletja pred našim štetjem. Obelisk je iz oka-menine tega kraja in so ga torej prav gotovo izdelali domači obrtniki in v tem primeru Etruski■ Najdba je izredno zanimiva, saj so bili dosedaj znani samo egipčanski obeliski in do sedaj še ni so našli nobenega obeliska etru ščanskega izvora. / Knjižni sejem v Beogradu Na letošnjem knjižnem sejni“ v Beogradu bo okrog 20 držav razstavilo okrog 55.000 različnih knjig. (Talce udeležbe doslej p°d kupolo r beograjskega sejmišča še ni bilo, število razstavljenih naslovov knjig pa doslej še ni preseglo številke 40.000. Vse to kažejo te dosedanji podatki, čeprav bo sejem šele od 7. do 12. novembra. Doslej je prijavilo udeležbo š5 tujih držav, in sicer Avstrija, tipanja, Češkoslovaška, Francija, Indija, Italija, Japonska, Kuba (*? nastopa prvič), Madžarska, Poljska, Švica, Velika Britanija, Nemška demokratična republika, ZDA in Zahodna Nemčija. Pričakujejo, da bo končno število prijavljenih držav okrog 20. Število razstavljavcev iz omenjenih držav je doslej 43. Večinoma so to združenja posameznih založb. Steuilo založb, ki razstavljajo v okviru svojih združenj, se giblje doslej okrog 25'0. Domačih razstavljavcev je doslej prijavljenih 83. Podelitev «srebrnih mask» RIM, 13. — V gledališču «Sistina» je minister Folchi razdelil • srebrne maske» — vsakoletno nagrado za uspehe v filmu, operi, teatru, revijah, komedijah, radiu lahki in simfonični glasbi, športa, modi itd. AGONIJA PORTUGALSKEGA KOLONIA I.I7.MA Plamen vstaje zajema vse gvinejsko ljudstvo Afriška stranka za neodvisnost Gvineje - organizator boja proti kolonializmu - Samo z oboroženo borbo je moč doseči svobodo in enakopravnost, pravi njen sekretar, A. Kabral KONAKRI, septembra. — Av-Rusta sta potekli dve leti, odkar se je politična akcija' za neodvisnost ljudstva portugalske Gvineje razvila v oboroženo borbo. Plamen partizanskega boja plamti zdaj po vsej deželi. Osvobodilna vojska nastopa z osvoboje-nega ozemlja, ki se od dne do dne širi. Tu se obenem ustvarja nova ljudska oblast, odpirajo »e šole. Nosilec in organizator osvobodilnega boja gvinejskega ljudstva Je Afriška stranka za neodvisnost Gvineje, ki je bila ilegalno ustanovljena 1. 1956. Kmalu le pognala svoje korenine v vseh Pokrajinah, okrajih in vaseh. V lotih I960 in 1961 je od OZN in ostalih afriških vlad zahtevala diplomatsko podporo za osvoboditev Gvineje. Vsak narod ima v svoji zgodovini enega ali več za njegov razvoj važnih datumov. Za Gvinejo Predstavlja tak datum 3. avgust 1961, ko se je Afriška stranka za neodvisnost odločila, da preide °d politične k oboroženi borbi. Številne diverzantske akcije in o-stale oblike obrambe ljudstva Pred portugalskim nasiljem so predstavljale začetek te borbe, junija 1. 1962, ko se je povečalo število oboroženih borcev, so se vojaške akcije razširile v pomembnejše operacije, ki zadnji fas resno ogražajo portugalske okupatorske oblasti na zelo širo-,'lt Področjih gvinejskega ozemlja. Vstaja se je začela na jugu, "jer je več gozdov in se nahajalo bogata riževa polja. Razen tega so Portugalci pričakovali na-Pad na severu, pa so spričo tega tu tudi koncentrirali svoje sile, požgali številne vasi in po-hmrili dober del prebivalstva. Odločilni pogoj za uspešno politično in oboroženo borbo predstavlja vsekakor enotnost gvinej-skega ljudstva, ki to borbo brez Pridržkov podpira. Zaradi tega so tudi vsi napori portugalskih oblasti, da bi izkoristile razna Plemenska, verska in druga nasprotja, ostali brez uspeha. Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenega rta (Capo verde) združuje danes pripadnike vseh verskih in plemenskih enot. Tudi pomembna udeležba 2ena v partizanskih enotah je doprinesla k nacionalni enotnosti. Najodgovornejši voditelji stranke Poudarjajo, da v deželi ne obstaja več problem v zvezi s to enotnostjo, dasiravno to še ne Pomeni, da bi bili že odpravlje-fii vsi manevri ter intrige proti loj enotnosti. Afriška stranka za neodvisnost se že leta udeležuje vseh akcij v okviru obstoječih širših afriških organizacij : sindikalnih, ženskih, mladinskih, v vseafriški ljudski konferenci, konferenci azijsko-afriške solidarnosti itd. Zahvaljujoč njenim naporom, se je v svet Po tisku in radiu tudi prebijala resnica o borbi gvinejskega Prebivalstva proti portugalskim kolonizatorjem. Večji del afriških oržav, pa tudi nekatere izven Afrike, že leta nudijo moralno n materialno podporo gvinejske-mu ljudstvu. Afriška stranki za neodvisnost ima svoje stalne Predstavnike v nekaterih afriških °eželah, preko katerih obvešča Vse afriške vlade o političnih in Vojaških dogodkih v deželi. . Spričo tega je bilo povsem ne-razumljivo, kako je svet ministrov Organizacije afriške enotnosti pretekli mesec v Dakru odložil sklep o priznanju Afriške stranke za neodvisnost Gvineje kot edinega reprezentativnega gibanja v portugalski Gvineji. Ta sklep, ki ga je bil predložil koordinacijski komite za pomoč afriških držav nacionalnim gibanjem, Je preprečil Senegal. Na njegovem ozemlju so se zadnji čas tudi ustvarile nekatere organizaciji' ki bi se v odločilnem trenutku hotele vsiliti gvinejskemu ljudstvu, vtem ko niti ena teh organizacij koordinacijskemu komiteju doslej ni uspela dokazati, da v Gvineji vodi aktivno borbo proti kolonialnim silam. Voditelj ene teh skupin, tako imenovane Unije državljanov Gvineje, je v zadnjem času celo hodil na Portugalsko na božjo pot, kjer se je obenem pogajal s tamkajšnjimi oblastmi o medsebojnem sodelovanju in pomoči. Zaradi tega je neodločnost sveta ministrov glede Gvineje pustila odprta vrata najrazličnejšim zunanjim manevrom, ki ogražajo njeno borbo za resnično neodvisnost. Navzlic temu pa omenjene skupine v inozemstvu, po oceni voditeljev Afriške stranke za neodvisnost, ne morejo resno ogroziti enotnosti, ki jo je ljudstvo bilo ustvarilo v teku oborožene borbe. Generalni sekretar Afriške stranke za neodvisnost Gvineje, Amilkar Kabral, je pred kratkim nekaterim dopisnikom v daljšem razgovoru izjavil, da je Afriška stranka za neodvisnost v stanju v še večji meri okrepiti ter razviti enotnost vseh antikolonial-nih sil Gvineje. Kot je bil on še posebej poudaril, je potrebno to enotnost krepiti na notranji fronti, in to v obliki aktivne oborožene borbe, ne pa, kot bi nekateri želeli, z besedičenjem in brezplodnim razpravljanjem o vprašanju razdelitve oblasti, ki si jo je predvsem treba šele pridobiti prav z oboroženo borbo. Osvobodilno gibanje v Gvineji z vsakim dnem pridobiva nove izkušnje, tako politične kot vojaške, uveljavlja svoj ugled med prebivalstvom in v mednarodnem merilu, s tem krepi svojo enotnost in ustvarja še boljše pogoje za svoj razvoj ter skorajšnji konec krvave kolonialne vladavine fašistične Portugalske. SÉBfaa»- fV:« • .-'ti’ r ■ -m ***»■'■ vr š-"" 'r' . . - 'c ■ V * • ” ■ : Njv ;:v- ' POGLED NA MIRAMAR Založniški «rekordi» koprske založbe «Lipa» Program, ki preseneča ■ Najnovejše izpod peresa Francoise Sagan - Cooper na pohodu ■ Best seller «Angelika» Kaže, da bo koprska «Loggia» kmalu postala neuradno shajališče za uradne in poluradne pogovore, sestanke, diskusije in za o-brekovalnico na kulturnejšem nivoju, V «Loggii» zveš pravzaprav vse: kdo bo čez zimo gostoval, kaj pripravljajo za prihodnjo sezono, kdo kaj piše, če piše, kakšni so koprski intelektualni aspekti v odnosu na Ljubljano in Trst, kdo bo razstavljal, kako je z načrtom za umetniško galerijo v stanbi, kjer so še vedno okrajne garaže... in tako naprej. Tu sem se ondan tudi sestal z urednikom koprske založniške hiše «Lipa« prof. Slavkom Sušnikom. Namesto uvoda mi je očital «kulturni molk» glede nekaterih zadnjih izdaj, potem je postal prijaznejši. Urednik katere koli založbe ne sme biti uradnik in globoko sem prepričan, da tudi moj sogovornik ni. Zelo težko se je namreč sprijazniti z dejstvom, da kdo m. ma čisto svojega javnega mnenja o kulturi včeraj, danes in jutri. Sušnik se je omejeval na svoje delo in mi govoril o tem. Kaj založba «Lipa» dolguje svojemu bralcu Za vsako leto posebej torej vsaj eno knjigo sodobne slaven- (Foto M. M.) ................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii...minil IN ŽIVLJENJEPISA AMERIŠKEGA FOTOREPORTERJA CORDONA PARKSA «Danes vem, da prikrito zavračanje prav tako boli, kakor surov napad» Gordon Parks je eden najbolj znanih fotoreporterjev na svetu. Ze veliko let sodeluje pri ameriški reviji «Lije». Pred nedavnim je napisal tudi avtobiografsko delo, iz katerega povzemamo nekaj odlomkov, ki nam kažejo vzdušje, ki preveva celo uveljavljenega ameriškega črnca. Kot otroku v Kansasu mi je bilo kar dobro. Bilo nas je 14 otrok. Starši so nam nudili ljubezen in strogo metodistično vzgojo. Bili smo zelo siromašni, toda plodna zemlja, kjer je stala naša lesena hiša, nam je dajala dovolj kruha, da smo vsi odrasli. Toplina družinskega do- ma nam je napravila bolj znosno usodo, ki smo jo doživljali kot črnci. Toda pozpeje.... Sola, v katero sem hodil, je sprejela le črnske otroke. Ko sem z brati in sestrami odhajal v kino, sem moral sedeti v «pritlični» galeriji. V nobenem Gordon Parks je moral v šolo, ki je bila samo za črnce. Bilo je to pred obilnimi 40 leti. Toda nič boljše se ne godi Gregoriju In Michaelu Thompsonu, Iti ju niso ho teli sprejeti v Malverne v državi New York v šolo, ki je ta rezervirana samo privilegiranim belcem... ...........n m iiimiiiii mir n................. Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje Plevritis pri domači živini Poleg bronhitisa, pljučnice itd. **PQžanio včasih med domačimi živalmi tudi vnetja porebrnice (plevre). Vnetju porebrnice pravimo tudi pleuritis. Sicer pa Pleuritis kot samostojno obolenje v naših hlevih pogost pojav. Kljub temu pa opozarjamo naše živinorejce, naj bodo pozorni tu-« na taka obolenja in naj si ne mislijo, da pleuritis napada sa-1,10 ljudi! Pleuritis se pa pogosto Pojavlja med našimi domačimi živalmi skupno s kako nalezlji-Vo boleznijo, predvsem govejo tuberkulozo, kužno pljučnico konj, Roveda in prašičev. Vzroki samostojnega vnetja porebrnice so največkrat razna prebujenja, težki napori, prevozi ži-vine po železnici in na kamnio-n*h- Na od porebrnice oslabljeni živali se dokaj rade naselijo fazne bolezenske klice, ki so direkten povzročitelj obolenja. Zaradi tega naj bodo naši kmetovalci previdni pri ravnanju z divino, ki jo uporabljajo za de-*0. Naj je nikar ne izkoriščajo pretirano in naj je — zlasti potno — ne napajajo ali pa postavljajo nh prepih! Bolezenski znaki pleuritisa so vročina, motnje splošnega stanja, pospešen pulz, bolečina pri pritisku med rebri in pospešeno površinsko dihanje z redkim kašljem. Pleuritis je lahko akuten ali pa kroničen. Akutni se pojavlja z visoko vročino in dokaj hitro opazimo, da je z živaljo nekaj narobe. V takih primerih vedno pokličimo živinozdravnika. Sicer pa zdravljenje akutnega vnetja porebrnice omogočimo z obkladki, mirovanjem, kalcijevimi, jo-do.vimi in drugimi sredstvi. Vča, sih je potrebna kirurška operacija, da odstranimo prevelike ko-ličine zbranega tekočega eksuda-ta. Kronični pleuritis pa poteka lahko tudi brez vročine, a je v večini primerov neozdravljiv. Prav zaradi tega naj se naši živinorejci bolj bojijo kroničnega kot akutnega pleuritisa. Akutnega bo žival s primernim zdrav-ljenjem kmalu prebolela in bo po nekajdnevnem počitku spet dobra za delo (v primeru delovnih živali) ali pa se bo njena proizvodnja povrnila na prejšnjo višino (v primeru krav mlekaric). Pri kroničnem pleuritisu bo pa žival bolehala in bolehala, ne da bi se pokazali znaki izboljšanja. Žival bomo lahko uporabljali le za lahko delo. V primeru krav mlekaric bo pa proizvodnja mleka znatno padla. Pri govedih je vnetje porebrnice često posledica traumatične-ga vnetja osrčnika zaradi ostrih tujih predmetov, ki jih je žival nehote zaužila s krmo. Pri takih živalih bi tudi kronično vnetje ozdravelo z odstranitvijo tujega telesa z operacijo. Vendar se to izplača le pri kravah, ki so zaradi svoje proizvodnje (mlečnosti) zelo cenjene in tudi vredne veliko denarja. Drugače pa je obolela goveda, največkrat krave, ki imajo take bolezenske znake, najbolje dati čimprej v zakol. Dr. D. R. Najprej v šolo za črnce - V stalnem strahu - S sestrično na ulici in srečanje s tremi belci - «Očka, ali predsednik ve za to?» od dveh barov v našem mestu nisem mogel popiti sode. Imenovali so me «Nigger», «Black boy», «Darkey» in «Shine» in z mnogimini drugimi imeni, ki morejo človeka tudi ponižati. Tolkli so me s palicami in metali proti meni kamenje. Belci so mi pogosto dajali na znanje, da sem zanje le kos blata, zato sem kmalu smatral za normalno, da me smejo psihično in fizično raniti. Dokler nisem odrasel, sem živel v neprestanem strahu, da bom umorjen, ustreljen, linčan, pobit. Bal sem se, da me bodo pobesneli belci z nekom zamenjali ali da bom nekomu prekrižal pot in da se bo na kakršnem koli «Niggerju» hotel maščevati. • , • Stiri leta pozneje smo dobili obisk: neka sestrična. Bila je precej svetle polti in imela rdeč-kasto-plave lase. Moja mati je tedaj delala v nekem «helem» predelu mesta kot hišna pomočnica. Nekega dne sva sestrična in jaz šla pred njo, Nenadoma so nam preprečili pot trije be* H mladeniči v starosti od 12 do 15 let. Sestrično sem prijel za roko in skušala sva mladeniče obiti. Toda ti so nam ponovno zaprli pot. «Plavolaska, kam greš s tem «Niggerjem»? je rekel eden treh mladeničev sestrični. Obstala sva. Najmlajši se mi je skrivaj prišulii za hrbet in postavil «most». Drugi me je nato sunil vznak. Ostra bolečina mi je presekala glavo, ko sem treščil na pločnik. Slišal sem, kako sestrična obupno kliče na pomoč. Nato mi je nekdo pljunil v obraz in me udaril v zatilje. Skočil sem, pa so me spet zrušili na tla. Ko sem bil tretjič na tleh, me je nekdo udaril po ustih. Pograbil sem najbližjo nogo in zrušil njenega lastnika Nato sem skušal pobegniti. Ni mi uspelo. Neka pest me je bila ustavila. Opazil sem, da mi nekdo pomaga. Bil je to neki beli deček, ki sem ga poznal in ki je tolkel enega od napadalcev. Cez nekaj sekund je že ležal ob meni. Na glavi so mu zlomili palico. Toda sedaj je bilo tudi napadalcem dovolj. Pobegnili so. «Kaj se je zgodilo?» je hotel vedeti moj rešitelj, ko sva pregledovala rane. Povedal sem mu • «Idioti!» je rekel. «Pri vragu, saj že dolgo vem, da ste črnka!» Ugriznil sem se v krvave usti niče, krčevito stisnil pesti in tiho, toda žejo razburjen odšel. Mater sem vprašal, čemu nas belci tako mrzijo. Dolgo je razmišljala, nato blago rekla: «Ni reš, da te mrzijo vsi belci. Toda oni, ki tako počno, imajo veliko težav s samimi seboj, da se morajo nad nekom znesti. Toda ti ne zaslužijo, da bi o njih mnogo razmišljal.» Ko mi je bilo 16 let, je mati umrla. Družina je razpadla. Sel sem, da bi si sam poiskal srečo. Leta sem preživel kot natakar, kot strežno osebje v kuhinji, kot polpoklicni igralec v košarki, kot pianist po gostilnah. Leta 1937 sem se vrgel na fotografijo, verjetno zato, ker sem s kamero mogel delati sam, brez nadzorstva belih. Ko sem se za to odločil, sem delal še kot natakar v vagonu- restavraciji. «Višji natakar», beli gospod z Juga, mi je vedno očital, da po delu berem in se učim. Začel je z menoj grdo ravnati. Zmerjal me je pred potniki, mi prtil razna neprijetna dela in nekoč me je «po naključju» sunil v roko, ko sem nosil krožnik z juho. JUha se je polila po gostih. Zaklel sem se, da mi bo nekega dne on stregel kot gostu. Toda sedaj sem moral čim prej iz vagona-restavracije. • * * Neke noči je v Severni Minnesoti divjal snežni vihar. Več dni sem brezuspešno iskal zaposlitve. Ob 11 zvečer je termometer kazal —30 stopinj. Na ulici žive duše. Skozi snežne nalete sem opazil rdečo neonsko svetlobo; napis nad gostilno. Komaj sem se držal na nogah. S težavo sem našel vrata. «Kaj želite?» me je suho vprašala natakarica. «Skodelico kave», sem rekel in se nato kot vreča zrušil na stolico. Trije belci in neka ženska so sedeli za mizo ob zidu. Bili so že nekaj popili. «To je neverjetno» je govoril eden od moških v južnem dialektu, «tega še nisem doživel. Neki Nigger hoče jesti pri isti mizi z belci. To je neverjetno...» Skušal sem, da bi ga ne poslušal. Toda ta še ni končal. «Ne bo dolgo», je mrmral dalje, «pa bodo ti črni bastardi hoteli leči celo v naše postelje!» Zmračilo se mj je in prvo, kar sem prejel v roko, je bila vroča skodelica kave, ki sem mu jo pognal v glavo. Zarjovel je, Zenska poleg njega je začela vreščati, toda jaz se nisem mogel več pstaviti. Posodo s sladkorjem, slanik, steklenico sode — vse sem mu metal v glavo, kar mi j« prišlo pod roko. V glavo me je zadela stolica. Izgubil sem zavest. Ko sem prišel k zavesti, sem bil že na poti v zapor. it * # Medtem sem se marsičesa naučil. Poklic mi je dal priložnost, da sem večkrat obkrožil svet. Danes vem, da subtilno, prikrito zavračanje more biti prav tako boleče kot nesramen fizični napad. V Minneapolisu je bilo za mojega 9-letnega Sina velik dogodek, ko je ob sobotah mogel z menoj na večerjo in nato v kino .Toda 1942 sem odšel v Washington. Tam že nismo mogli več gojiti te navade. Nisem mogel dopustiti, da to mlado bitje doživlja takšna dejstva. Mesece je bil moj sin z menoj nezadovoljen. Mislil je, da njegov oče enostavno ne mara z njim od doma. Pozorno je brislilškoval. Cer. nekaj časa pa ie tiho vprašal: «Očka, ali predsednik ve za to?» Da, marsičesa sem se naučil. Veliko dežel sem prepotoval, fi-dina dežela, v katerj So mi zaradi barve moje polti preprečevali, da stopim v c<*rkev, v kino ali restavracijo — je moja domovina. Kadar danes kak «Višji natakar» z ledenim glasom vpraša «S čim vam lahko postrežem?», po navadi odgovarjam: «Želel bi mizo in jedilni list». Res smešno je gledati ga, kako z očmi nervozno išče mizo, od' katere me natakar ne ho pognal. Brž ko sedem — za kakim stebrom ali povsem pri vratih v kuhinjo — zahtevam boljšo mizo, pa čeprav v naprej vem, da so vse prazne mi- ze «rezervirane», pa čeprav brez kartona. Toda vem tudi to, da bom ponovno prišel. In tedaj bom že z vrat zakričal «z belim glasom»: «Mizo na sredini, pod velikim lestencem in cvetjem!» Nekega dne se bo beli «višji natakar» naveličal te dolgotrajne igre «mačke z mišjo» in bo z menoj začel postopati kot z Vsakim drugim gostom, ki plača. GORDON PARKS um i ■■ h minuli 11111111111 n n m un Innu mn,,,tf ninu PRKJKLI SMO PLANINSKI VESTNIK. - Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XIX. St. 9. September 1963. Ljubljana. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. — Mesečnik za poljudno zdravstvo. Leto XVIII. št. 6—7. Jtinij— julij 1963. Ljubljana. ske poezije, dva sodobna slovenska romana (to je lažje načrtovati kot izpolniti!), enega primor, skega avtorja in — zavoljo dobre soseščine — vsaj enega italijanskega pisca. V dokaz slišim bežno navedbo, da je «Lipa» od 1, 1951 do danes ta svoj dolg pravično izplačevala. Pri razmeroma velikem številu tujih literarnih del je na «Lipinih» knjižnih policah še vedno več kot 50 odst. domačih avtorjev. Zanimiv in ne zgolj statistični podatek! Zdelo se je, da bo po smrt i predsednika založniškega sveta dr. Bogomira Magajne nastala očut-na vrzel. In če smo pravični: nastala je. Vedno so v življenju tesnobna preddverja, ko odhajajo ljudje, ki so snovali za druge. Zdaj je «Lipina» hiša spet živahna in dinamična: noni predsednik je neizgorljivi iskalec, pisatelj France Bevk. Nov član založniškega sveta pa pesnile Ciril Zlobec. Ni dolgo tega, ko je Bevk napisal uvodnik v prilogo izdaj založbe «Lipa» in čigar prvi odstavek se glasi: «Kadar se ozrem na lepo kopico knjižnih izdaj «Lipe», se nehote spomnim na skromne začetke primorskega založništva. Pred prvo vojno je izšla pri nas le. redka knjiga, ki bi našla odmev v ostalem slovenskem svetu. Edina izjema je bil Andrej G bršček v Gorici, ki je poleg redke domače knjige izdajal prevode iz tujih, posebno slovanskih slovstev. In vendar sta bila posebno Trst in Goriška odjemalec tretjine knjižnih izdaj v Sloveniji. Potreba po lastnem založništvu it bila tako pereča, ker smo bili v skupnih mejah živo povezani z ostalo domovino.» «Lipa» je , b svoji desetletnici postavila pred svoje številne bral. ce stoto knjigo. To je bilo pred dvema letoma in zato lahko domnevan.o, da je to število do danes naraslo za najmanj dvajset novih izdaj. Pogovor v «Log-gi» se je neopazno zavlekel, zato sem speljal strugo v oseono vpra. sanje. Kaj lahko novega letos pričakujemo pri «Lipi»? Čudno, predstavnika «Lipe» vprašanje ni kdovekaj vznemirilo. Kot da je komaj čakal nanj. Kako je z nes. amežljivim Lazcren-cern in njepouo Lady Chatterley? Da: prvo' izdajo so razgrabili v treh tednih, potem je nekaj psevdo-moralistov zagnalo hrup v obrambo ne — vem — čigave nedolžnosti, vmes je bilo tudi malo namigovanja o vzgoji in tako dalje. Rezult t; vse večji interes in kmalu zatem razprodana tudi druga izdaja. In zdaj? Zdaj «Lipa» pripravlja tretjo izdajo. Citirajmo: «Angleški založniki so Lawrencea siliti, naj pripravi ,očiščeno’ izdajo in mu zanjo ponujali lepe denarje, češ da bo t njo dokazal, da je delo ,'.ljub erotiki in izredni odkritosti’ .izvrsten romati. Avtor se je res lotil č ščenju, a mu ni šlo. ,To je ravno tako, kakor če bi si s škarjami trebil nos’, je pisal prijatelju. Zato je pustil delo ta. ko, kakor ga je prvotno napisal, in sicer trikrat napisal. ,Vsakemu bo jasno’, pravi Richard Al-dington, ,da bi noben pisatelj ne jemal nase takega neizmernega trpljenja in si ne nakopal takih dušetmih muk samo zato, da bi napisal pornografsko delo.’ Pred izidom je tudi druga izdaja zajetnega Soubiranovega zdravniškega romana «Ljudje v belem». Popravljam: delo je ie izšlo, tokrat v treh knjigah za razliko od prve izdaje v dveh skorajda preveč zajetnih zvezkih. In še majhna statistična kurioziteta, ki pa pomeni za «Lipo» lep u-speh: roman «Ljudje v belem» je po vojni najbolj iskana in či-tana knjiga. Pa nove izdaje? Na «prvi tir» prihaja te dni Sergeja in Anne Golon obsežni evropski bestseller «Angelika» v dveh knjigah z nad 1200 stran-mh Gre za čudovito-tragično zgodbo ženske, ki je na svoji življenjski poti od pocestnice do dvorjanke sončnega kralja Ludvika XIV. dožiuela bedo in blišč svojega obdobja. Cd praznovanju 20-letnice pohoda v Benečijo bo založba «Lipa» izdala roman Stanke Vilhar «Sence pod Matajurjem»: fabulo te povesti iz Benečije razpreda usoda služkinje skoz pot naš h ljudi v belgijske rudnike, skoz življenje benečanske oasi vse do partizanskih časom Lahko rečemo, da marsikdo z vznemirjenjem pričakuje izdajo tega dela, V tisku je «Izpoved žene» pt-sateljice Marte Grom: živ, naravnost kruto izpoveden tekst, v katerem ni ne banalnosti ne u-metrvčenja, ne zlaganosti, ampak suverena, objektivna, prizadeta Resnica. Knjiga, ki bo s trdimi udarci razbijala sentimentalne poglede na kompleksnost žene v da. našnjem Času. Pred izidom je ramon «Krošnja nad reko» italijanskega pisatelja Angela Colleonija: razgibana življenjska pet italijanskega izseljenca in povratnika na Kubo. Col-leoni je preživel svojo mladost po plantažan in gozdovih med Indijanci in mešanci, potomci Ma-yev in Aztekov. Univerza Moc-te.zuma mu je podelila častni doktorat. Pred tremi leti pa ga je Viljem III. DeGrau-Moctezuma, ju. riale zed njenja detel Južne Amerike imenoval za grofa Nayarit-skega. In potem pridejo letošnjo jesen na vrsto ljubitelji divjih pustolovskih zgodi) Jamesa Fenirno-ra Cooper ja : «Lipa» jim pripravlja slavnega «Stezosledca» in «Prerijo», ki je po «Robinzonua najbolj brana knjiga zadnjih sto let. Napovedali smo še Saganovo: «Lipa» ji je tokrat že četrtič odprla svoja založniška vrata. Slovencem jo bo predstavila z romanom «Cez mesec, čez leto...» v prevodu Radojke Vrančič. In spet letos Sigrid Undsetova «Olav An-dunov sin» v prevodu Janka Modra. Tokrat za spremembo drugačna snov : roman moža. Pogovor je šel h koncu. Bežen prepirček je vnela diskusija o-krog možnosti, da bi «Lipa» segla po novem romanu čudovitega Kirsta, po tekstu, ki ga je v podlistih objavljala nemška revija «Quick» in ki nosi naslon «OS—15 danes». Kdor je prebral Kirstovo knjigo «OS—15», lahko sluti, kaj in kako Kirst predstavlja Nemca danes. Taka je založba «Lipa»: dina-mična kljub občasnim zastojem, zdaj že bolj pogumna in » pro-gramu širša. Ampak to še vedno ni dovolj. Slutim, da ji manjka malo fantovske predrznosti. MiLi Radio Trst A SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1963 Nacionalni program 7.00: ..uu. Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Ital. akvarel; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.3z: Glasba po željah; 14.40: Popevke; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Skrivnostni koncert», drama; 16.25: Ciganske melodije; 17.00: Uverture; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Tr-žajki skladatelji; 19.00: Franz Liszt; 19.15: Na počitnicah; nato Karakteristični ansambli; 20.00: Športna tribuna; 20.45: «Ljubljanski zvon»; 21.00: Vabilo na ples; 22.00 Hačaturian: Koncert za violino in orkester; 22.35: Havajski motivi; 23.00: Iz galerije jazza. 12 00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13 15: Opereta; 13.45: Pianista Russo in Safred; 14.05 : Prisluhnimo jim; 14.45: Dantejeve: «Vice». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 m 12.50: Glasba po željah; 13 40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.00 in 15." * ' 16.i 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranji pozdrav; 8.45: Strani iz albuma; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: A. Dumas «Grof Montecristo» ; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna u-metnost; 15.30- Ital. pesmi in ; 15 45: Jutrašnji šport; Jutra.šnji šport; Oddaja za bolnike; 16.30: plesi 16.00 Operna glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30; Koncert za mladino; 20.25: A. Daudet: «L’uomo col cervello d’oro»: 21 25 Ital. pesmi; 22.00: Zgodovinske seje ital. parlamenta. II. program 8 00: Jutranja glasba; 8.35: E-milio Pericoli; 9.00: Ital. pentagram; 9.15- Ritmi in fantazija; 10.35 : Nove ital. pesmi; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček, 15.15: Najno-vejše plošče; 15 35: Koncert v miniaturi; 16.00- Ransodija; 16 50: Plesna glasba: 17.35: Izžrebanje loterije; 19.50: Prijeten večer; 2f'’,6: Srebanje z opero. III. program 3; Dalmatinske popevke; Izbrali ste; 16.30' Dogodki in odmevi; 16.45: Klasiki; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL: 19.00: Poje Conny Francis; 19.30: Prenos RL; 22.15. Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo: 19.00: Felle-gara in Clementi; 19.15: Politične študije: 19,30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Haendlovi skladbi; 21.30: Sim^nični koncert. Slovenija 4.00: Dobro jutro: 6.30: Napotki za turiste; 8 05: Poštarček; 8.35: Kubanski ritmi; 8.55- Radijska šola; 9.25 V tričetrtinskem taktu; 9.35: Klavirske skladbe Igorja Štuhca; 10.15: Plošča v ploščo; 10.25: Glasbeni pejsaži; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi; 13.30: Poletje, sonce in glasba; 14.05: Jug. pevci v italijanskih operah; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Pianist Dinu Lipatti; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino: 17.50: Z lokom po strunah: 18 00: Aktualnosti; 18.10: SklRdhice; 18.45: Novo v znanosti: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače; 20.20: F. Durbridee: Primer za Paula Templa; 20 50: Ples; 22.15 : Oddaia za izseljence; 23.05: Sobotni ples. Ital. televizija 14.30- Ital državno Drvenstvo v tenisu; 15.15- PlavRlne tekme: 16.30- Tenis: t8.00; Program za naimlaiše: 10 00: Dnevnik; 19.20: TV nnredba «Gluhonema»; 19.50- S»dem dni v parlamentu: 20 15: šport: 20 30: Dnevnik; 21.05: Neapeljske n»smi : 22 15-Baročni Piemont; 23 05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: TV pri redba «Drama na odru»; 22.10 Rimsko poletje; 23 10: Pergolesi-jeva opera: «Il geloso schernito», ob koncu Soort"** vesti. Jug. televizija J5.15: Tekmovanje šestih držav v plavanju; 19.00: TV biro; 19.30: Zagrebški tedni; 20 00- TV ?ueV22 20; Vi,? kamero 0° sve-tu, „2 20 Zgodba -z serije «Nič ena»; 22.50: Poročila. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlični odnosi med sodelavci, lahko pričakujete ugoden razvoj vseh poslov. S primerno popustljivostjo boste znova ustvarili primerno družinsko vzdušje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi mogli s kar največjim uspehom zaključiti neko delo, si skušajte predvsem zagotoviti dragoceni čas. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Borite se proti brezbrižnosti, ki vas obkroža, i(i sprejmite nove odgovornosti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne oddaljujte se od vašega običajnega področja dela in se odločno postavite po robu vsem kritikam. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša dejavna narava vas bo spodbudila k novim podvigom. Zadeva, ki vas je doslej samo površno zanimala se bo spremenila v objekt vaših najglobljih interesov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrebno je, da kar najhitreje rešite neko nenavadno nevšečno situacijo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.-Za okrepitev vaše tehnične organizacije so vsekakor potrebni določeni izdatki. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izkoristite v največji meri dolo- fena srečna naključja, ki so se bila ustvarila. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prilagodite svoje načrte okolilči-nam. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predložite na ustreznem mestu svoje zahteve spretno in diplo-matično. VODNAR (od 21.1. do 1*1) Na finančnem področju veliko zadoščenje, braniti pa bozte morali svoj ugled. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte si pridobiti potrebno podporo, ker sicer tvegate, da v razvoju nekega posla ostanete osamljeni. Popolno moralno in duhovno sožitje z ljubljeno osebo. Vreme včeraj: niajvlšja temperatura 24 4, najnitja 16.7, ob 19 url 28: vlog« 78 odst., zračni tlak 1019.8 narašta, veter 3 km zahodnik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 22.8. Tržaški cl n e v Danes, SCDOTA, 14. septembra Jelenko Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 18,21, Dolžina dneva 12.41. Luna vzide db 1.38 i n za .one ob 17 .00 Jutri, NEDELJA, 15. septembra Nikodem SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE NA PREFEKTURI Odbor se je izrekel za uvedbo vezanih cen za goveje meso Posebna posvetovalna komisija za cene bo morala predložiti pokrajinskemu odboru svoje izsledke do konca meseca ■ Komu koristi uvoz mesa brez carine? Včeraj se Je sestal na prefekturi pokrajinski odbor za cene, ki mu je predsedoval podprefekt dr. Parino. Odbor je razpravljal o vprašanju cene mesa v prodaji na drobno, ki je v zadnjih mesecih dosegla zelo visoko raven, ki ne ustreza dejanskemu stanju cen goveje živine na trgu na debelo. V sporočilu, ki ga je o tem sestanku izdala prefektura, je rečeno, da so člani odbora za cene proučili vse podatke in elemente, ki jih je zbral za to imenovani pododbor na sestankih in v stikih z raznimi pristojnimi uradi, trgovci na debelo in na drobno. Upoštevajoč dejstvo, da potrebuje to vprašanje nadaljnjo proučitev in poglobitev zlasti v vseh svojih tehničnih in gospodarskih plateh, je odbor sklenil, potem ko se je soglasno izjavil za določitev vezanih cen na drobno za goveje meso, da preda celotno vprašanje v proučitev posvetovalni komisiji za cene. Komisija bo morala izpopolniti vse dp sedaj zbrane podatke in predložiti svoje konkretne predloge pokrajinskemu odboru za cene najkasneje do 30. t.m. Poleg tega je pokrajinski odbor za cene sklenil, da pooblasti trgovinsko zbornico, naj takoj začne v sodelovanju z občinsko upravo, proučevati možnost za u-stanovitev mesnega trga v Trstu. V ta namen je bila trgovinska zbornica pooblaščena, da da pobudo za morebitne ugodnosti in spodbude, ki naj omogočijo u-stano.vitev omenjenega trga, ki bo gotovo ugodno vplival na prodajne cene na drobno, kakor tudi na kakovost mesa, v izključno korist potrošnikov. Posvetovalna komisija je bila tudi pooblaščena, naj prouči vpra-šsnie uvoza goveje živine brez carine v okviru avtonomnega računa, z namenom, da se ugotovi, ali imajo tržaški potrošniki od tega uvoza dejansko ka' . 8a je lasti in raznih ustanov, da bi u-sestavil župan l acco o nujnih u- [ blažili škodo, ki jo je povzročilo «repih za pomoč prizadetim ob- I neurje. ....................I...........mnimmciiiimiiiiiiiui.iiiiiiiniiim... DRUGI DAN USPEŠNE BORBE GRADBENIH DELAVCEV Tudi včeraj so na gradbiščih počivali delavci in žerjavi V torek se prične nova 72-uma stavka, v četrtek pa bo javno zborovanje na Trgu Garibaldi Korak dr. Mazze v korist oškodovancem po nedavnem neurju Vladni generalni komisar doktor Mazza je poslal ministru za industrijo in trgovino predlog, naj se škoda, ki jo je povzročilo nedavno neurje v miljski, dolinski in v nekaterih krajih tržaške občine, proglasi za naravno nesrečo. Ta izjava pristojnega ministrstva je potrebna, da se lahko uveljavijo ugodnosti, ki jih predvideva zakon od 15. maja 1954, štev. 3234, ki določa ugodnosti pri izdajanju kreditov v korist oškodovancev in predvideva izplačevanje odškodnine prizadetim do največ 20 odst. povzročene škode. C Včeraj okrog 13. ure je pripotoval v Trst kardinal Bacci. Popoldne je sprejel na škofiji predstavnike najvišjih tržaških oblasti, nakar je odšel v semenišče. Sinoči je bilo v Ljudskem domu v Ul. Capitolina javno zborovanje KPI na katerem je federalni tajnik ’ prof. Sema govoril o temi «Enotnost za rešitev Trsta». Ujeden je prešel na vprašanje tržaškega gospodarstva, je govornik na kratko orisal sedanji politični položaj na svetu po podpisu moskovskega sporazuma o delni prekinitvi atomskih poizkusov. Poudaril je, da predstavlja ta sporazum velik prispevek v borbi za mir na svetu in za koeksistenco med narodi. Pri tem je tudi omenil potovanje Hruščova v Jugoslavijo Prof. Sema ,je dejal, da tržaški komunisti z velikim zadovoljstvom pozdravljajo tako moskovski sporazum, kot tudi srečanje med sovjetskimi in jugoslovanskimi voditelji. Glavni del svojega govora je nrof Sema posvetil gospodarskim in političnim vprašanjem našega mesta Poudaril je, da so komunisti prepričani, da more Tčst pev stati mesto miru in prijateljski most med narodi. Tržaški komunisti je dejal prof. Sema, so ze neštetokrat predlagali tržaškemu županu in pokrajinskemu predsedniku, naj vse politične, 80SP°dar-ske in druge sile enotno nastopijo v obrambi mestnega gospodarstva, toda vse te ponudbe so demokristjani zavrnili. Župan je celo izjavil da se osebno sicer strinja z enotnim nastopom, da pa vodstvo Krščanske demokracije takšne nastope odločno odklanja. Takšna politika Krščanske demokracije, je poudaril prof. Sema, povzroča resno krizo demokracije, katere posledice so sedaj vidne preč vsem v krizi občinskega in pokrajinskega sveta. Ostro je napadel demokristjane, med katerimi — je dejal prof. Sema — na žalost prevladujejo izključno interesi oblasti nad interesi sjcupne koristi mesta. Kako se Krščanska demokracija zanima za Trst in za deželo je tudi razvidno iz tega, da zavlačujejo sprejem zakona o deželnih volitvah, s čimer omogočajo, da med tem časom monopali prevzemajo v svoje roke vse ključne gospodarske položaje v deželi. Zato se komunisti v vsej deželi borijo za sestavo demokratičnega deželnega gospodarskega l •'črta, ki naj omogoči Trstu ih vsem drugim pokrajinam gospodarski razvoj, da ne bo treba našim delavcem iskati delo v drugih italijanskih pokrajinah in v tujini. Miller se je včeraj sestal tudi s predstavniki najvišjih oblasti ter se udeležil sestanka članov tržaškega Rotary kluba. Predsednik Rotary na obisku v Trstu Včeraj je prispel prvikrat v Trst predsednik mednarodnega kluba Rotary Karl Miller. Dejal je, da je gelo srečen, da je prišel v naše mesto. Mr. Miller je tudi dejal, da je prišel iz ZDA v Evropo, da obišče vse klube, da se izboljšajo med njimi odnosi ter da se doseže večje mednarodno razumevanje. Končno je rekel, da je v svetu nad pol milijona rotarjecev, ki so včlanjeni v 11.500 klubih v 129 državah. Mr. Zaključek mednarodnega tečaja o prevozih S pozdravnim govorom rektorja tržaške univerze Origoneja se je zaključila vrsta predavanj mednarodnega tečaja o prevozih. O temi integracije prevozov je profesor Nicoletti v svojem zadnjem predavanju omenil potrebo vlade in podjetij, da primerno izkoristijo postopno internacionalizacijo prevozov. Pri tem je govoril tudi o skupni politiki prevozov, ki jo predvideva rimska pogodba o Skupnem evropskem tržišču. Stavka delavcev in drugih u-službencev gradbenih podjetij se je nadaljevala z . uspehom tudi včeraj in se zaključi danes od 6. uri zjutraj. Včeraj je bila udeležba v stavki še številnejša in ni ga skoraj bilo delovišča, kjer bi ne mirovalo vse, vštevši žerjavi, ki So mrtvo moleli svoje krake v dokaz, da delo popolnoma počiva. Tako so tudi tržaški delavci kot delavci po vsej državi pokazali, da ne bodo odnehali, dokler jim ne priznajo tega, kar jim gre. Ker je bila stavka vsedržavna računajo, da je prekrižalo roke o-krog 1 milijon delavcev. Zato je imela stavka velik odmev po vsek državi. Borba gradbincev pa se uvršča zlasti po nekaterih velikih italijanskih mestih v širši okvir. Gradbeni delavci zahtevajo skupno z drugimi strokami, da se tudi nehajo sramotne špekulacije z gradbenimi zemljišči, s katerjmi služijo nekatera monopolistična podjetja milijarde, medtem ko se stanarine stalno višajo. V Milanu ali Turinu porabi na primer delavec do 50 odstotkov svojih prejemkov samo za stanarino, kar povzroča seveda hude gmotne težave v družinah. Tako računajo, da se je v Turinu stanarina zvišala v desetih letih za več kot petkrat, to je za 554 odstotkov. V drugih krajih ni prišlo do tako velikih poviškov, vendar so stanarine povsod močno narasle. Stanovanj z zaporo nad najemninami je namreč vedno manj, ljudskih hiš, ki se gradijo z državno podporo je premalo, v zasebnih stanovanjih pa se proste stanarine stalno višajo. V ta namen so se začeli vsi sindikati enotno potegovati za to, da se napravi konec špekulacijam ter da se doseže ustalitev oziroma znižanje stanarin. 23. t.m. pa bo v Milanu enotna stavka proti višanju stanarin, kateri bodo sledile stavke v drugih krajih. Seveda ne bo niti gospodarska desnica držala križem rok. Spomnimo se le na njen enotni odpor proti zakonskemu načrtu «Sullo», ki naj bi omejil špekulacije s stavbišči. Zagnali so vik in krik, češ, konec bo zasebni pobudi! Trdili so celo, da bo zakon kršil ustavo, na katero sicer vedno tako radi pozabljajo. No, ob sedanji stavki gradbenih delavcev bodo ti špekulanti trdili, da bodo za morebitna nova iiniiiiiMiimimiiiiiiiiiimiiiimitimiiiitimmiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiijiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiii POMLAD NA PROSEKU Hruška v cvetju Vse se že pripravlja na jesen, na vrtu proseške osnovne šole pa je šele nastopila pomlad. Pred nekaj dnevi se je namreč bujno raacve-tela 5 let stara hruška. Drevo je sicer cvetelo tudi spomladi, vendar pa ni rodilo sadu. V neposredni bližini cvete še eno manjše hruškovo drevo, Gre vsekakor za precej redek pojav, posebno na tako odprtem kraju višanja stanarin odgovorni gradbeni delavci, ki naj bi zahtevali preveč. Pri tem pa pozabljajo, da je glavni vzrok višanja stanarin špekulacija in da to višanje porazno vplivu na prejemke vseh delavcev, ki nimajo toliko sreče in možnosti, da bi dobili stanovanje v ljudskih hišah. Toda gradbeni delavci zahtevajo, da se jim pri odmeri mezd upošteva tudi nevarnost njihovega dela. Pomislimo le, da se dogaja največ nesreč ravno v gradbeništvu. Pri nas pogostoma beremo o teh nesrečah, še mnogo več pa se jih dogaja drugod, zlasti po velikih mestih, Ce torej delavci toliko tvegajo,' morajo biti za to tudi bolje plačani. Toda od 19 zahtev, ki so jih delavci postavili za sklenitev nove delovne pogodbe, so delodajalci pripravljeni le, da bodo razpravljali o petih. Spričo tega ni preostalo delavcem drugega, kot da so šli v borbo. Po prekinitvi stavke se bodo delavci vrnili na delo, toda v tem času ne bodo opravljali nadur. Toda že v torek se prične noVg, tokrat tridnevna stavka. V torek ob 10. uri se bodo stavkajoči delavci sestali na skupščini v prostorih Nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares, kjer jim bosta govorila tajnika obeh sindikatov. Za četrtek ob 10. uri pa pripravljajo sindikati veliko javno zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer bosta poleg obeh tajnikov gradbene stroke Del Conta in Cri-scentija govorila tudi osrednja tajnika obeh sindikalnih organizacij Burlo in Novelli. rali, priprli in prijavili sodnijskim oblastem V trgovini Coin padel do stopnicah Trgovski pomočnik Paolo Satti, 'tar 19 let iz Ul. delie Docce 15, je včeraj popoldne nerodno padel po stopnicah v veletrgovini Coin na Korzu 16. Zelo močno se je udaril v zatilnik ter so ga zato 7. vso naglico prepeljali z rešilnim avtom RK na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice. Zdravniki so ugotovili, da se mu je neprestano vrtelo v glavi ter mu je šlo na bruhanje. V bolnišnici se bo moral zdraviti 8 dni. Setti se je ponesrečil, ko je nesel po stopnicah težak sveženj volne. PREDAVANJE ČLANA VODSTVA PSI IZ KIMA Libertini je odločno zavrnil vse odtenke levega centra Demokristjani naj bi hoteli s politiko levega centra samo razbiti delavske vrste Šolske vesti Sinoči je imel član centralnega odbora PSI Lucio Libertini na pobudo tržaške mladinske federacije PSI predavanje o temi: «Kriza levega centra in razgovor s katoličani». V bistvu je Libertini, ki je eden izmed voditeljev leve struje v stranki, odločno odklonil levi cen. ter sploh ne glede na njegove odtenke ter dejal, da je treba razlikovati med' odnosom socialistov do katoličanov in med levim centrom, kajti razgovor s katoličani ne gre nujno preko levega centra. Socialisti bi lahko tudi podprli demokristjane toda ob u-resničenju treh pogojev: zaprtja na desno, jasnega programa in nobenih načelnih omejitev na škodo levice. Libertini je tudi pobijal argumente tistih, ki menijo, da bi bila možna alternativa onemogočenemu levemu centru fašizem, pri čemer se sklicujejo na leto 1919. Nasprotno, ravno uresničenje levega centra, kot si ga zamišljajo demokristjani, bi utrlo pot totalitarizmu, katerega glavni nosilci bi bili ravno doratejci in ne kaki nostalgični fašisti ali monarhisti, ki nazadujejo. To bi bila tako imenovana «francoska» pot, saj je Francija ravno šla skozi izkušnjo levega centVa nasproti de gaullovstvu. Demokristjani skušajo namreč z levim centrom ujeti socialiste, da bi krili njihovo politiko, ker nimajo druge poti pred seboj, saj je povratek k centrizmu nemogoč. Zato bi radi razbili delavske vr- kristjani hočejo namreč s politiko levega centra razbiti delavske vrste, socialisti pa bi s pametno politiko dosegli ravno nasprotno, to je zabili bi klin med katoliške množice. In ravno tedaj bi nastal šele najbolj ugoden trenutek za «razgovor» s katoličani. In predavatelj si zamišlja razgovor z njimi ravno na ta način. Za to so po njegovem mnenju dani vsi socialni, politični in gospodarski, skratka vsi zgodovinski pogoji. Seveda bi' takšna pot pomenila pot borb in nasprotovanj, toda zavedati se je treba, da živimo v času važne zgodovinske prelomnice. sai. Ognjenovič je sicer vztrajno trdil, da se ni dotaknil tujega denarja, toda dokazi so bili tako.J st« ter uresničevali svojo poljtiko prepričljivi, da so ga takoj areti- neokapitalizma. Socialisti in ko-* " jg “ — “ ' munisti pa morajo voditi ravno nasprotno politiko, prisiliti Krščansko demokracijo, da pokaže svojo pravo barvo, da se razkrin- ka njeno reakcionarno bistvo, da se razgali pred pristaši iz delavskih in kmečkih vrst. Storiti je treba vse, da se v KD povečajo protislovja ter da se njena inter-klasistična politika dokončno razbije. Iz tega izvirajo tudi perspektive za bodočnost. Z dosledno politiko se bo lahko doseglo, da se bodo v bodočnosti združile komunistične, socialistične in katoliške množice delovnih ljudi, kar ne bo noben frontizem, ki je že zdavnaj mrtev in pokopan. Ce bodo socialisti izbrali na prihodnjem kongresu takšno politiko, tedaj bo možna takšna perspektiva. Demo- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiimiiiiiiiiifimiiiii ČUDEN GOST V HOTELU «JOLLY» Pri skoku s tovornika si je zlomil stopalo Včeraj ob 16,30 so prepeljali v splošno bolnišnico 51-letnega Alberta Battistija iz Ul. Valdirivo 3, ki se je ponesrečil na delu v novi prosti luki. Ker si je mogoče zlomil desno stopalo, se bo moral zdraviti od osem do petnajst dni. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. Battisti dèla pri luški težaški družbi Scaramelli. Ko je v bližini hangarja 69 skočil iz tovornika, ki so ga nameravali vkrcati na parnik, jo nerodno padel. Delovnemu tovarišu je kradel denar Policijski agenti komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti so priprli in prijavili sodišču 23-letnega jugoslovanskega begunca Dana Ognjenoviča. Mladeniča, ki je bival v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, so obtožili tatvine. Ognjenovič je delal nekaj časa v skladišču za goriva v Ul. Carpinete 20. Njegov delovni tovariš je bil Erminio Puzzer iz Ul. Serbatoio — Milje. Ognjenovič se je počasi nalezel slabe navade, da je, kadar je le mogel, stikal po žepih svojega tovariša ter mu tu pa tam odnesel kak stotak. Puzzer je kmalu opazil, da mu denar izginja iz žepa. Toda kako ne bi, ko pa mu je neznana miš ukradla v razmeroma kratkem času 12.300 lir. Ker pa je fant prebrisan, si je zmislil zvijačo, kako bi spoznal neznanega tatu. Zapisal si je serijske številke vseh bankovcev, ki jih je hranil v denarnici, a na vse kovance je vrezal posebno skoraj nevidno črto. Nič hudega sluteč je Ognjenovič kradel še naprej. Toda lepega dne so ga ustavili, mu pregledali žepe ter našli pri njem dva zaznamovana kovanca po 500 lir ter en bankovec za 1.000 lir, katerega serijsko številko si je Puzzer zapi- Ostal je dolžan 200.000 lir pustil nekaj kovčkov in izginil Gre 34-letnega brazilskega državljana Huga Koz-zeya, ki ga policija doslej še ni mogla izslediti Za skoraj 200.000 lir se je 34-letni brazilski državljan Hugo Kozzey zadolžil v hotelu «Jolly». Nekega dne je povedal na ravnateljstvu gostišča, da ima neke opravke v Milanu ter da se bo vrnil čez nekaj dni in potem poravnal ves dolg. Kot dokaz svoje dobre volje, je pustil v hotelu nekaj kovčkov z raznimi oblačili in drugimi predmeti, med katerimi jih je bilo nekaj tudi razmeroma dragocenih. Spočetka se Kozzey ni zdel ravnateljstvu hotela prav nič sumljiv, saj so ga poznali že od lani, ko je tudi več časa prenočeval v hotelu ter potem vestno poravnal vse svoje obveznosti. Ni pa vzbujal nobenega suma tudi zato, ker je šlo za vljudnega in olikanega človeka, visoke in prikupne postave. Dnevi pa so minevali, a brazilskega gosta le ni bilo od nikoder. Zato se je ravnateljstvo obrnilo na policijske organe, ki so začeli nemudoma poizvedovati za skrivnostnim gostom. Vsi njihovi napori pa so bili zaman, ker je Kozzey izginil kot kafra. Policisti so zato zaplenili njegove kovčke ter sklenili, da ga bodo prijavili sodnijskim oblastem, ker namerno ni poravnal svojih dolgov. Kozzey je ostal dolžan «Jolly» hotelu 196.305 lir. Z druge strani pa je vrednost predmetov, ki jih je pustil v hotelu raz-meramo visoka, tako da je škoda, ki jo je hotel utrpel, pravzaprav malenkostna. Kaj je torej napotilo zagonetnega tujca, da je nenadoma zapustil brez kovčkov hotel ter izginil? Policijski organi tega niso mogli ugo to vi ti ter se jim verjetno ne bo to posrečilo vse dokler ne bodo našli Kozzeya. Ce ga bodo seveda našli. niško ambulanto, da bi ji izdrli zob. Dobila je injekcijo ln so ji zob izdrli, toda nato ji je postalo slabo in so poklicali njeno sestro Anno vd. Santin iz Ul. Eremo 4, ki jo je spremila domov. Ker ji je bilo še vedno slabo, je sestra poklicala nekega zdravnika, ki je odredil, da so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda umrla je že med potjo. Truplo nesrečne ženske so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, ki so uvedle preiskavo o vzrokih smrti. Namestitev kotlov na ladjo «Oceanie» Na turbinsko ladjo «Oceanie» so namestili dva kotla, ki ju je zgradila Tovarna strojev. Vsak kotel tehta 60 ton ter lahko proizvaja 63 ton pare na uro v rednih razmerah ter 72 ton, ko je ladja maksimalno naložena. Za namestitev so uporabili plavajoči žerjav «Ursus». C Na pobudo ustanove «Opera Montessori» bo v Trstu od 25. do 28. t. m. važno študijsko zborovanje o temi «Otroški vrtci in osnovna šola». O pomenu in namenu tega zborovanja je včeraj bila v hotelu «Jolly» tiskovna konferenca. S Godba na pihala občinskega zabavišča «E. Toti» pod vodstvom dirigenta Galliana Butttgnoniia bo priredila v nedeljo od 20,15 dalje na Trgu Unità promenadni koncert. Na programu bo lahka glasba. Danes zvečer pa bo godba nastopila v Gradežu z izbranim programom koračnic, pesmi in operetnih motivov. Danes sta se poročila MAJDA CERNE in IGOR JANKOVIČ Mlademu paru iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje gojencev v Solo Glasbene Matice se nadaljuje dnevno od 9: do 12. ure v Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Razna obvestila Mladinska iniciativa obvešča, da bo seja (lavnega odbora v torek 17. t.m ob 20.25 v Ul. Ceppa 9. Po izdrtju zoba je ženska umrla Včeraj popoldne je 55-letna Jolanda Oštir vd. Francolla iz Ulice Giulia 27 odšla v neko zobozdrav- iliiiiiiiiiinnniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiif|iii|iiHiie,iiiliiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiil||iil|l|illl|l|,lailllinilltl NESREČEN PADEC, NAPAD ALI ŽRTEV PROMETNE NESREČE Okrvavljen in nezavesten je ležal sredi ceste Mladi moški ima močan pretres možganov in prognoza zanj je pridržana - Preiskavo vodijo karabinjerji Sinoči so s pridržano prognozo nemudoma odpeljal v bolnišnico sprejeli na 2. kirurški oddelek 30- Revež ima pretres možgan pobil letnega Santa Miniussija od Sp. in ranil se je hudo po glav in je »srsajs,1: tK "rr« b° “ * mobilom. Povedal je, da je nesreč- Ponfsreiil> se še n® ve. Domnevajo, neža zagledal na cesti blizu gostil- cla le nero(^no Padel, ker je bil vi-ne ob zadnjem postajališču filobus- njen; karabinjerji pa vodijo pre-ne proge štev. 19. Priskočil mu je iskavo, da bi ugotovili, če ga ni na pomoč, ko pa je zapazil, da je morda povozil kakšen brezvesten ves okrvavljen ln nezavesten, ga je šofer, ali pa če ga je kdo napadel. S kolesom je padel Ko se je 12-letni Giorgio Petronio iz Devina 81/A vozil sinoči okoli 19. ure s kolesom okoli domače hiše, je zaradi neke okvare na kolesu padel na tla ter se precej pobil. Takoj so ga z rešilnim avtom RK prepeljali na 2. oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili številne rane. praske in podplutbe na čelu, po dlaneh in zapestjih ter lažji možganski pretres. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 10 dneh. Deček se je ponesrečil, ker se m i je zlomila zavora na kolesu ter zašla med špice, kar je povzročilo, da se je kolo nenadoma ustavilo ter vrglo dečka na tla. Izsleden hi prijavljen nadlegovalec dekleta Policistom pri Sv. Soboti se je posrečilo izslediti mladeniču, ki je 11. avgusta letos okoli 17. ure nadlegoval neko dekle na glavni cesti, ki pelje proti Katinari. Mlada Silvana S. je tisti dan napravila daljši sprehod do Katinare. Ko se je vračala domov, je en km pod vasjo sedla v travo, da bi se odpočila in razgledovala po mestu. Nenadoma sta se ji približala dva mladeniča, ki sta jo začela nadlegovati. Med drugim sta govorila tudi zelo prostaško, tako da sta jo prisilila, da je vstala in se skušala oddaljiti. Mladeniča pa se msta zadovoljila samo z nadlegovanjem. Eden izmed njiju (šlo je za nekega «Ennia») jo je udaril s pestjo po ustih ter ji ranil spodnjo ustnico. Silvana je začela vpiti na pomoč ter je stekla po cesti navzdol, medtem ko sta mladeniča izginila brez sledu. Dekle se je morala potem zdraviti v bolnišnici en teden. Med preiskavo so agenti začeli sumiti vedno bolj, da je Silvano S. napadel prav 17-letni Ennio G. Zato so ga povabili na komisariat, kjer bi moralo priti do soočenja z žrtvijo. Ennio G. pa ni slišal na to uho ter se ni javil na policijski postaji. Zato so a-genti upravičeno sumili da je napad zagrešil prav on. Pred nekaj drevi so ga prijavili sodišču zaradi telesnih poškodb in nenravnih dejanj na javnem prostoru. Ljudska prosveta V soboto 14. septembra ob 20. url nastopa v prosvetnem domu na Opčinah glasbeni ansambel «Beneški fantje». V nedeljo 15. septembra popoldne nastopajo na ljudski veselici pri Sv. Barbari. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. Irnuflškii 20 Telelon UI-702 Novo: VRTNARICA L 270 NA DVORIŠČU » 180 Na državnem znanstvenem liceju s ; slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-H. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se vpisovanja za šolsko leto 1963-64 vrše vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. Državna nižja industrijska šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan) opozarja, da je vpisovanje za I. razred enotne srednje šole ih za II. In III. razred industrijske šole do vključno 25. t.m. Za I. razred je potrebno predložiti sledeče dokumente: rojstni list, potrdilo o precepljenju ter spričevalo V. razreda osnovne šole. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za II. ln Ul. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12, ure. Učenci, kt se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list iz anagraf. urada. 2. Potrdilo o precepljenju, 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Vpisovanje v slovensko učiteljišč* v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25, septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. Vp'sovanje v osnovne šole na Tržaškem bo od ponedeljka 16. do 2*. septembra t.l. Kino V Nazionale 16.00 «I leoni dl Castlglia» Pana-color. Cesar Romero, Frankie Avalon. Arcobaleno 16.00 «PT 109 posto di combattimento». Technicolor. OMff Robertson. Excelsior Ì6.00 «Cyrano e Darta-gnan» Eastmancolor. Jose Ferree Jean Pierre Cassey. Prepovedano mladini. Fenice 15.30 «Hud 11 selvaggio» Paul Newman. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «La grande fuga». Technicolor. Supercinema 16.00 «La sfida del samurai». Prepovedano mladini. Alabarda 15.45 «Notti nude». Cinemascope technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «La donna degli altri è sempre più bella». Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «lil prigioniero della miniera». Cristallo 16.30 «Che fine ha fatto Baby Jane» Bette Davis. Prepovedano mladini. Capitoi 16.30 «L’ultima volta che vidi Parigi». Technicolor. Elizabeth Taylor, Van Johnson. Garibaldi 16.30 «1 due gondolieri». Technicolor. Alberto Sordi, Nino Manfredi. Massimo 16.30 «La spada di Robin Hood» Don Taylor. Impero 16.30 «Come Ingannare mio marito». Moderno 16.00 «Una sposa per due» Technicolor. Sandra Dee. Siedi barvna slikanica «Tom in Jerry». Astoria 17.00 «800 leghe sull’Amaz-zonia». Technicolor. Astra 16.30 «E1 Cid». Technicolor. Sofia Loren, Raf Vallone. Vittorio Veneto 16.00 «Le ore dell'amore» Ugo Tognazzi, Emanuela Riva. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Mister Hops va W vacanza» S. Granger, M. O’Hara. Marconi 16.30 «Totò contro Maciste». Scopecoior. Totò, Nino Taranto. Ideale 16.00 «Slssi a Ischia». Technicolor. KINO NA PROSTEM Marconi 20.00 22.00 «Totò contro Maciste». Scopecoior. Totò, Nino Taranto. Paradiso 20.00 «II grosso rischio» Robert Ryan, John Dehner. Cinemascope. Skedenj 20.00 (v dvorani ob 16.00) «Il sesto eroe» Tony Curtis. DANES V MIHAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 2.1. url ln ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan ln Karlota». V SV. KRI2U BO V NEDELJO, 15. T. M. V DVORANI LJUDSKEGA DOMA, OB 17.30 URI, PONOVITEV CELOTNEGA PROGRAMA I. FESTIVALA SLOVENSKE POPEVKE NA TRŽAŠKEM Sodelujejo val solisti in znani orkester «MIRAMAR» Vabimo k številni udeležbi ’ Izleti ■ Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi dne 22. t.m. enodnevni izlet v Postojno. Rakovo dolino in Predjamski grad. Vpisovanje na sedežu Stadiona «1. maj» vsak večer, razen sobote, od 20. do 22, ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi dne 16. t.m. Društvena prodajalna na Opčinah obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo 15. t.m. ob 5. uri izpred gostilne Sklavs v Narodni ulici. Prosimo za točnost! SPDT priredi v nedeljo 22. t.m. planinski Izlet na Vlšarje ln Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopeškim Jezerom). Tu se bomo srečali s člani bratskega koroškega SPD Iz Celovca. Prosvetno društvo Andre] Coir z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 izl^t v Postojno z ogledom Postojnske Jame, Predjamskega gradu in Črne jame. Vpisovanje pri Draščko-vth. Včeraj-danes 13. septembra 1963 se je v Trstu rodilo 8 otrok In umrlo Je 8 oseb. UMRLI SO: 44-letni Bruno Vol lari oh, 72-ietn« Pia Veronese vd. So-rilli, 79-lethi Matteo Stepe Ich, 82-letna Agnese Sanz'in vd. Koritnik. 69-letna Teresa Germelli vd. Sartori, 74-letna Carmela Barresi P®1' Zaffarana, 60-letna Naitalia Ncgodl 85-letna Olga Gabrielli por. Gaspari NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. septembra All’Alabarda, Istrska ulica 7; dc Leiter.turg, Trg sv. Ivana 5; Al Due Mori, Trg Uniti 4; Frendinh Ul. Tiziano Vecellio 24. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I Sporočamo žalostno vest, da je umrl dne 13. t. m. v bolnišnici v Veroni MIHAEL GOMBAČ postajni načelnik v pokoju nepozabnega pokojnika bo danes v Gardi ob Pogreb 16.30 uri. Žalujoči: žena KARLA, hči ERNA z možem AVGUSTOM ln hčerko PAOLO ter vsi ostali sorodniki Trst, Garda, 14.IX.1963. 2 OGLASNIH DESK SREDNJIH ŠOL Zadovoljivi uspehi pri popravnih izpitih na slovenskih srednjih šolah Popravne izpile za malo maturo na nižji gimnaziji je uspešno opravilo 35 dijakov od 41 - Redki odklonjeni pri razrednih popravnih izpitih Na oglasnih deskah «rednjih šol *o te dni objavljeni izidi razred, nih izpitov in popravnih izptov za malo maturo. Objavljamo seznam dijakov, ki so uspešno opravili popravne izpite in bodo tako lahko nadaljevali z rednim šola-hj&m, medtem ko bodo morali ponavljati razred tisti, ki so pad- Nižji tečajni izpit na nižji gimnaziji. (Mala matura) Popravne Izpite za malo matu-ro je opravljalo 41 dijakov, izdelalo jih je 35, padlo pa 6. Izdelali so: Bruno Danieli, Bogomil Gabrovec, Mihael Glavina, Janko Pertot, Edvard Počkaj, Sandi Renko, Fabij Viola, Vladimir Wil-helm, Bogdan Coloni, Sergij Gre. gorič, Boris Mikulus, Andrej Ru-deš, Miro Salvi, Nadja Carli, Na. d.ja Laharnar, Lavra Malalan, A-ha Mikulus, Nevenka Pečar, Magna Sedmak, Petriča Tretjak, A- drijana Caneiani, Ana Marija Car. li, Sonja Cibi, Danka Colj«, Stanziava Culot, Lilijana Kristančič, Marija Majcen, Magda Marzi, Ma rija Okorn, Marija Ozbič, Nadja Petelin, Tatjana Sinkovič, Vojka Trampuž, Helena Valenčič, Nadja Brilcek. Razredni popravni izpiti na nižji gimnaziji Uspešno so izdelali: RAZRED I.a: Sergij Husu, Pavel Kukanja, Radovan Leglša, Mi. lan Micussi, Anton Milost, Elij Sahar, Adrijan Sik, Drago Umari; dva sta bila odklonjena. I.b; Mauro bogateč, Davorin Kocjančič, Igor Cuk, Iztok Furlan, Marjan Kapelj, Spartaco Mervič, Marij Suman, Sergij Suman, Savina Bisca, Dobrina Strajn, Marina Versa, 5 jiih je bilo odklonjenih. I.c: Daria Vidmar, 1 dijak je bil odklonjen. POPRAVNI ZRELOSTNI IZPITI V JESENSKEM ROKU Teme za pismeni izpit iz italijanščine Danes jv. prosi dan, v ponedeljek pa bodo pisali popravno nalogo is slovenščine Ko so se zaključili popravni izpiti, so se začeli zrelostni izpit: '■ jesenskem roku. Maturanti na klasičnem in znanstvenem liceju, učiteljišču in trgovski akademiji, ki niso imeli dovolj sreče v poletnem roku, so včeraj začeli s Pismeno nalogo iz italijanščine. Danes ne bodo pisali nalog, v ponedeljek pa bodo na vseh omenjenih šolah imeli pismeno nalogo iz slovenščine, seveda tisti dijaki, ki imajo popravni izpit iz slovenščine. , Na KLASIČNEM LICEJU so imeli na izbiro tri naslednje naloge: 1. Beatrice, donna e simbolo nella Commedia, con particolare riferimento al Paradiso. 2. Dopo il Congresso di Vienna, dalla Restaurazione al moti del 1H30-31 3. Interpretate quanto segue: Dna stessa similitudine nel Leopardi e nel Manzoni «(Filippo Ottomeri) diceva ghe ognuno di noi, da che viene al mondo, è. come «no che si corica in un letto duro e disagiato: dove subito posto, sentendosi stare incomodamente, comincia a rivolgersi sull’uno e sull'altro fianco e mutar luogo e giacitura a ogni poco; e dura così tutta la notte, sempre sperando di poter prendere alla fine un poco di sonno, e alcune volte credendo essere in punto d’addormentarsi; finché venuta l’ora, senta mai essersi riposato, si leva«. ILeopardi, dai «Detti memorabili di Filippo Ottonieri»), «L’uomo (dice il nostro anoni-tno...J, finché sta in questo mondo, è un infermo che si trova sur «n letto scomodo più o meno, e fede intorno a sé altri letti, ben rifatti al di fuori, piani, a livello: e si figura che ci si deve star benone. Ma se gli riesce di cambiate, appena s’è accomodati nel nuo. «o, comincia, pigiando, a sentire una lisca che lo punge, li un bernoccolo che lo preme: siamo tnsonima, a un dipresso, alla sto-' fin di prima, E per questo, soggiunge l'anonimo, si dovrebbb pen-•mre più a far bene, che a star bene: e cosi si finirebbe anche a Mar meglio. E’ tirata un po’ con, Pii argani, e proprio da secenti-*ta; ma in fondo ha ragione». (Manzoni, da «/ promessi sposi»). Na ZNANSTVENEM LICEJU so lahèo izbirali med tremi nalogami: 1. Vita morale e coscienza sociale Pegli Inni sacri del Manzoni. 2. «Quelli che si innamorano di Pratica senza scienza, son come ’l nocchiero, ch'entra in naviglio sento timone e bussola che mai ha certezza dove si vada. Sempre la Pratica dev'essere edificata sopra bona teoria». (Leonardo) Interpretare il segunte passo: Obiettività nella ricerca del veto, «...quando vedo innanzi a me u,i uomo che ha attirato l’attenzione dei contemporanei parlando e scrivendo, sono solito di spersonalizzarmi, se cosi posso dire, di Purificarmi di tutte le correnti avverse contemporanee ed anche di tutte le mia opinioni e le mie Predilezioni; mi volgo subito ad una regione superiore, ia quale appartiene tutta alla scienza e al-l arte. Quando mi concentro in me stesso ed adempio a questo santo ufficio di trovare il vero, e specialmente quando ho l'onore di Parlare a giovani generosi, soglio lasciare alla purta tutte le diverse credenze e tendenze mie; e con lo stesso diritto metto allo porta le credenze e le tendenze contempo-ranee, perchè bisogna purificarsi Per trovare il vero quale appari-J"à ai posteri. I giudizi formati sulic opinioni contemporanee sono caduchi, nascono e muoiono con Quelle : rimane solo ciò che è fondato sulla realtà». (F. De Sane-tis). Na TRGO.SKI AKADEMIJI so bile naslednje tri teme: I. Parlate, in generale, dell’im-Portanza che ha la conoscenza ^Ua vita di un poeta, che scegliete fra quelli dell’Ottocento, Per l’intendimento della sua opera. II. Quali aspetti, positivi o negativi, rivela il fenomeno del colonialismo nel XIX e XX? Il candidato documenti le sue affermazioni con opportuni riferì-b”nti che lo studio della storia 0 la sua cultura extrascolastica gli suggeriscono , III, Importanza del «tempo libero» nell’attuale vita sociale. Na UČITELJIŠČU pa naslednje tri: I. La poesia nella vita dell’uomo e dei popoli (secondo il Foscolo). ...Le Muse Siedon custodi de' sepolcri, e quando il tempo con le sue fredde ali vi spazza fin le rovine, le Pimpla fan lieti di lor canti i deserti, e l’armonia vince di mille secoli il silenzio. II. Che cosa significa secondo voi, preparare il fanciullo alla vita futura? Come la scuola può assolvere oueslo Compito? III. Interpretare la seguente poesia; Il gelsomino notturno. E s’aprono i fiori notturni, nell’ora che penso ai miei cari. Sono apparse in mezzo ai viburni le farfalle crepuscolari. Da un pezzo si tacquero i gridi: la sola una casa bisbiglia. Sotto le ali dormono i sudi, come gli occhi sotto le ciglia. Dai calici aperti si esala l'odore di fragol rosse, Splende un lume là nella sala. Nasce l’erba sopra le fosse. Un’ape tardiva sussurra trovando già prese le celle. La Chiaccietta per l’aria azzurra va col suo pigolìo di stelle. Per tutta la notte s’esala l'odore che passa col vento. Passa il lume su per le scale brilla al primo piano: s’i spento... Ilo; Aleksej Briščik, Edvard Bukovec, Marijan Carli, Marijan Carpani, Vasilij Di Lenardo, Edvard Ferluga, Jožef Petelin, Radovan Spanger, Ivo Valetič, 2 sta bila odklonjena. Il.bt Boris Balbi, Elvij Barovi-na, Bogdan Franchi, Zoran Jaka-sovič, Valter Kjuder, Jurij Ljubič, Boris Pertot, Danilo Pieri, Samo Sancin, Albin Spetič, Dunja Cuk, Mara -Stefani, Irena Tretjak. II.c: Nadja Bensi, Lavra Gabur. ro, Eleonora Kos, Adnjana Laska, Natgša Sedmak, Marina Seražin, Lucija Simonovič. II.č: Milica Ceh, Gabrijela Gu-lin, Libera Hàring, Vanda Husu, Silva Pertot, Neva Žerjal. Razredni popravni izpiti na klasičnem liceju I. licej — odklonjena je bila e-na dijakinja. II. licej — izdelal je Igor Tuta. Razredni popravni izpiti na znanstvenem liceju in gimnaziji I. razred: Izdelala sta: Peter Gruden in Ivo Petkovšek, odklonjena sta bila dva dijaka. II. razred: Izdelali so: Stojan Colja. Igor Doline, Zvonimir Si-moneta, Davorin Žerjal, Aleksander Rivaroli. Padel ni nobeden. III. razred: Izdelali so vsi, in s-cer: Dušan Calzi, Ivan Franko, Dragomir Gregori, Sergij Pelosa, Boris Sancin, Alenka Križnič. IV. razred: Izdelala sta: Radoš Možina in Guido Neubauer. Padli oa so 3 dijaki. Razredni in vstopni popravni izpiti na učiteljišču I. razred: Izdelali so: Lucija Ba-rei, Marija Gabrijela Coretti, A-na Devoti. Sergej Verč in Sonja Kosmina. Nihče ni bil odklonjen. II. razred: Izdelala je: Sonja Trobec. Nihče ni bil odklonjen. Vstopni izpit v III. razred je izdelala Tat'ana Hre’éak, za IV. razred pa Neva Merlak, 1 dijak je bil odklonjen. GOSPODARSKO NAČRTOVANJE V OKVIRU DEŽELE Olajšave pri izdaji potnih dovoljenj bi koristile goriškemu turizmu Gostinske naprave se koncentrirane v Gradežu - Tehnična pomoč obrtnikom za izboljšavo delovnih metod ■ Nove prometne zveze naj upoštevajo Gorice 1 Tunu na Kolesar v avto Precej hudo se je včeraj zjutraj ob 6.45 ponesrečil s kolesom 47-letni Giuseppe Sulini iz Ulice Settefontane 30. V bližini mira-marskega križišča ie trčil ob neki avto, padel na tla, ter se pobil po obeh sencih in po levi roki. Poleg tega je utrpel tudi lažji pretres možganov. Sulini zelo ljubi kolesarski šport ter se večkrat rad zjutraj popelje s kolesom v bližnjo tržaško okolico. Tako je storil tudi včeraj, toda sreča mu ni bila naklonjena. V bližini miramarskega križišča ni opazil, da je 46-letni Antonio Spicco iz Ul. Carlo Alberto 8 hotel parkirati svoj Fiat 600 TS 57621 na desni strani ceste, v smeri proti Grljanu. Suliniju »e ni posrečilo zavreti kolesa ter je r. vso silo trčil v Spiccov avto. Zaradi poškodb, ki jih je dobil, se bo moral zdraviti na 1. kirurškem oddelku okoli 10 dni. mrmnih- predvaja danes 14. t. m. ob 18. uri Metro film: Metro - lioldwyn - Moyer presenta EVA MARIE SAINT WARREN BEATTY KARL MALDEIU (In veter je razpihal meglo) UINO «IKIS» PROSEK predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 19.30 in jutri v nedeljo z začetkom ob 16. uri film: DIVORZIO ALL ITALIANA (Razporoka po italijansko) Igrajo: DANIELA ROCCA, MARCELLO MASTROIANNI in STEFANIA SANDRELLI Mladini pod 16. letom vstop prepovedan RINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri valček, ljubezen in mladost v barvnem filmu: SISSIE IL GRANDUCA (Slsl in nadvojvoda) Zadnji del poročila dr. Merli-Brandinija o gospodarskem ustroju goriške pokrajine obravnava trgovske naprave, turizem, ribolov in obrtništvo, Goriška pokrajina se Je razvila tekom stoletij v funkciji trgovsko-kmetijske izmenjave, kar je v skladu z njenim zemljepisnim položajem, ki je prikladen za trgovanje med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Ko je bila začrtana nova državna meja na pragu Gorice, je zašlo v krizo 3500 trgovskih podjetij na tej strani meje, ki so izgubila večino svojih odjemalcev. Ta kriza je bila deloma u-stavljena z ustanovitvijo goriške proste cone, ki je dala prvo osnovo za preorientacijo trgovine. Znatno so pomagali trgovini tudi s sporazumom za maloobmejni promet, s katerim so vrnili Gorici dober del njenih nekdanjih klientov. Nastale so še nove trgovine, pojavile so se tudi veleblagovnice ter samopostrežne trgovine, ki bodo vnesle selekcijo tudi na trgovinsko področje. Turizem tudi prinaša pokrajini znatne dohodke, ki se računajo na povprečno pet milijard letno. Seveda gre levji delež od tega na Gradež in njegove hotelsko-kopa-liščne naprave. Tudi drugod ob obali so dobri pogoji za take naprave, vendar je treba računati, da bo dober del razpoložljivega zemljišča potrebovala za svoj raz-voj industrija, zlasti za pristanišča. Od 164 gostišč s prenočišči — hoteli penzioni in gostilne s prenočiščem — jih danes odpade kar 139 na Gradež. Drugod v pokrajini, vključno Gorico, se turizem omejuje v glavnem na prehodni turizem ali na bivše bojevnike, ki prihajajo na ogled bojišč in vojaških pokopališč. Se vedno moramo računati, pravi po-ročilo, pri turističnih potnih listi* na preveč ovir (vizumi, takso, SA-sovne omejenosti itd.). Ce bi nudili več olajšav, bi to koristilo zlasti Gorici sami. Kar se ribarstva tiče, ki se o-mejuje na Tržič in Gradež, bi bilo potrebno več zadružne pobude in več denarne pomoči za njegov nadaljnji Razvoj. Obrtništvo je bilo svoj čas .cvetoče zlasti na področju pohištva, ki pa se sedaj nahaja v krizi. Mizarji so še vedno aktivni samo v Krminu in Marianu. V ostalem pa se obrtništvo omejuje le na usluge krajevnim klientom. Tudi tu bi bilo potrebno organizirati teh-nično pomoč, s katero bi lahko izboljšali delovne metode. V svojem tretjem poglavju obravnava poročilo dr. Merli-Bran-dinija pod naslovom «Pripomočki in naprave» o prometnih napravah, naravnih in energetskih silah, o položaju šolstva, stanovanj in o zdravstvenem stanju prebivalcev. Kar se naravnih sil tiče navaja, da je ostal v deželi samo rudnik v Rajblju, kjer pridobivajo letno okrog 40.000 ton cinkove in svinčene rude. Pa še to izvažajo za predelavo v Belgijo in Avstrije. Med obema vojnama se je razvila hldroelektrična industrija, ki je leta 1958 v deželi dosegla proizvodnjo 1,385 milijonov kWh, Izkoristiti bi se dalo tudi termalne vrelce, kot so na primer Rimske toplice pri Tržiču. Pri načrtu za nove prometne zveze je treba ravnati tako, da Gorica ne bo ostala izven prometne mreže. Zato bi bilo treba takoj začeti z gradnjo priključka Gorica-Villesse na avtocesto, v vidu bodočega nadaljevanja avtoceste proti Ljubljani. Pri izvajanju teh in drugih načrtov pa je potrebno popolno sodelovanje javne uprave z zastopniki gospodarskih in socialnih sil ter imeti v tem oziru pred seboj končni cilj ter pozabiti na eventualne krajevne interese. Semaforska ureditev križišča pred pošto Danes zjutraj bo na križišču pred glavno pošto in zelenjadnim trgom pričela delovati četrta semaforska naprava v Gorici. Ka- kor smo poročali že v včerajšnji , tel Nanos 30; v Kanalu, hotel So- številki našega lista, bo delovala tako kot vse ostale. Sporočili so nam, da ne bo sinkronizirana z ostalima križiščema na Korzu, Zs-to tudi ne bo vključena v tako imenovani zeleni val. Hotelska ležišča na gornjem Primorskem Po poročilu Goriške turistične zveze iz Nove Gorice imajo do 21. septembra na ruzpolago po hotelih in pri zasebnikih v gornjem Primorju naslednja ležišča: V Ajdovščini, hotel Planika 20 ležišč; v Bovcu, hotel Kanin 40, Alp-hotel 70 in Golobar 50 ležišč; v Trenti, hotel Planinski orel 50; v Soči, hotel Soča 20," v Logu pod Mangrtom, hotel Mangrt 10 in pri zasebnih še 16 ležišč; v Idriji, ho- ča; v Kobaridu, hotel Zvezda 25 in pri zasebnih še 12 ležišč; v Novi Gorici, Park hotel 40 in Sabotin 20; na Lokvah, hotel Poldano-vec 60; v Tolminu, hotel Krn 25 in pri zasebnikih še 18 ležišč; v Vipavi, hotel Vipava 15 ležišč. Za morebitne rezervacije se je treba pozanimati pri upravi posameznih gostišč ali pri krajevnem turističnem društvu. Vpisovanje v otroška vrtca v Sovodnjah in Rupi V otroška vrtca ONAIRC v Sovodnjah in v Rupi bodo vpisovali otroke 18. in 19. septembra od 9. do 12. in ( J 15. do 17. ure. Približno iste dneve bodo vpisovali v vrtce tudi po ostalih slovenskih občinah. ZNANI SO REZULTATI IN IZVOLJENI KANDIDATI Izvolitev notranje komisije elektromehanicnih delavnic Med delavci ima FI0M 3 sedeže, CISL in UILM pa po enega, med uradniki pa imata CISL in UILM vsaka po enega Objavili so rezultate volitev notranje komisije v elektromehanič-nih delavnicah v Tržiču. FIOM je obdržala tri sedeže v komisiji, kot jih je imela lansko leto, UILM je prav tako ohranila sedeža od lanskega leta, CISL pa je ohranila svoj sedež med delavci ter si pridobila odbornika med uradniki, ki je lansko leto pripadal CISNAL. Novo notranjo komisijo naj bi sestavljali naslednji delavci: Giovanni Martinelli, Antonio Legovi-ni in Arduino Menon (vsi FIOM), Severino Bigot (CISL) in Renato Varagnolo (UILM). Med uradniki sta bila izvoljena Bruno Merluzzi (CISL) in Bruno Vian (UILM). Posamezne kandidatne liste so prejele naslednje število glasov (v oklepaju lansko število glasov): v kandidatno listo je bilo vpisanih 668 delavcev (lani 669), oddali so 12 belih glasovnic (16), neveljavnih glasov 18 (23). FIOM je prejela 348 (lasov (328) in si zagotovila izvolitev treh članov v notranjo komisijo (3), CISL 96 glasov (84) en sedež (1), UILM 168 glasov (186), en sedež (1), Uradniki: vpisanih 214 (207), neveljavna glasova 2 (2), belih glasovnic 14 (9), CISL je prejela 79 (lasov in en sedež (lansko leto nobenega), UILM 95 glasov (72) in en sedež (D. Lansko leto je CISNAL prejela med uradniki 74 glasov in eno mesto v notranji komisiji, letos pa se ni predstavila. rHimiHmimi inumimi liiiiemnnim immillili nit ninni mit,,»,. .—*TT“‘nliiTt~ min m m i imun i illumini iMunummiiiHiiiinunmiiiiini PISMO SVETOVALCEV PSDI GORIŠKEMU ŽUPANU Z odobritvijo urbanističnega načrta preprečiti divjo gradbeno dejavnost Določiti področje, kjer se bodo gradila cenejša ljudska stanovanja - Preklicati gradbena dovoljenja, ki niso v skladu z načeli izdelovalcev urbanističnega načrta V podgorski predilnici se je ranil Prejšnji dan okrog 17.15 ure so pripeljali z avtom podjetja iz podgorske predilnice v civilno bolnišnico v Gorici 19-letnega Clementeja Castellana iz Moše Ul. Isonso 1. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se Je fant udaril na desnem kolenu ter si ga verjetno tiùjl zlomil. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju. Castellan se je ponesrečil pri delu v predilnici. Izgradnja večjega števila ljudskih stanovanj, v katera bi »e vse. lile goriške družine z manjšimi prejemki, je ponovno predmet javne diskusije. Vprašanje je postalo aktualno s pismom, ki so ga socialdemokratski svetovalci naslovili na goriškega župana dr. Po-terzia, v katerem ugotavljajo, da jim župan ni dal zadovoljivega odgovora, češ da še ni izdelan in odobren urbanistični načrt. Svetovalci s tem v zvezi ugotavljajo, da občinske predstavnike ne moti pomanjkanje urbanističnega načrta, kadar gre za zasebne gradnje. Ugotovljeno je, da so volili zvezdico plesa z dvema družicama. Ves čas bo deloval buffet, v katerem bodo na voljo pristna domača vina m topla jedila. Normalen urnik na županstvu v Krminu Od ponedeljka 16. t.m. dalje bodo imeli na županstvu v Krminu zopet normalen delovni urnik. Občinstvo bodo sprejemali ob delavnikih od 10. do 12.30, Urnik za stranke je določen tako za poskuš-njo, da bi imeli uslužbenci na dovolili gradnjo stolpnice nekemu j razpolago dovolj časa za svoje zasebniku v Ul. Roma, ki bo pre- * redno delo. Po poskusni • dobi bodo ugotovili, ali naj ostane urejen delovni čas ln sprejemanje strank cej višja kot jo dovoljuje idejni predlog za urbanistični načrt arhitekta Piccinata. Socialdemokratski svetovalci trdijo, da občinski zastopniki na seji občinskega sveta niso bili mož beseda, ko so obljubili hitro odobritev urbanističnega načrta. S tem omogočajo lastnikom zemljišč špekulativne prodaje' in velike dobičke, obenem pa dovoljujejo gradnje, ki nasprotujejo načelom, ki vodijo izdelovalce regulacijskega načrta. Ob koncu svetovalci izražajo svoje nezadovoljstvo z županovim odgovorom na predlog za gradnjo stanovanj za občane z nizkimi pre. jemki ter zahtevajo razpravo na občinski seji; sprašujejo, kdaj bodo proučili regulacijski načrt in kateri razlogi so povzročili zakasnitev izdelave tega načrta; zahtevajo, da se takoj določijo parcele, ki so namenjene industrijskemu razvoju in ljudskim gradnjam; pozivajo župana, da prekliče gradbena dovoljenja za tiste zgradbe, ki bi verjetno bile v nasprotju z določili regulacijskega načrta. V soboto in v nedeljo na Poljanah ples komunističnega tiska Mladima priredi v soboto in nedeljo 14. in 15. septembra dvodnevni ljudski praznik komunističnega tiska na letnem plesišču na Poljanah. Vsak večer od 20. ure dalje bo ,ples. V nedeljo popoldne s pričetkom ob 14.30 bo tekmovanje v briškoli za nagrade, od 20. uri pa zborovanje, na katerem bo govoril pokrajinski tajnik FGCI Bruno Aizza. V nedeljo nekaj pred koncem plesa bodo iz- v tej obliki, ali naj ga zopet spremenijo. Mina je ranila vojaka na hribu Kosič pri Ronkah Včeraj dopoldne so imeli vojaki 1. bataljona minerjev iz Ronk vaje na hribu Kosič v bližini Ronk. Pri tem Je skupina minerjev povzročila eksplozijo mine. Pri eksploziji so odleteli drobci kamenja na vse strani in eden od teh Je zadel v glavo 21-letnega vojaka Nunzia Ta-lottija, doma iz Neaplja, ki sluti vojaški rok pri 11. stotniji omenjenega vojaškega oddelka. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kamor je prispel ob 10.30 uri. Tam so mu ugotovili rano na tilniku z verjetnim zlomom kosti ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Nezgoda delavca v ladjedelnici V četrlek zjutraj je prišlo v ladjedelnici v Tržiču do hude nesreč* na delu, pri kateri je le malo manjkalo, da ni bil ob življenje neki delavec. Okrog 9. ure je 44-lptni -Vittorio Ginatdi, iz Tržiča, Ul. Ažeha 3, vàrfT skupaj ne-kaj kosov pločevine. Pri tem mu je nekaj koščkov razbeljene kovine odškočilo na delovno obleko in kapo in ubogi delavec je bil v trenutku ves v plamenih. Bližnji delavci so mu takoj priskočili na pomoč in ko so pogasili ogenj na njem, so ga z nekim vozilom ladjedelnice odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili opekline na rokah, obrazu in po hrbtu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. MI ORGANIZIRA 22. T.M. Mladinski izlet na Tolminsko m srečanje s tamkajšnjo mladino Program: Ogled tamkajšnjih zanimivosti v jutranjih urah — Popoldne kulturni in športni nastop) — Sledi družabni večer s plesom. Vpisovanje — do 16. t. m.: V Steverjanu: Ivan Klanjšček in Milena Koren Na Oslavju: Branko Drufovka in Ivan Figelj V Pcvmi: Marjan Sošol V Gorici: SPZ v Ul. Ascoli 1/1. V štandrezu: Aleš Hoban, Marjan Mufič in Breda Peric V Sovodnjah: Branko Kuzmin ln Vojko Cotič V Rupi: Darko Perfolja V Gabrjah: Vid Primožič Na Vrhu: Poldo Devetak (učitelj) V Doberdobu: Janko Gergolet (Zadruga) Na Poljanah: Marjan Lavrenčič V Tržiču: Jožko Pahor Cena: Za vožnjo in kosilo 1300 lir V tovarni Vuk se je ponesrečil Včeraj dopoldne ob 11. uri so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tovarno Vuk blizu pevmskega mostu, kjer se je na delu ponesrečil 17-letni Renzo Orzan iz Kaprive, Ul. Cavour št. 22 Odpeljali so ga v ambulatorij za nezgode v Ulico Roma, kjer so mu ugotovili rano na desnem podlaktu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. """........................................................................ VESTI II NOVE GORICE Danes bodo otvorlll novo klavnico v Kromberku Njena proizvodnja bo služila tudi za izvoz - «Iskra» v Šempetru povečuje in preureja svoje obrate Danes popoldne ob 16. uri bodo v Kromberku uradno izročili njenemu namenu novo mestno klavnico. Ker je bila stara klavnica ob glavni cesti že dolgo neprimerna in vkljub številnim preureditvam in izboljšavam ni mogla zadostiti vsem potrebam so ie nekaj let mislili na gradnjo novih objektov. K izvajanju tega načrta so pristopili maja 1961. Zgradba je sedaj končana ter cenijo njeno vrednost na okrog 200 milijonov din. Razen klavni-ških prostorov so v njej še predelovalnica, hladilnice ln pomožni obrati. Vse je grajeno po moder-njh načelih in v skladu s sedanjimi potrebami. Zmogljivost klavnice znaša po 1800 ton predelanega meša letno ob normalnem o-semurnem delavniku in kakih 400 Pogled na nove zgradbe klavnice v Krom berku ton kratkotrajnih mesnih izdelkov. Ker imajo v podjetju tudi velike moderne hladilnice, bo klavnica lahko učinkovito služila tudi pri izvozu mesa in mesnih izdelkov, kar je zaradi bližine meje in Gorice reio važno. , Nov obrat je že nekaj tednov v uporabi. V bližnji bodočnosti imajo v načrtu tudi gradnjo upravnega poslopja podjetja, ki zaposluje sedaj okrog 124 ljudi (tudi po rasnih mesnicah) in pa gradnjo garaž za lastna vozila. V načrtu imaj« tudi modernizacijo nekaterih mesnic podjetja, zlasti v Kanalu, Biljah, Solkanu In Šempetru. Klavnica stoji malo vstran od glavne ceste, nekaj dalje od Ko-melove gostilne v Kromberku in je njena lokacije mnogo bolj primerna kot pa pri starem obratu. Tudi v podjetju ISKRA v Šempetru imajo velike načrte za povečanje proizvodnje. Letos in prihodnje leto nameravajo potrošiti 1900 milijonov din zà ureditev obratov in nabavo sodobne opreme in strojev. Ko bodo ta dela zaključena, nameravajo povečati proizvodnjo avtoelektriČnih izdelkov irt jib deloma tudi izvažati. Letos so začeli izdelovati tudi avtomobilske zaganjalnike tipa «Citroen», Po preureditvi tovarne računajo, da bodo letno proizvodnjo, ki Je letos v prvih osmih mesecih do-segla 2.48 milijarde, povečali leta 1965 na 7 milijard. Načrti za pozneje pa predvidevajo še nadaljnje povečanje proizvodnje na 10 milijard vrednosti letno. VERDI. 17.00: «L’ape regina», Marina Vlady In Ugo Tognazzi. Italijanski film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «P. T. 109 - posto di combattimento», Clift Robertson ln Ty Hardin. Ameriški cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.30: «Il fomaretto dl Venezia», M. Morgan ln E. M. Salerno. Italijanski film v barvah. CENTRALE. 17.15: «1 conquistato-ri», D. Andrews In S. Hayward. Ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22 68. TEMPERA ITU« A VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 27,2 stopinje ob 14.15 url ln najnižjo 11,9 stopinje ob 6. uri. Povprečna vlaga Je znašala 69 odstotkov. S"sis. s™™«"* PRAZNIK GROZDJA s plesom Program: Sobota, 14. septembra: PLES od 20. ure dalje Nedelja, 15. septembra: ob 15. uri pričetek tekmovanja v «bri-«soli», od 20. ure dalje PLES Ponedeljek, 18. septembra: od 20 ure dalje PLES s tekmovanjem v valčku. Od 23. ure dalje sl bodo prisotni lahko po mili volji natrgali grozdja, M bo obešeno na prireditvenem prostoru. Deloval bo dobro založen biffe, kjer bodo na voljo pristno briško vino, grozdje, brezalkoholne p'<*če fn čevapčiči. — 6 — 14. septembra 1963 l./iV.v.';?'/*—Xtjh? VČERAJ V BLACKPOOLU ZAČETEK PLAVALNEGA ŠESTEROBOJA NOV SVETOVNI REKORD B0BBYJA MC GREGORJA BLACKPOOL, 13. — Škotski p lavalec Bobby McGregor ni zatajil: že med prvim dnevom plavalnega šesteroboja je izboljšal lastni svetovni rekord na 110 jard prosto s časom 54". To je tudi novi evropski rekord. McGregor je že 31. avgusta letos znižal rekord na 54”1. Svetovni rekord na 100 m prosto pripada s časom 53”6 Brazilcu Dos Santosu. --------- Izidi prvega dne mitinga z ude- lilSKft Takih prizorov od nedelje dalje ne bo manjkalo. Na vseh igriščih italijanskega polotoka se bodo začele borbe za točke tako v A kot v B ligi. Enim bo šlo dobro, drugim pa slabo. To je pač zakon športa. Upati je le, da bo vse steklo v športnem duhu in da se ne bo slišalo o poskusih podkupovanja in uživanju bodrilnih sredstev. To pa bo, spričo razmer v profesionalnem taboru, zelo težko ležbo plavalcev šestih držav so naslednji: 110 jard hrbtno ženske: 1. L. LUDGROVE (VB) 1T0”3 (izenačen brit. rekord), 2. C. Caron (Fr.) 1T0”3, 3. K. Winkel (Hol.) 1’H’T, 4. L. Bengtsson (Šved.) 1T4”. 5. K. Cutolo (It.) 1T6”3, 6. Neuber (Nem.) 1’16”3. 220 jard prsno moški: 1. W. MENSONIDES (Hol.) 2’38", 2. H. Mrazek (Nem.) 2’39”2, 3. C. Atalanta - Catania neveljavna Bari • Roma 2 Bologna - Genoa I Inter • Modena 1 Juventus - Spal 1 LR Vicenza - Torino 2 X Lazio • Fiorentina 2 Mantova - Milan X 2 Sampdoria • Messina 1 Palermo • Verona 1 X Potenza - Padova X 1 2 Simmenthai - Napoli 1 X Varese • Brescia X 1 2 V PRVEM ZAVRTLJAJU NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE Tako jutri moštva na igriščih KO • BARI Ghizaardi; Bac Buécione, Mupo, si, Catalano, Visenti: gcari. Panare i Carrano; Ros- (Sicilia- si, Catalano, Visentin < WflWVt Cudicini; Malatrasi, Carpanesi; De Sisti, Losi, Fontana; Orlando, Angelillo, Sormani, Manfredih!, Schutz. 1 ' 1 BOLOGNA Negri; Capra, Furlanis; Tumbu-rus, Janich, Fogli; Perani, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Pascutti. GENOA Da Pozzo ; Fossati, Bagnasco ; Baveni, Bassi, Rivara; Bicicli, aiiiimiiMimiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinitiiiiiiiiiiii ZA ODBOJKARSKI POKAL TREH BENEČIJ V skupini z VIS in Libertas trda preizkušnja za moško šestorkoŠZ Bor Jutri v telovadnici šole Morpurgo prvi zavrlljaj Tudi letos se bo moška odb ojkarska ekipa Bora udeležila turnirja za pokal Treh Benečij. Na tekmovanju bodo poleg Bora nastopila še moštva tržaških gasilcev, GRDA, Libertas, VIS in Lege Nazionale. Vse ekipe so razdelili v dve skupini; v prvi bodo gasilci, CRDA in Lega Nazionale, v drugi pa Bor, Libertas in VIS. Za borovce ' bo letošnja naloga precej lažja, ker se jim ne bo treba že v uvodnih potezah spo- prijeti z močno gasilsko enoto. S tem pa seveda nočemo trditi, da bodo slovenski odbojkarji brez truda prebredli prve ovire. Zlasti Libertas je z dobro uvrstitvijo v . B ligi dokazal, da je še vedno bojevit. In to kljub temu, da igralci tega kluba niso več tako mladr Misnmo, da se tudi šesitor- 'štva. ka VIS ne bo k ar, tako predala, četudi kaže, da je zaradi prestopa nekaterih igradcev k drugim klubom, šibkejša od lanske. Po kvalifikaciji v B ligo bo tekmovanje za pokal Treh Benečij prva resnejša preizkušnja za borovo moštvo. Fantje so stalno trenirali in so vsi brez izjeme izboljšali kakovost igre tako v obrambi kot v napadu in serviranju. Številne tekme, ki so jih borovci ip3|U.-)Učd poletjem so jim služile, iko torej z zaup: mo m predvsem ži da spoznajo moč in za preizkušnjo kondicije. Boljša igra je prišla do izraza zlasti v tekmi s Kanalom, pa čeprav se je končala s pora- zom. To pa je treba pripisati pre-majbnj,4)oeb4liosti .io d*lno dezor- ganl*aeij».vt sck %4 • la Bor lahko torej zaupanjem «Mi» parno m predvsem želimo, da nas fantje ne razočarajo. Istočasno pa upamo, 'da tudi navijači ne bodo razočarali. Posebno nastopajočih odbojkariev ne. Prvi dan turnirja bo že jutri v nedeljo z naslednjim sporedom: V telovadnici šole Močpurgo (Campi filisi): • ob 9. Libertas - VIS ob 10. Gasilci • CRDA ob 11, Bor - Libertas ob 12. Bor • VIS RUDI ŠKRINJAR Locatelli, Piaceri, Pantaleoni, Bean. JUVENTUS Anzolin ; Castano, Salvadore Gori, Leoncini (Sacco), Sarti; Dell’Omodarme, Sacco (Dei Sol), Nitnè, Sivori, S tacchini (Menichelli). SPAL Bruschini ; Olivieri, Bozzao ; Muccini, Cervato, Riva; Bulli, Massei, Mencacci, Micheli, Crip-pa. LR VICENZA Luison; Zoppelletto (Tiberi), Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Colausig, Menti, Vasto-la, Dell’Angelo, Campana. TORINO Vieri; Poletti, Suzzacchera; Cella, Lancioni, Rosato; Moschino, Ferrini, Hitchens, Puia, Peirò. ATALANTA Pizzaballa ; Pesentl (Roncoli), Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Milan, Cal-vaneše, Mereghetti, Magistrelli. CATANIA Vavassori ; Bicchierai, Alberti ; De Dominicis, Corti, Turra (Magi); Danova, Biagini (Turra), Miranda, Clnesinho, Filippazzo. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; B-a-chi, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Di Giacomo, Suarez, Corso (Cappellini). MODENA Gaspari ; Barucco, Longoni ; Balleri, Chirico, Ottani; Conti, Tinazzi (Goldoni), Brighenti, Toro, Pagliari. LAZIO Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi (Governato), Pagni, Gasperi; Maraschi, Landoni, Galli, Morro-ne, Mazzia. FIORENTINA Albertosi ; Rohottl, Castelletti1; Guarnacci, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Lojacono, Seminario, Maschio, Canella. 1 1Mb ; i |J § ji i-M f ] 1. prvi 1 2 1 drugi X 1 2 2. prvi 1 2 drugi 2 1 3. prvi 1 X drugi X L 4, prvi i, ■ 1 drugi 1 5. prvi X 1 v. V svojo korist je lani nabral skoraj 5500 točk, na sobotnem ih nedeljskem tekmovanju bi pa moral ta dosežek za nekaj popraviti, predvsem zaradi izboljšanja dosežkov v skoku s palico. Drugi kandidat za zmago je Barbieri, lanskoletni deželni prvak. Tudi ta športnik izhaja iz vrst skakalcev s palico, v zadnjih 2 letih pa se je posvetil največ te- in 400 m po navadi tekmuje. Drugi dan je za Tassinija neugoden, izjema je le kopje. Od Videmčana De Tonija pravijo, da bo izreden desetoborec, do sedaj pa je dosegel le nekaj zelo dobrih rezultatov v tekih, v skokih v daljino in višino in na zaprekah. Kot mnogoborca ga še ne poznamo, vendar pričakujemo, da bo tako kot Tassini presegel 5000 točk. Tekmovala bosta tudi dva slovenska atleta in sicer Borovec Vojko Cesar in Guido Neubauer (Libertas). Na prvenstvu 1962 je bil Neubauer za približno 500 točki boljši, letos pa kaže, da se bo neuradni dvoboj za naslov kralja slovenskih lahkoatletov odločil v korist Cesarja, Borovec je letos dosegel 12”1 na 100 m, 6.08 v daljino, 160 v višino in 34 m v disku, ni pa nastopal drugje, čeprav ima lepe možnosti za uspeh. Neubauer bo boljši v skoku s palico (rekord 3,61 m) in v metu kopja, medtem ko je v ostalih panogah približno enakovreden tekmecu. Za Cesarja vemo, da ima postavljen cilj med 3600 in 3900 točkami. • Danes popoldne, bodo v troboju nastopili tudi mlajši mladinci: SZ Bor bo v borbi za prvo mesto. Njegove barve bosta branila Marko Hreščak in Radovan Fučka. Od Hreščaka pričakujemo boljši rezultat le v skoku s palico, Fučka bi pa moral z veliko prednostjo zmagati v metu kopja in v teku na 60 m z zaprekami, v skoku s palico pa bi moral ohraniti prednost. Lani smo imeli v Trstu atleta, ki je dosegel 2278 točk (državni prvak), Fučka bi pa moral pristati kje pri 1700. V teku na 3000 m z zaprekami (steepple chase) bomo lahko občudovali državngga rerezentanta, vsi ostali pa bodo morali največ skrbeti, da n& vodni zapreki ne utonejo. Za zelo nizko kvaliteto v tej panogi je krivd skoraj samo atletska zveza, ki samo enkrat ali največ dvakrat vključi to zanimivo panogo v razna tekmovanja. BRUNO KRIŽMAN iiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit(iiiiiiii(iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiili,i,iil,llTlli,,l,i,ll,,ll,illiIIIM,llill,i,a,ai,,llll,,ill,illllltlll(l|,ill||ll||||l|,l||||ll||l|||||llll||l|||ll|lllillll|l,llltll|all,||,||ll||,l,|lll||t|||ill||||t|||||||||||M||||||||||||||||M||||||||||||||||at||||||||||a Urnik atletskega tekmovanja: Mladinski troboj (60 m zapreke, palica, kopje): Danes ob 15. uri. Zo Bor tekmujejo Marko HREŠČAK in Radovan FUČKA Članski deseteroboj: Danes ob 14.J5 V nedeljo ob 8.00 Za Bor tekmujejo Vojko CESAR in Bruno KRIŽMAN Ženski peteroboj : Danes ob 15.30 V nedeljo ob 8.30 3000 m steeple: V nedeljo ob 10. uri BALKANSKE IGRE V ATLETIKI Jugoslovan Kolnik vodi v deseteroboju Nov balkanski rekord Manoliujeve v metu diska SOFIJA, 13. — Danes so se v Sofiji pričele prva tekmovanja balkanskih iger v atletiki. Dopoldne so začeli deseterobojci s tekom na 100 m s skokom v daljino in z metom krogle. Trenutno vodi Jugoslovan Kolnik z 2409 točkami, na drugem mestu je Slavko (Bolgarija) z 2314. Sledita Kuzmanov (Bolgarija) 2168 in Pokor (Romunija) 2083. Slo- vesna otvoritev je bila popoldne pa stadionu Vasil Levski. Tekmovanje je otvoril namestnik predsednika ministrskega sveta Bolgarije general Ivan Mihajlov. Zatem so se pričela tekmovanja. Največji uspeh med Jugoslovani Je zabeležila Milica Rajkov, ki je v teku na 800 m premagala romunsko rekorderko Gojko Gresescu. V teku na 100 m sta bila najhitrejša Jugoslovan Pavlovič in Karasi. Po prvem dnevu tekmovanja v konkurenci žena (po dveh disciplinah) vodijo romunske zastopnice z 22 točkami pred Bolgarkami 21 in Jugoslovankami 20 točk. Rezultati prvega dne tekmovanja so naslednji: ŽENSKE 100 m: Kerkova (Bolg.) 11"8, Si-kovec (Jug.) 12’T, Kolarova (Bolg.) 12”1, Mesaros (Rom.) 12”3. Disk: Manoliu (Rom.) 53 m (novi balkanski rekord), Mihajlova (Bolg.) 52,6 (nov bolgarski rekord), Kata,rapov (Bolg.) 49,70, MaruŠova (Bolg.) 47,80, /Vukpvlč (Jug.) 43,50. MOŠKI Hoja na 20 km: Stoikov (Bolg.), Popov (Rom.), Hagileo (Gr.), Bra-dikuna (Gr.) in Tabakovič (Jug.). NOGOMET ISTANBUL, 13. — V prvi kvalifikacijski tekmi turnirja za pokal pokalnih prvakov je turška enajsterica Fenerbance premagala romunsko Petrolul 4:1. DVIGANJE UTEŽI STOCKHOLM, 13. — Jurij Vlas-sov je osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji dvigalcev uteži, pri čimer je izboljšal za 7,5 kg lastni svetovni rekord. Vlassov je dvignil 557,7 kg (187,5 — 160 — 210). Na drugo mesto se je uvrstil A-meričan Schemanskv s 537,5 kg. _________KOLESARSTVO____________ PARIZ, 13. — Mednarodna kole-sarska zveza je vpisala v prvo kategorijo 76 kolesarjev iz številnih držav. Od Italijanov je 14 novih prvokategornikov in sicer: Balma- mion, Mealli, Adorni, Durante, Balletti, Zilioli, Baldini, Pambianco, Ronchini, Taccone, Carlesi, Nenci-ni, De Rosso, Fezzardi. Luksemburg: Thull, Gaul, Gillen. Švica: Moresi, Gimmi, Ruegg, Graf. Holandska: Geldermans, De Roo, Janssen, Zilverberg, Rentmeester, Post. LETOŠNJI ITALIJANSKI PRVAKI maspes (v hitrostni vožnji) FACEIN (v zasledovalni vožnji) DOMENICALI (za motorji) MILAN, 13. — Italijansko državno prvenstvo v dirkališčnih panogah za profesionalne kolesarje se je nocoj zaključilo z oddajo naslovov. V hitrostnji vožnji se je Ma-spes oddolžil za poraz, ki mu ga je Gaiardoni zadal na svetovnem prvenstvu in ponovno osvojil naslov italijansKega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstil posestnik mavrične majice Gaiardoni, ostali mesti pa sta pripadli Beghet-tu in Gasparelli. V odločilni finalni vožnji je Maspes prevozil zadnjih 200 m v 11”8. V zasledovalni vožnji pa je sve- tovni prvak Leandro Faggin prišel tudi do majice z italijanskimi barvami. Na drugo mesto se je uvrstil Costantino. Casa: Faggin 6’08”4 s hitrostjo 48,807 km na uro; Costantino 6’24”. V vožnji za motorji pa je končna lestvica naslednja: 1. Antonio Domenicali, ki je v 1 uri prevozil 73,216 km (nov ital. prvak) 2. De Lillo 3. Pellegrini 4. Meneghelli IZ KOPRSKEGA OKRAJA Jutri začetek istrsko - koprske nogometne lige V nogometnem tekmovanju Primorske so nastopile dokajšnje spremembe. Vsi primorski klubi bodo namreč razdeljeni v dve skupini. V goriški skupini bodo igrali Gorica B, Anhovo, Tolmin, idrijski Rudar, Adria, Vipava, Ajdovščina, Sežana, Postojna in morda tudi Ilirska Bistrica. V koprsko skupino pa so vključi- —-- li še klube hrvatske Istre, ki zaradi finančnih težav ne morejo tekmovati z oddaljenimi hrvatškimi klubi. Tako bo letos nastopalo v kopr-sko-istrski ligi 10 moštev. Prvo kolo bo na sporedu že jutri v nedeljo z naslednjimi pari: Koper II. - NAMESTO TOMOSA ODSLEJ NK KOPER Na rednem letnem občnem zboru nogometnega kluba Tomos so člani sklenili preimenovati klub v NK Koper. Jasno je, da ne gre za formalno preimenovanje .marveč predvsem za to, da bi klub dobil najširšo podporo vseh podjetij in organizacij. Marsikdo je namreč doslej mislil, da mora zato, ker klub nosi ime Tomos, skrbeti zanj samo tovarna. Na občnem zboru so poudarili, da bodo naj večjo skrb posvetili delu z mladino in pionirji. Igralci pa so obljubili, da se bodo požrtvovalno borili in se disciplinirano udeleževali treningov. Za novega predsednika so izvolili Silva Goljo. Novi trener pa bo znani nekdanji igralec Odreda Cuban. Jesensko prvenstvo se je začelo tudi v republiški ženski rokometni ligi. V prvem kolu so se Koprčanke pomerile doma z Dravo. Tekma je bila zelo razburljiva, saj so imele domačinke vec od igre in so kljub temu izgubile s 4:5. Levji delež zaslug za zmago ima odlična vratarka Drave, ki je rešila nekaj tako rekoč brezupnih situacij. Do dveh točk pa so nepričakovana prišle Pirančanke v Ljubljani: tamkajšnjo Svobodo so premagale s 5:3. Ljubljančanke so nastopile v oslabljeni postavi, med igro pa se je še ena izmed igralk poškodovala. Pirančanke pa so spretno izkoristile nesorazmerje sil na igrišču. JOŽE VERČA N: »«/MAREZIG do MADRIDA 65. V Carcassonne sem. prišel 8. julija. Tam sem zavrgel grablje, si kupil v trgovini belo srajco, bele čevlje in svetlo obleko ter se preoblekel. Tako sem zabrisal vsako sled za sabo. V prejšnji obleki bi me bil lahko Imel vsak za begunca, saj je bila vsa povaljana in zamazana. V njej sem spal ,po kozolcih, prebredel potoke in preplaval včasih tudi reke. Po naslovu, ki so mi ga dali španski delavci v gozdu pri Nimesu, sem takoj poiskal Spanca iz Carcassonna. Bil je bivši komisar neke španske brigade. Sprejel me Je prav prisrčno, mi dal naslov zaupne osebe v Toulousu in mi kupil povrh še vozni listek za brzovlak do Toulousa. V brzovlaku mi Je bilo kar prijetno pri srcu. Bil sem lepo oblečen, imel sem vozni listek, začasno izkaznico in še nekaj denarja. |Au\l\«d KuU V Toulouse smo prispeli naslednje jutro. Na postaji Je bi- lo mnogo orožnikov in vsi izhodi so bili blokirani. Vsak mlajši potnik se je moral legitimirati. Tudi jaz sem moral pokazati izkaznico. Ker je bila precej zmečkana, jo Je orožnik dalj čar sa opazoval in obračal, naposled pa ml jo je le vrnil in zagodrnjal: ‘ , «Malo bolj pa bi že lahko pazili na svoje dokumente!» S postaje sem stopil v bližnjo kavarno, si naročil kavo in začel prebirati liste. Preden sem plačal, sem še enkrat po-1 glédal naslov zaupne osebe na lističu ter si dobro zapomnil ulico, številko in nadstropje. Nato sem poiskal ulico, frknil neopazno v hišo, in ne da bi koga izpraševal, stopil v tretje nadstropje in potrkal na prva vrata desno. Odprla,mi /je mlada žena. Nagovorila me je v francoščini, vendar s Španskim naglasom. Takoj sem vedel, da je Španka. Pozdravil sem jo v španščini In Ji rekel, da me pošilja Gonzales. «Kdo?» me je vprašala. «Tovariš Antonio Gonzales,» sem ponovil. «Kdo pa je to?» me je vprašala še vedno nezaupno. «Gozdni delavec iz Avignona.» šele tedaj mi je rekla, naj vstopim, in me je peljala v sa Ion, kjer so sedeli okrog mize že štirje moški in ena ženska Brž so me povabili, naj prisedem, in me začeli izpraševa-1 ti, kdo sem, kaj hočem in kdo me pošilja.- Pojasnil sem jim.. Povedal sem jim tudi, da sem bivši | španski borec in sem zbežal iz taborišča pri Nimesu. Se vedno mi niso popolnoma zaupali, šele ko sem na njihova vprašanja natančno povedal, pri kateri brigadi sem bil in na katerih sektorjih fronte sem se boril, so se pomirili, Podoba je bila, da so imeli važen politični sestanek. Ko so se uverili, da ml lahko zaupajo, so kar nadaljevali. Podrobno so analizirali politični položaj v svetu in stanje na bojišču. Glavno besedo je imel Poljak, ki mu je bilo ime Langer. Kakor vsi drugi je govoril tudi on v španščini. «Na prvi pogled je položaj zares obupen,» je dejal. «Hitler sa koplje v zmagoslavju. Zasedel je že pol Evrope, številne države je kar čez noč izbrisal z zemljevida. Se tako veliko državo, kot je Francija, je pregazil v 17 dneh. Toda pomisliti moramo, zakaj je prišlo do tega in kako se je moglo to zgoditi. To se je zgodilo samo zato, ker so se vrinili v vodstvo armade petokolonaši, izdajavci in omahljivci! Denarni mogotci in ljudje na visokih položajih so iz strahu pred komunizmom in iz bojazni za svoje stolčke toliko časa Hitlerju ploskali, ga podpirali in so koketirali z njim, da še zdaj ne morejo docela pretrgati prijateljskih veži z njim, še zdaj ne, ko ruši njihova mesta, ko ropa po njihovi deželi in pošilja v taborišča smrti na stotisoče tudi njihovih ljudi. Da je prišlo do razsula na fronti in je Francija presekana na dva dela, sta največ kriva prav Lavai in Petain. V zakotnem Vichyju predstavljata zdaj klavrno marionetno vlado, pa še žugniti si ne upata, ko Hitlerjev pruski škorenj gazi tudi po njunem delu dežele. Toda, tovariši, položaj pa le ni tako obupen. Proletariat ima v svetu večino. Delavci in mali kmetje so po številu in v moralnem pogledu sila, ki mora priti prej ali slej do veljave. Tudi v Franciji ni vse gnilo Večina vojakov na fronti je bila pripravljena boriti se proti Hitlerju do zadnje kaplje krib. čakali so le na povelje, toda povelja ni bilo. Bili so izdani. Sovražnik jih je obkoljeval, oni pa niso smeli udariti po njem. Nižji oficirji in podoficirji so jokali, ker niso smeli dati povelja za napad. Nekateri so kar na svojo roko udarili, še prebili skozi sovražnikov obroč in se umaknili v hribe. Tam čakajo na znamenje za upor. Hitler je pijan zmagoslavja. Kar je do zdaj dosegel, mu je premalo. V svoji megalomaniji snuje nove, satanske načrte. Za svoj življenjski cilj si je dal nalogo, da uniči Sovjetsko zvezo in zatre komunizem. Toda ni vseh dni konec. Naj le udari v Rusijo. Naposled si bo tam le razbil gobec in polomil kremplje. Toda tovariši, borci, ali naj s prekrižanimi rokami gledamo, kako Hitler ruši mesta, pustoši pokrajine,- uhičuje države ln ubija milijone nedolžnih ljudi v taboriščih smrti? Ali naj JREDNISIVO: TRST - UL MONTEOCHI 6-II. TELEFON 93-808 etna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna «400 lir — SFRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-838 - Postni predal 55« - PODRUŽNICA GORICA: Oiloa S PeiliCO UL Tei 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. .20 -20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dlu letno 1920 din, polletno »60 din četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo Ljubljani 600- J4-603-86 - OGI.AS1: Cene oglasov- Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgevskt 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 150 Ur — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst pustimo, da se mirno lahko pripravlja na napad na Sovjetske zvezo? Ne! To bi bila za nas prava sramota! Mi komunisti ne smemo izgubljati niti minute časa. Na ša prva naloga mora biti, da organiziramo majhne udarni sabotažne skupine. Prve med delavci v industriji, kjer delaje za Nemce. Tako da dobijo Nemci kar se da malo izdelkov oc naše industrije. Druge skupine med kmeti. Nemci ne smej( dobiti od nas niti zrna žita za svojo vojsko. V tretji skupin bodo morali biti najpogumnejši možje in živeti bodo moral v najstrožji ilegali. To bodo minerji. Razstreljevali bodo pro ge, ki so važne za nemško preskrbo, uničevali vlake, ki vozi jo blago za Nemce, napadali bodo nemške vojaške kamione in avtomobile, v katerih se vozijo nacisti, in rušili električnt napeljave v tovarnah ki delajo za nemško vojsko. Hitlerjeva Nemčija mora čutiti, da ima povsod za svojin hrbtom sovražnika » Tako so bile začrtane nove naloge Komunistične partij« 9. julija 1940 v ^Toulousu. PRVE DIVERZANTSKE SKUPINE Po’ sestanku sem odpotoval Iz Toulousa v Agen Tu sen obiskal bivšega španskega borca Bergamina. še isti večer sin« imeli sestanek, kjer smo organizirali prvo diverzantsko sku pino. Razen Bergamina je bil na sestanku tudi njegov bral Emil ter Karel Simoniti iz goriških Brd. Naslednji dan sem šel v Villeneuve. Tu sem obiskal partij ca Renzia in Francaisa. Povedal sem jima o novih nalogat partije. Zvečer smo imeli sestanek, kjer nas je bilo pet. Tretji dan sem šel v Marmande. Tam sem imel sestanek s tremi tovariši, z Giovannijem Chiesom, Santom in Renato rijem. Vse sem poznal še iz časov, preden sem šel v Španijo Tudi tu smo organizirali posebno skupino. (Nadaljevanje sledi) Tel. - St 37-338 —• NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vnaprej: četr tržaškega tiski Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljani Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglas) se naročajo pri upravi.