Lt. 28. v Gorici, v četrtek dne 6. marca 1902. Tečaj XXXII. Iihaja trikrat ¦» toda« t šestih Isdanjth, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lajanj« opoldne, Teeerno Ii4cs\Je pa ob 3. ari po: poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami !er s .Kažipotom' ob novem leta vred po pošti pre-iemana ali v Gorici na dom poSljaua: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 polleta........6 , 60 , , , 330 četrt leta.......8 , 40 , . . 1*70 rosšmiCne številke stanejo 10 vin. Sfaroemno sprejema upravsiitvo v Gosposki ulici m. It v Gorici v »Goriški Kskamb A. GabrScek vsa! dan od 8. mre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL % do It. ure. S* »ar»*i!» bre* deposlane naročnin* M ne ozira« Qal«si ta psslftalc* se racunijo po peht-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., S-kret 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — ReLIame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Saroenina !¦ »rlaso je plačati loco gorica. SOČA »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr. K.«Lavrii.3 Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorioi v I, nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do B; popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do. 19. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne *r7,'.iijo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le u.avft-jilStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «SoSe» vsak netek In Btane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soba» jn »Primoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Gchwarz " Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanje.) »Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Narodni sklad". Hi3 A. G-k. 4. Dijaški konvikt. Naši stariši čutijo živo potrebo — dijaškega konvikta. V Gorici imamo sicer »Alojzijevišče«, toda večina ne mara za ta zavod, ki služi le v pokle-rikalenje Slovencev. Vzgoja otrok v tem zavodu ni taka, da bi ga mogel človek priporočati. Tudi grozodejstva »kuharja«-brata Fridolina z nedolžnimi otroci so kaj slabo spričalo za zavod in vse njega vodstvo. Ako je vse to res, kar je pisala »Soča«, zasluži cela banda, da jo doleti primerno plačilo, zavod pa bi bilo treba zapreti. Toda že mora biti vse res, kajti sSoča« niti popravka ni dobila, kaj Ii še, da bi bila tožena. — Tudi o hrani, o ravnanju z otroci smo Culi že toliko in take vrste pritožb, da se je le čuditi, ako imajo oncli Se toliko dečkov. Toda kaj hočejo početi stariši, ki imajo sicer nadarjenega otroka, pa ne morejo plačevati.mesečnine za dobro stanovanje, kjer bo preskrbljen z vsem potrebnim za mlado telo in nježno dušo ? In tako pošiljajo v Alojzi jeviščo svojo otroke tudi taki stariši, ki bi tega nikdar no storili, ako bi imeli na razpolago zavod, ki je bližji njihovemu srcu. — Dolžnost naša bodi torej, da take vrste stariše rešimo zadrege, ko greše" proti svojemu prepričanju, ter jim preskrbimo zavod, v kateri bodo radi pošiljali svoje otroke. Ustanoviti treba torej — dijaški konvikt. Zavod mora biti uzoren. Na čelo vodstva morajo stopiti trezni možje, Če le mogoče šolniki, in za blagor naroda vnete dame, ki bodo nadzorovale kuhinjo in celo gospodinjstvo. Vzorce takih konviktov imamo po raznih mestih. Seveda — klerikalen tak zavod ni ni-jeden! V teh je vsa vzgoja nenaravna, ne oplemenjuje duha, marveč sloni le na gnilih stebrih nesoglasja med dušo in telesom, hinavščine, laži in — frido-linstva! Nekateri rodoljubi so mnenja, da bi bilo dobro, zvezati s tem konviktom Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) — Kaj vam pripoveduje ta klepetulja % rekel je strijc, stopivši k oknu. — Ali bi vam ne bilo ljubo kaj prigrizniti ? Po večerji, pri kateri je grof s hvaljenjem jedij in s svojo slastjo nekoliko pregnal slabo voljo gospodarice, sta se častnika poslovila in šla v svojo sobo. Grof je stisnil strijcu roko, v začudenje Ane Fedorovne je stisnil njeno roko, ne da bi jo poljubil, stisnil jo na to tudi Lizi in' ji pogledal pri tem naravnost v oči in se ji lahko nasmehnil s svojim prijetnim smehljajem. To jo je zopet spravilo v zadrego In jako lep je, mirila si je, samo preveč se zanima zase. XIV. — Ali te ni sram? rekel je Polo-zov, ko sta so častnika vrnila v svojo sobo; — Jaz sem si nalašč prizadeval izgubljati in sem tebe suval pod mizo. tudi — gospodinjsko in kuharsko šolo. Nočem se prenagliti in isto priporočati že na tem mestu. Skušnja pokaže, ali je taka zveza izvršljiva z ozirom na višji pomen in namen take posebne izobrazbe deklic. Pražka ^Domačnost« bi bila meni najboljši vzorec take Šole in vaje za deklice. Kako naj pridemo do vseh teh prelepih in prekoristnih naprav v Gorici ? Rodoljubni gospodje in dame se bodo pač morali žrtvovati z delom, a ustanovne troške plačaj »Narodni sklad«, ki bi moral zagotoviti v slučaju potrebe tudi zadosten letni prispevek. 5. Stanovanja — »Narodni Dom.« Trgovina in obrtni j a v slovenskih rokah se čudovito lepo razvija. Vsa-koršno podjetje, ki ima zdravo podlago, vspeva prav dobro, ali vsaj tako, da pošteno redi slovensko rodbino. Toda še veliko je tu kruha, katerega naši ljudje še niso poiskali, pa je gotovo, da se to polagoma zgodf. — Ne smemo pa pustiti temu razvoju povsem prostega toka, marveč ga moramo pospešiti. Zadnja leta smo dosegli lepih vspehov s takim potiskanjem po lestvici napredka. Kdor ni slep, vidi te vspohe in rodoljubno srce se jih veseli. Ob vsakem novem pojavu se nam pa kažejo velike težkoče s — stanovanjem, s prostorom. Trgovec ali obrtnik z dovoljnim znanjem in kapitalom je tu, a — primernega prostora ni. In cesto je minulo leto in več, predno se je podjetje odprlo. Rodoljubni voditelji pri »Goriški ljudski posojilnici« So imeli pred očmi te razmere in potrebe ter kupili v Gosposki ulici dve hiši, v katerih posluje, trguje, obrtuje.... 12 narodnih podjetij, ne vštevši rodbinska stanovanja, katerih je (večjih in manjših) menda tudi 12. In ako bi posojilnica imela pri hišah tudi zgubo, nič za to, kajti s svojima dvema hišama služi naravnost imenitno naši narodni stvari v Gorici, za kar se splačajo tudi večje žrtve. Toda mi napredujemo! Potrebe so vsak dan nove, večje. Oglašajo se trgovci in obrtniki, ki bi radi otvorili No, ali ti ni nič hudo? kajti starka se je popolnoma razjezila. / Grof se je strašno zasmejal. — Smešna gospa! kako je bila razžaljena. In on se je začel tako veselo smejati, da je celd Johann, ki je stal pred njim, pobesil oči in lahko se zasmejal v stran. — Zdaj pa imajo sina prijatelja rodbine!... ha, ha, ha! smejal se je dalje grof. — To ni bilo prav. Meni se je smilila, rekel je praporščik. — Glej jo, neumost! Kako si še mlad! Kaj, ti si hotel, da bi jaz izgubil?! Zakaj naj bi zaigral? Tudi jaz sem izgubljal, ko še nisem znal. Deset rabljev, bratec, se dobro prileze. Treba je praktično gledati življenje. Ali ti ostaneš vedno tepec. Polozov je umolknil; pri tem je želel sam misliti o Lizi, ki se mu je zdelo nenavadno čisto, prekrasno bitje. Slekel se je in je legel na mehko čisto postelj, pripravljeno zanj. Kaka neumnost so vse te vojaške časti in vojna slava, mislil je, gledajoč v okno, pregrnjeno s šalom, skozi ka- tu novo podjetje, pa ni najti prostora na takem kraju, kjer je vspeh zagotovljen. — Tu torej treba nekega vodstva, neke enotne misli-----in ta je izražena tudi v pravilih »Narodnega sklada«, namreč: preskrbovati narodnim društvom in podjetjem primerna in cena stanovanja. — Čitatelji naj mi oprosti, da o tem vprašanju ne razvijam dalje svojih mislij o namenih novega društva. Tu sem pa spada tudi »Narodni Dom«. — Ne mislimo o »K. D.« po vzgledu v Ljubljani, Oelju, Mariboru, marveč goriškim razmeram prikladno poslopje, v katerem bo sicer prostora za nekatera društva, v glavnem pa da bo služilo trgovini, obrti — in nam oskrbi primerno veliko dvorano s postranskimi prostori, kar v Gorici nujno potrebujemo. Menda me razume vsakdo. -— Dokler tega nimamo, je nemogoč sleherni pravi društveni in socijalni razvoj med Slovenci v Gorici! In do tega pridemo! Prvo priliko, ki se nam ponudi, zgrabi »Trgovsko-obrtna zadruga«, ki potrebuje že za-se dostojnega stanovanja, kar poviša njen ugled. Kaj hočemo: Rad svet sodi po zunanjem! Najlože to stori ta naša slavna Zadruga, ker razpolaga že danes z milijoni lastnega denarja in ima vsled tega ogromen kredit. Ako poslopje ne bo nosilo dobička, nič ne de\ toda služilo bo razvoju naše trgovine, obrti in socijalnega življenja, kar je vredno podpore in žrtev! Vse priprave za tak načrt pa morejo voditi le zasebniki. Marsikak načrt se ponesreči, kakor se jih je že mnogo. — Kdo naj skrbi, da ostane vprašanje živo ? — Odgovor je: »Narodni sklad«. — Kdor ne razume, kako naj se to vrši, naj popraša; dobi točen odgovor, — tukaj pa niti besede več. Iz govora dr. Ferjančiča. (Konec.) Nočem govoriti o zadnjih dogodkih v Trstu, saj se bo kmalu nudila prilika k temu, toda eno le hočem povdariti: V Trstu se je razglasila nagla sodba, in krvnik se je na- teri so prodirali mesečni Žarki. — — To je sreča — živeti v tihem zakotju z miloumno, priprosto ženo! to je trajna, resnična sreča! Ali on ni povedal iz nekega vzroka svojih sanjarij svojemu tovarišu, še omenil ni vaške deklice, dasi je bil prepričan, da tudi grof misli na njo. — Zakaj se ne slečeš, vprašal je grofa, kateri je hodil po sobi. — Ne vem, zakaj se mi ne ljubi spati. Ugasni svečo, jaz že tako ležem. In hodil je dalje gori in doli. — Ne ljubi se mu spati, ponovil je sam pri sebi Polozov, ki je bil danes bolj nezadovoljen z grofovim vplivom, nego kadarkoli, in pripravljen upreti se mu. Jaz si že mislim, kake misli ti rojijo v tvoji počesani glavi! presojal je, gledaje za Turbinom. Videl sem, kako ti je ugajala. Pa ti nisi v stanu razumeti tega priprostega, poštenega bitja, tebi je treba Mine trt polkovniških epolet. In Polozov je že mislil spregovoriti ž njim, ali si je premislil. Čutil je, da se ne more prepirati ž njim, če tako | sodi o Lizi, kakor sodi on; pa da tudi ne bode mogel pritrditi mu; kajti selii v Trstu. Predsednik dotičnega sertata nagle sodbe je gospod Petronio, in ta gospod Petronio ne zna slovenski, ne zna hrvaški in tudi ne zna nemški, in tu naj Slovenci in Hrvatje, — a to je večina primorskega prebivalstva —- ali Nemci pridejo pred takega predsednika nagle sodbe ter naj jih tako sodišče obsodi, katerih kazen se najpozneje v dveh urah izvrfii z vrvjo. Gospoda moja! To se godi tukaj doli ob Adriji, v pohujšanje sveta in v sramoto Avstrije! (Medklici.) In torej pride gospod poslanec dr. Bartoli ter pravi o justični upravi (bere): »Justična uprava, ki je celo pri pol civiiizcvanih narodih sveta in ki bi naj bila zvišana nad vsak sum, stoji pri nas v službi politike ter se udaja, da zadovolji vsem Željam par slovenskih in hrvaških agitatorjev*, Da, justična uprava je v službi politike, toda ne v službi naSe politike, temuč Vaše. (Pritrjevanje — Ugovor). Nadalje pravi isti gospod poslanec (bere): . .HrvaŠki in slovenski poslanci ponavljajo prt vsaki priliki zr.htevanje na vlado, da se mora italijanski živelj na jugu pobijati, uničiti, da se varuje država raztezanja italijanske sosednje države". Ne, gospoda moja, ne poživljamo vlade na pobijanje in uničenje italijanskega življa; poživljamo vlado, da nas Ščiti pred nasilstvi Italijanov (Pritrjevanje), da nam da pogoje za kulturni, narodnostni in gospodarski razvoj. In vse te življenske pogoje privoščimo tudi Italijanom. (Številni medklici.) Predsednik (zvoni): Prosim za mir. Poslanec dr. Ferjančič: Gospoda moja! Vi izrekate proti nam taksno predbacivanje in mislite, da ga bomo brez ugovora vtaknili v žep? Kdaj smo predlagali odstranitev kakršnekoli šole alt zavoda, ki je za Vaše namene. (Živahno pritrjevanje.) Vi ste si pridržali, predlagati odstranitev hrvaškega zavoda iz Pazina. (Posl. dr. Hortis: Pa ne proti hrvaškemu zavodu kot takemu. Ce bi bil na primer v Kastvu, ne bi imeli nič proti temu!) Toda prosim Vas, pustite me s tem gnilim izgovorom. In kakšen sad rodi, cenjena gospoda, ta politika pritiskanja slovanskega življa na Primorskem. Tukaj so zopet statistični podatki zelo poučni, navadil se je že, tako pokoriti se njegovemu vplivu, kateri je zanj vsak dan težji in krivičnejši. — Kam greš ? vprašal je, ko se je grof pokril s čepico in stopil k durim. — V stajo pojdem, pogledam če je vse v redu. čudno, pomislil je praporščik, ugasnil je luč in si prizadeval pregnati grde ljubosumne in sovražne misli do prejšnjega svojega prijatelja, katere so mu rojile po glavi, ter se je obrnil na drugo stran. Ana Fedorovna je pa ta čas po svoji .navadi nežno prekrižala in poljubila brata, hčer in rejenko ter odšla v svojo sobo. Že dolgo ni starka kak dan doživela toliko vtisov, tako, da še moliti ni mogla mirno: tožni a živi spomin na pokojnega grofa in mladega zlikovca, ki jo je tako brezbožno ob-igral, ji ni šel iz glave. Ko se je po navadi slekla in izpila pol kozarca kvasu, ki je stal na mizici pri stolu, je legla spat. Ljubljena njena mačka se je priplazila v sobo. Ana Fedorovna jo je poklicala, začela jo gladiti, poslušajoč njeno dromljenje, ali zaspala le ni. (Dnlje pride) Leta 1851. je prebivalo na Primorskem 333.000 Slovanov in 185.000 Italijanov — navajam le okrogle številke. Leta 1890. — najnovejši podatki nam še niso na razpolago — je bilo 346.000 Slovanov in 294.000 Italijanov. Število Slovanov je torej naraslo za 13.000 in Italijanov za 109.000, In kaj kažejo te številke, pove tudi moja okolica tukaj. Do 1. 1897., ko še ni bilo V. kurije, je odpošiljala Primorska 12 poslancev. Od teh je imela torej slovanska večina 5, italijanska manjšina v deželi 7 poslancev. Leta 1897. so prišli zraven poslanci V*, kurije. Primorska je volila še tri poslance ter ima sedaj 15 poslancev. In kako je danes njihova razdelitev? Danes, pri 15 posladkih, ima deželna večina tri mandate in manjšina It poslancev. (Čujte! Čujte!) In kako je z zastopništvom v delegacijah? Deželna manjšina je zastopana po treh delegirancih, večina pa ni niti zastopana. (Številni medklici.) Predsednik: Prosim, da se govornik ne moti! Posl. dr. Ferjanftič: Prosim, gospoda moja, manjka še pri takih razmerah mnogo, da dobi Primorska na 2unaj izključno italijansko lice? Ali se mora smatrati tako zelo drzno, da stega kraljestvo Italija tako poželjivo roko po tej pokrajini? (Ugovor in medklici,— Predsednik zvoni.) In pri tem izreka Isti poslanec iz Istrije (bere): ,V Trstu in v takozvanem Primorju se mora imenovati vladna politika kot najškod-Ijivejša, najneumnejša, kakor ki jo je le misliti mogoče; ista gre povsod, in posebno v Istriji za tem, dovoljevati koncesije hrvaški stranki na škodo italijanskemu življu in deželnim interesom*. Da, gospoda moja, vladna politika je najneumnejša in najškodljivejša, kakor si jo je misliti, toda ne za Vas, temuč za nas Slovane in za državo. (Pritrjevanje.) Pa še eno misel je izrekel gospod poslanec iz Istre in sicer je rekel: Mi moramo skleniti mir z vsemi svojimi nasprotniki in celo s Slovenci in Hrvati, toda pod pogojem : »Naj se nas pusti živeti v naših deželah v miru". Zaradi nas lahko živite v miru, toda dovolite nam, da si tudi n i isto izgovorimo, in sicer v prvi vrsti od Vas. Toda narod in stranka, ki ima za seboj takšno preteklost, kakor italijanski, o tem se nam zdi, da nima smisla za mir s sosedi. Spominjali se bodete, gospoda moja, da je pokazal tržaški mestni svet pred par leti naravnost nesramnost, kratkomalo anulirati izvolitev mnogim tukaj v zbornici še znanega poštenega značaja, kakor skala trdnega pa-trijota in od cesarja visoko odlikovanega moža, bivšega poslanca Nabergoja, samo zato, ker je mož Slovan in odličen vodja slovenskega ljudstva. In isto se je zgodilo v istrskem deželnem zboru (Ugovor in Medklici.) z Mandičem i. dr. Tam so se preklicale enoglasne in breznapačne volitve, samo, ker niso bili ljudje Italijanom všeč. (Pritrjevanje. — Ugovor.) In prosim, gospoda moja, svet tudi ve, da slovanski poslanci istrskega deželnega zbora ne morejo izvajati mandatov, ker jim brani krajevni mop pod Vašo patronanco z izgredi, in osebnimi grožnjami izvajati svoje mandate. In zakaj to? Ker se hočejo slovanski poslanci posluževati pri razpravah svojega materinega jezika (Ugovor), svojega materinega jezika, ki je jezik večine deželnega prebivalstva. (Živahno pritrjevanje.) Zato, gospoda moja, pravim, taka stranka, tako ljudstvo ne kaže, da bi imelo voljo živeti s slovanskim sosedom v miru. (Ugovor.) Gospoda moja! Končati hočem. Skušal sem podati skrčeno skico o razmerah, v katerih živi slovenski in hrvaški rod. Obdani od notranjih in zunanjih sovražnikov bojujemo obupni boj za svoj obstoj, in vlada zapostavlja poprej državne interese, kakor da bi izkazala temu lojalnemu in požrtvovalnemu ljudstvu pravico in pravičnost. Toda mi ne obupamo, da bo prišia ura rešitve. Odgovorni faktorji pa naj gledajo, da ne bo to prepozno samo za nas, temuč tudi za Avstrijo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. ~ Govorniku se vsestransko čestita.) Domače in razne novice. Mesec marec smo že pričeli, na kar opozarjamo vse one, ki so dolžni naročnino za preteklost ali je še niso obnovili za te- koče leto. List rabi mnogo denarja, plačevati moramo vse sproti, zato prosimo naročnike, da vedno redno plačujejo naprej. Osebna vest. — Minister za pravosodje je imenoval avskultanla Ivana Lon-zarja sodnim pristavom v Kopru. »Pevskemu fn glasbenemu društva" je daroval Tone Bob ko v, veseleč se prostosti ptička, izpuščenega iz kletke, 1 krono. Živel on in posnemovalci! .Goriškemu Sokolu" je daroval gosp. šolski svetnik Fran Plohi 3 krone, ker se ni mogel udeležiti msškarade zadnji pustni torek. Iskrena hvala! Učiteljska prentešeenja ˇ tolminskem okraju. — G. Ivan Hrast je premeščen iz Cerknega k Sv. Luciji, g. Josip Kenda z Idrije v Lubinj, g. Ferd. Jelinčič iz Loga v Podmelec, g. Jos. RakovščeksŠt, Viške gore v Cerkno, g. Ivan Grželj iz Cadrga na Idrijo. Iz odvetniške zbornice. — Odvetnik g. dr. Josip Ostertag v Sežani se je odpovedal prostovoljno izvrševanju odvetniške prakse. Koncert t hotelu Central. — Drevi ob 8. bo koncert, kateri priredč trije potujoči nemški umetniki v veliki Dreherjevi dvorani. Dvorni pevec Pavel Baiss, koncertna pevka Sonja Herma z Dunaja, in pijanistka Terezija Pott iz Kolinja pokažejo drevi svoje umetniške talente in zaklade. Po vseh večjih mestih ,so želi veliko pohvale celo od naj-strože kritike. — Sama vstopnina 1 K, sedeži pa 2 do 5 K. Smrtna kosa. — V torek je umrl 65-letni Josip Katalan iz Rojana, jeden prvo-boriteljev iz narodovih vrst v okolici tržaški. Katalan je bil sotrudnik pokojnemu Dolinarju in je sodeloval tudi pri ustanovitvi rojanske čitalnice, ki je nekdaj jako slovela. Bodi mu blag spomin! Novačenje v Gorici. — Včeraj je pričelo novačenje v Gorici. Fantje, laški kakor slovenski, so ali hodili ali se vozili po mestu proti Goriščeku pojoč, kakor po navadi. — Iz prvega razreda se je predstavilo naborni komisiji 90 mladehičev, od katerih so jih potrdili 29; iz drugega razreda je bilo klicanih 58, potrdili so 3. V Krminu so potrdili v ponedeljek v vojake od 191 mladeničev 71, v torek od 141 pa 53. Volitve volilnih mož v tolminskem okraju so pričele v ponedeljek. Vršijo se pod groznim, nečuvenim, skoro neverjetnim terorizmom iz farovžev. Politikujoči nunci so se vrgli z vso svojo aroganco, z vsem mogočim pritiskom in nemoralnimi sredstvi na volilce, in to še toliko bolj, ker niso več upali na zmago; kajti bali so se, da sle-parstvo, katero so uganjali zadnjič z volilci, odpre tem oči, tako, da spregledajo ter ne bodo" "volili več slepo, kakor ukaže nune. Klerikalci so osredotočili ves boj le na domača tla, tako da si stojijo nasproti le »katoliški* možje in »liberalci*, ne da bi se pri tem ozirali na to, koga imajo za kandidata, za koga torej gre volilni boj. Klerikalci so še sploh v škripcih za kandidata, zato pa jim prihaja toliko bolj prav tak domač boj, da držijo politikujoči nunci ljudi v mislih, de gre za sveto vero, ko gre v istini le za to, kdo da bo poslanec za kmečke občine v tolminskem okraju, ali prost mož, ki pozna korenito težnje in potrebe prebivalstva Tolminskega ali pa odvisen ali pa onemogel človek, ki ne bo mogel ničesar dobrega in koristnega storiti za hribovce. Le takemu pritisku, kakor opisan, je pripisati zmago klerikalcev v grahovski občini, kjer so zmagali z 19 glasovi večine:.. Toda to ne sme oplašiti volilcev drugodi, marveč še z večjo iskrenostjo morajo stopiti na volišče, da to izgubo popravimo na drugem kraju. Možje, le nevstrašeno naprej na volišče! Klerikalci triumfujejo prezgodaj. Vsi na volišče, nijeden naš ne sme izostati! Rodoljubi, somišljeniki, na delo, da se pokaže, da večje število volilcev noče hoditi večzs sleparji in zapeljivci našega ljudstva, marveč za poštenjaki pod zastavo narodno-napredne stranke, katera edina ima srce za kmeta ter je pripravljena v resnici delati za njega. Možje, na delo! Gre za čast gorjanov. "TTdoTio klerikalni kandidat za tolminski okraj I — Naravnost smešno je že pisarenje po »Gorici*, da je ne-.SIogin* odbor imel že več sej, pa da se še ni mogel odločiti, koga naj postavi za kandidata. Pravijo, da največ mož se je oglasilo za dr. Tonklija, pa tudi druge rodoljube da so imenovali za kandidate. To ni nie dragega nego grdafar- barija. Ako bi se bila večina merodajnih mož v gorah oglasila za dr. Tonklija, tedaj bi j vsegamogočni gospodje v »Šol, Domu" gotovo j ne imeli, sodeč po zdravi pameti, nikakega J vzroka več misliti na koga drugega, marveč postavili bi ga bili takoj kandidatom. Ker je pa pisava .Gorice* lažniva, zato dr. Tonkli še vedno ni bil proglašen kot kandidat klerikalne stranke. Najbrže se ne motimo, ako rečemo, da dr.-Tonklija hoče gospoda okoli »Prim. Lista", dr. Gregorčič pa čuti zopet toliko moči okoli sebe, da se protivi temu, da bi ga dr. Pavlica komandiral pri volitvah. Čujejo se sedaj tudi glasovi, da dr. Tonkli je povedal gospodom, da ne reflektira na mandat iz klerikalnih rok. Tako se govori vedno več po Gorici. Ako se to govorjenje obistini, potem moramo g. dr. Tonkliju le j čestitati, da si noče mazati svoje častitljive : glave z vsem tistim zlom, ki se drži kleri- j kalne stranke. Tudi bi bilo jako nečastno za poštenjaka Tonklija, da bi kandidiral tam, odkoder so spodili sleparja! Mi želimo, da se gorenja vest obistini ter da se dr. Tonkli ne da več voditi za nos od tistega dr. Gregorčiča, kateri mu je storil svoj čas toliko hudega. »t Vidi se pa v vsem, da se nekaj plete v klerikalni stranki, ter da s kandidaturo Tonklijevo najbrže ne bo nič----- Drugi mož, katerega bi radi klerikalci proglasili kandidatom, je neki c. kr. uradnik v Gorici. Govori se, da so ga jako obdelava!!, naj kandidira, ali da se jim je doslej vedno protivil, da ne sprejme kandidature. Kakor pa se vidi, ker še vedno niso nikoga proglasili kandidatom, vendar še niso obupali, da bi ga končno ne pridobili... In tako se bije v ne-»SIoginf.m" odboru boj za dva kandidata, ki se pa, po glasovih, ki prihajajo v javnost, oba branita jako dvomljive časti klerikalnega kandidata. Ako bi prodrl prvi, bi imeli kandidata, ki ne tiče več v današnje čase, ako bi prodrl drugi, bi imela na vidiku naše politike fnega odvisnega moža več. — Ali kdor drži na svojo čast ter upošteva kot c. kr. uradnik svoj vzvišeni poklic, ta se ne bo mozal s klerikatno politiko, katera jo tako umazana in sleparska, da mora biti nas goriške Slovence sram, da je še sploh mogoča laka stranka med nami. In med tako šaro skrajno dvomljive vrednosti, pomešano s sle-parstvom in izdajalsivom naroda, naj bi se pomešal spoštovan in čist c. kr. uradnik?! Mislimo, da olikani krogi vendar sodijo, da kaj takega se ne sme zgoditi. Ako pa bi se zgodilo, potem pa ve vsakdo, kako je soditi od sedaj naprej tega ali onega.... Kandidatov torej ni, in kdor hoče ostati še mož, ta tudi ne bo kandidiral pod strganim praporom klerikalne stranke. »Gorica" govori rada o presenečenjih; morda pa dohitijo presenečenja prav klerikalno stranko baš pri kandidaturah, da bo siijena postaviti po dolgih sejah kak »izbire k* za kandidata v tolminskem okraju. »Za Kras bo »Sloga* skušala volilce zjedinlti...* —Ha, hal Prav od srca smo se smejali, ko smo čitali to v zadnji »Gorici". »Sloga* hoče torej volilce na Krasu zjediniti, sedaj ko so že izvolili volilne može. Zdi se nam, da gospodje okoli »Sloge*, ki so v škripcih radi kandidatur in radi položaja, ki se je pokazal ob sedanji volilni borbi, padajo na glavo dru^ za drugim, da spuščajo v svet tako smešne budalosti: sedaj bodo skušali zjediniti šele volilce, Mi tej gospodi v ulici Vetturini, kateri se vidi, da živijo v veliki temi, povemo, da volilci na Krasu so bili zedinjeni že pred prvotnimi volitvami ter so zedinjeni izbrali take volilne može, ki izvolijo 20. t. i: dr. Treota za poslanca. Tistih 14 ali 15 volilnih mož, ki so izvoljeni za klerikalce, pa jim radi prepuščamo. — Ako pa morda misli »Gorica", da kaj opravi pri naših volilnih možeh, nad katere se misli morebiti spraviti, se pa jako vara; kajti ti bodo stali trdno kot skala in se ne bodo dali ne pregovoriti ne podkupiti, ker kaj takega možje ne storijo. Rodoljube pa opozarjamo, da naj pazijo na klerikalne spletkarje, ki bodo obletavali napredne može, da se tem volkovom v fovčji obleki pokaže povsodi pot: hodi stran! ^Kraševci! V impozantnem številu volilnih mož ste ^alaTTž^iibfaTBS -stojite*?-taboru narodno-napredne stranke, katera hoče delati po svojem programu za pravi dobrobit našega ljudstva, in pokazali ste, da hočete imeti poleg vrlega gosp. Štreklja tudi drugega vrlega moža g. dr, Trecta za poslanca. Dva moža v pravem pomenu besede naj zastopata Kras. Tako je prav, tako pametno! Ali sedaj hočejo planiti nad Va« klerikalci z lažmi, podtikanji in denarjem Prepričani smo, da ne opravijo nič, ali d bodo njihovi poskusi še bolj jalovi, zapodite od sebe zapeljivee iz črne klerikalne strank katere se drži sleparstvo in izdajalstvo e' šega naroda l Kraševci so možje \n take *" pokažejo tudi na dan 20. t. m, — ^jaD * pod napredno zastavo za omiko, svobodo napredek! Proč s klerikalnimi sleparji! Puške v koruzo?! — Videvsi grozen terorizem iz farovžev in korupcijo z denarjem (teče celo »pinkulit* !), dočim je naprednjakom na razpolago le pošteno prepričanje in njtj novčiča denarja, - sov nekaterih občinah naSi kj*r Yirgh* puško„v koruzo,, češ ^. 3aj ves naš ogromni trud ne spremeni za 6 let po. ložaja v deželnem zboru! — To je sicer res, vendar bi morali naprednjaki vsejedno napet; vse moči in skušati, doseči zmago, naj bo ko-nečni izid že kakoršenkoli. Torej: na delo 1 S Krasa nimamo iz vseh krajev imen t volilnih mož. To pa je potrebno. Zalo prosimo zaupnike, naj nam jih doposljcjo, kjer se to še ni zgodilo. Znamenita obravnaTa radi razža-Ijenja Časti potom tiska pred porotniki v Inomostu. — V torek se je vršila pred porotniki v Inomostu obravnava proti Gori-čanu Jos. Candultiju kot odgovornemu uredniku bivšega tukajšnjega laškega lista JI Friuli Orientale* radi razžaljenja časti upokojenega generala Albina barona Teufenbacha, in sicer radi stavkov ».... messeri, che lunuo preso il Friuli a campo della loro oscenihi politiche....* »i quali lavorano soltanto con pc-rfidia-e frode." »....inforcata una scopa corne le streghc del Machbeth, ha messo in resta il suo lan-cione incruento per sbaragliare, dislruggere questi maledetti italiani". »....cavaliere errante ha la celata ricolma di ricotta, como la buon'anima di Don Clii-sciotte e che tale grassa sostanza gli olte-nebra i! cervello e la trascina al can-can \m' ridicolo e spudorato?" Slovenski se glasi: .....raed llačitelji, ki so vzeli Furlanijo za polje svojih političnih nesramnosMj, kateri delajo samo s perfidijo in prevaro....* v »nasajena metla kakor čarovnice Mac- vj belhove, je naperil svoje nekrvavo kopje, i da razbije in zatre te proklete Lahe....* »divjajoč vitez ima zasedo polno skute, kakor dobra duša don Kišota, in ta mastna " tvarina mu otemnuje možgane ter ga vleče na ? najbolj smešen in nesramen kan-kan". »¦• Canduttija je zastopal oficijelni žago- -*¦ vornik dr. Eccher, barona Teufenbacha pa dr. Erler. Toženec in tožitelj sta se udeležila obravnave. Zajedno s Ganduttijem je imel priti na zatožno klop tudi conte Lupi kot urednik imenovanega lista. Lupi pa jo je že lani popihal v Italijo ter se je naselil v Benetkah kot žurnalist. Od tam je sporočil sodniji v Inomostu, da je on pisec onih stavkov, radi katerih se čuti baron Teuffenbach žaljenega, kar je, kakor pišejo listi, napravilo neprijeten utis na sodni dvor in na porotnike. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja, katera so po 40 minutah posvetovanja potrdili soglasno. Sodni dvor je prisodil na to Candultiju dva meseca in p o 1 težke ječo, in troške mora plačati. Trgovci In obrtniki dobivajo od pri-stojbinskega urada plačilna povelja za globe, j ker kolekujejo navadne trgovske račune z 2 ali 10 vin., kakor je visokost zneska, in sicer, ker smatra pristojbinska oblast te račune kot pobotnice. Po našem mnenju je taka globa neopravičena, kajti po zakonu je dovoljeno kolekovanje takih računov tako, kakor rečeno, in ne kakor za pobotnice. »Trgovsko in obrtno društvo* je že storilo j proti temu prve primerne korake, upamo, j da jih stori tudi trgovska in obrtna zbornica, katera je obveščena o teh plačilnih nalogih. | Trgovci in obrtniki, ki dobivajo take plačilne f naloge, so naprošeni prinesti jih v pisarno \ »Trgovskega in obrtnega društva*, Gosposka i : "Sfica' št. 7, da se potem skupno poda vloga !j proti tem globam. Mi smo tega mnenja, da f* takim šikanam fiskusa se je treba postaviti | takoj s početka trdno po robu. ™ Goriški magistrat In obrtniki. — V-obrtnih %rogih smo zvedeli, da je na tukajšnji veliki realki uslužben Šolski sluga, ki se peča tudi s knjigovežtvom. Veže knjige za male denarje, da le kaj zasluži. Tako izvršuje knjigovežko obrt, ne da bi imel za to seveda kako dovoljenje oblasti, v to poklicanih. Med knjigovezi vlada radi tega velika ogorčenost, ker jim tako dela konkurenco ter jim sili v obrt, katera v Gorici že tako ne I daje kdo ve kake množice dela in zaslužka. I Magistrat, ki nastavlja take ljudi pri realki, I ter ki ima povrhu vsega od realke vsako j leto še lepe stotake dobička, dela tako na- j ravnost proti knjigovežki obrti, kar je vse I graje vredno. Magistrat naj plaCa pošteno j šolskega slugo ter mu prepove izvrševati I knjigovežka dela, do Cesar nima pravice. I Obrtniki, ki se oglašajo v tem pogledu proti magistratu, imajo popolnoma prav, in ako j ima magistrat s svojo mogočno gospodo, okopano v 2000-leini kulturi, le količkaj srca za prizadete obrtnike, jim mora ugoditi. Iz Siuastt nam pišejo: Izvedel sem, j da so fcibušenjei, navdihnjeni od g.nunea, poslali c. kr, okrajnemu šol. svetu prošnjo, da se šola iz Smasti zopet premesti na Li-bušnje. Mi pa izvolimo v torek zopet našega "libušenjskega prijateljčka za deželnega poslanca in mu še vedno polnimo brezdne žaklje, saj nas ima tako rad! SmašCan. Aretirali so sinoči tistega ticka med tatovi, ki je pol.radel pred kratkim razne ! reci v Stolni cerkvi. To je oni tat, kateri je izvršil svoj Cas tatvine v cerkvi na Kostanjevici, pozneje na Dunaju, in je sedaj hotel izvrševati svoj »meštir* od kraja v Gorici. Radi tatvin ga išče tudi dunajska policija. Dražba sv. C. in M. v Ljubljani je imela meseca februvarija 1189*90 K dohodkov in 2007-16 K stroškov. Pač hud mesec za družbo! — »Slovenski Narod" je zbral 299'73 K, .Slovenec" 20 K. Podružnica v Sempasu je poslala 31*40 K, posojilnica v Cerknem pa 20 K. Zeleni pobl&i okolu »Prlsmojenca* pravijo, da je spisal spis: ,0 presveti krvi device Marije", kateri je bil, ker diši po kri-voverstvu, djan na indeks, — neki Garlo Paoletti. Hm, neki! Ta neki diši tako-le po izmišljotini, torej kakor da bi potrjeval, kar je pisala »Soča* za drugimi listi, da tisti spis je iz peresa sedanjega papeža, ki je spisal tisto brošurico kot škof! Na »neki* ne damo niC in 8e toliko manj, ker vemo, da »neki* - »poučljiv list*, katerega urejujejo »neki* zeleni pobici, kaj rad laže. — Naša trditev, pisana po drugih listih z dobro informovane strani, ostane torej še naprej v veljavi, in zeleni pobici bodo morali še lep Cas »študirati", predno jo pobijejo. Čitalnica t Gorici vabi na vojaški koncert, ki bo v soboto ob 8. zvečer. Vstopnine ni nikake. — Na ta koncert klerikalci pridno vabijo; žele posebno dosti — nečlanov, Ceš: saj vas nič ne stane. — Odkod nakrat tolika splendidnost v Čitalnici? Ne priredi nilcake veselice, ne predstave, ne petja, pač pa naroča vojaško godbo, ki stane vendar denarja, in vabi ljudi v Citalniško dvorano! Saj vojaški koncert lahko slišijo vsak hip in ni treba toliko .truda Citalniškega Odbora in — stroškov! Torej tudi vojaški koncerti so že začeli služiti znani kliki za neke vrste politiko? — Ako ta klika ne zmore nič boljšega, t. j. niC domačega, naj se ne smeši z vojaškim? koncerti. To je vendar predrag »špas*! — Radovedni smo le, ali so vabili tudi na ta koncert ves častniški zbor in drugo neslovensko družbo, ki bi se prišla zabavat na slovenske stroške ter — šale zbijat s slovensko neumnostjo. — Kakih 15 let zapored Čitalnica načelno ni vabila častniškega zbora ne drugih tujcev, in na raznih zborih se je s ponosom naglašalo, da je Čitalnica preživela ono dobo, ko se je v njenih prostorih govorilo vse drugo le — slovenski ne! V dobi c. kr. klerikalizma pa so se vrnili tisti — »minuli časi"! Pač Čudni pojavi! Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) Med došlimi spisi je tudi interpelacija posl. Spinčiča, dra. Ferrija in tovarišev do justičnega ministra radi zapostavljanja hrvatskega jezika na neki vžklicni razpravi na deželnem sodišču v Trstu. Poslanec Spinčlč je začel pri razpravi o ^politični upravi* svoj govor v hrvatskem jeziku. Nadaljevaje nemški je tožil radi zane-marjenja Primorske glede izvajanja vodnih in cestnih zgradeb. Govornik je govoril o naredbi, ' ki jo je sedanji minister za notranje stvari izdal o svojem nastopu do podrejenih oblasti in v kateri je pozival iste, naj postopajo s popolno objektivnostjo nasproti vsem državljanom. Ta naredba je specijelno v Primorju ostala le na papiriu. Govornik je kritikoval uradovauje v Primorju ter je pripomnil, da je političnih uradnikov, ki postopajo stran- ) karsko-politiški in se smatrajo poklicane širiti italijanski jezik, in ki dopuščajo, da se razširjata nemorala in nevera in se izpodkopuje I vsaka avtoriteta. V gospodarskem pogledu I vlada v Istri trajna beda. J Govornik je razpravljal o dogodkih v I deželnem zboru istrskem ter je tožil radi na- 1 silstev, ki jih italijanska večina izvršuje na hrvatski manjšini ter radi volilnih zlorab in I radi tega, da se vspehi zadnjega ljudskega štetja še niso priobčili. Govornik je opisoval jezikovne razmere na oblastih, kjer ne manjka nepristojnosti. Največje zlo pa da je, ker osrednja vlada vse veruje, kar poročajo podrejene oblasti.- - - '—-¦ — — Zbornica poslancev 5. t. m, — Mej došlimi spisi je tudi interpelacija posl. Scho-nererja in tovarišev, s katero vprašujejo z ozirom na to, da uprava hotela »Grand Hotel Beaurivage* v Ženovi umorstvo cesarice Elizabete izkorišča v kupčijske svrhe, da-li je [ vlada pripravljena, isti hotel nakupiti ter tam postaviti spomenik kneginji, padli kakor žrtev groznega atentata, ter nemudoma predložiti zbornici predlogo za nabavo potrebnih sredstev. Včeraj je govoril Korber o dolžnostih državnih uradnikov, da naj se brigajo v interesu dekor uma stanu le za svoje posle in za nič drugega. Agitirali v politične svrhe ne smejo na nikak način ne privatno ne v uradu. Poslanska zbornica pojde 21, t. m. na velikonočne počitnice. Celjsko vprašanje pride na vrsto še pred Veliko nočjo. Delegaciji se snideta po sedanjih dispozicijah drugi teden meseca maja v Budimpešti, Proračunska razprava, kakor se kaže, tudi v aprilu še ne bo končana. Zato hoče vlada dvamesečni budgetni provizorij. Glasovanje o dlspoztcljskem fondu. — »Slov. Narod* je priobčil iz poslanskih krogov članek, ki podrobneje razklada glasovanje o tem fondu, ker se klerikalci hrupijo, kakor da bi bila dr. Ferjančič in Plantan storila kdo ve kako izdajstvo, ker sta glasovala za dispozicijski fond. h članka posnemamo to-le: »Slabo se nam je godilo pod dolgo vlado Taaffejevo, slabo, pod Windischgratzom in Badenijem, pozneje je bila obstrukcija. — In kako so v vseh teh dobah postopali slovenski poslanci? Govorili so opozicijonalno, tudi skrajno opozicijonalno, — a glasovali so lepo za budget in v tem tudi za dispozicijski zaklad, menda tudi zato, ker so vedeli, da jih je premalo, da bi s protivnim glasovanjem spravili vlado v resno zadrego. Tej dobri ali slabi, — vsekakor pa tradicijonalni navadi se naprednim poslancem ravno sedaj ni videlo potrebno se izneveriti in zato je govoril njih govornik med pro-govorniki, je govoril opozicijonalno in so glasovali za specijalno debato in za dispozicijski zaklad, kakor se je to vedno dosedaj godilo. Ali naj. bi napredni poslanci Šusteršiču ali Ploju na ljubo spremenili svojo taktiko ? Ne, a zaradi Sturgkho-vega predloga, meni telegram »Slovenca*, in ker ga ni vlada preprečila, bi bili morali to storiti! Klerikalci naj ne mečejo slovenskemu občinstvu peska v oči. Sturgkh in tovariši bi bili znano resolucijo sklenili, naj bi se jej vlada še tako protivila, vprašanje je, aH jo zbornica odobri in končno in poglavitno vprašanje je, ali jo vlada, od zbornice sklenjeuo, izvrši. Za slučaj, kateri ima 99% verjetnosti, da je ne izvrši, pa prosimo že sedaj klerikalno gospodo, da ne stavi tega na rovaš svoje opozicije, kakor ne bode prišlo naprednim poslancem na um, to pripisovati svojemu glasovanju za dispozicijski fond** Izjemno stanje in nagla sodba v Trsta. — »Neue Freue Presse* trdi, da je ministerski predsednik dr. Korber izjavil, da se nagla sodba v Trstu odpravi v najkrajšem času, ter da bo temu sledila tudi odprava izjemnega stanja. Nova žrteT tržaških nemirov. — V torek v jutro je umrl v mestni bolnišnici Herman Vidjak, ki je bil ranjen ob zadnjih nemirih v Trstu. Ustreljen je bil v spodnji del telesa.. Vidjak je že petnajsta žrtev izgredov v Trstu. Zaprli t Trata so nekega 27-letnega barvarja Attilija Depangherja iz Kopra; našli so pri njem veliko število anarhističnih spisov. Dvojen umor. — Kmečki sin Pisuš v' Boču pri Mariboru je prišel pijan domov. Ko mu je mati očitala pijanost, je sin mater s sekiro ubil. Morilec je mater slekel in zakopal v gnoj. Neki hlapec, ki je bil v bližini in je hotel preprečiti sinovo dejanje, je bil tudi od Pisuša s sekiro ubit. Hlapčevo truplo I je morilec skril v hlevu. Tudi neko deklo, ki I je videla vse to, je Pisuš težko ranil. Posre- I Čilo se jej je zbežati in poklicati orožnike. I Pisuš je aretiran. I Italtjanstvo Trsta. — V kratkem se imajo vršiti volitve v tržaško trgovinsko I zbornico in se je v ta namen sestavil te dni volilni odbor, sestuječ iz 21 členov, izmed katerih je jeden laški Žid, Venezian, 13 I Neitalijanov: Buchler, Kozulič, Kra-sovič, Demetrio (Grk), Grahovac, Hermet, Kugy, Liebman, Luders, Ralli (Grk), Scha-deloock, Thorsch, Xyadias in 7 Italijanov, I izmed katerih pa so tudi nekatera imena, J da-si se glase italijansko, jako sumljive pro- I venijence in je med istimi gotovo nekaj I ZidovrEvo torej zopet lep dokaz italijanstvr našega mesta! Kamor se obračamo v našem tržaškem življenju, povsodi vidimo, kako so redko sejani ljudje s pristno italijanskimi imeni in še o teh malo jih je večina v ne-dalnji minolosti privandralo iz obljubljene dežele, kamor jih srce še vedno vleče I »Ed,* Dveletna vojaška služba v Franciji. — V francoskem parlamentu se je vršila te dni razprava o uvedbi dveletne vojaške službe. Vlada v svoji predlogi samo dovoljuje, da se zmanjša službena doba od treh na dve leti, nikakor se pa ne more strinjati z nasveti poslancev, naj se dovolijo še druge olajšave, ker bi se itak zmanjšalo število vojaštva za 210.000 mož. Ministerski predsednik Waldeck-Rousseau je izjavil, da vlada rada uslreže zahtevam ljudskih zastopnikov, a imeti mora pred vsem pred očmi skrb za narodno obrambo, j — Po daljši razpravi, v katero so, posegli posl. La Horisse, Gonzy in Lasies, se je sprejel s 553 proti 2 glasovama naslednji predlog: Zbornica jemlje na znanje vladno izjavo, se izraža za načelo dveletne prezentne službe, ob enem pa za istodobno odpravo vseh vojaških olajšav ter za reaktiviranje po pretekli službeni dobi — da se zagotovi na- I rodna obramba. Novejšo vesti, — Kasacijski dvor je ugodil pritožbi Eme Mauroner-Giberti v znani pravdi s poslancem Mauronerjem, kateri jej mora povrniti rento 106.000 K in plačati tožbene troSke. — Ogrski trgovinski minister Hegedfls je odstopil. Na njegovo mesto stopi Horanszkv. — Burski general Dewet je bil baje v, bitki z Novozelandci ranjen težko I na roki. Narodno gospodarstvo. Boj za sladkorne ceno. — Ni ga industrijskega predmeta v Avstriji, katerega bi vsi sloji od najnižjih pa do najvišjih tako splošno rabili, kakor je sladkor. Pa tudi pri nobenem predmetu se bogataši tako brezvestno n igrajo z žepom konzumentov kakor baš pri sladkorju. Da pa tako ode-ruštvo ne najde v državi zavrnitve, temuč še pospeševanja, je dokaz, da si tudi država pošteno maši mošnjiček.- Tržna cena sladkorju je najmanj 42 kr. Vrednost kilogramu sladkorja pa je v istini le 14 do 15 kr. Država si vzame užit-nino 19 kr. pri kilogramu, tovarnarji pa 9 kr. Ako pa se preračuni ogromna poraba oziroma izvoz sladkorja, vidimo, da dobi pri tem država 65 milijonov kron na leto, bogati tovarnarji pa 62 milijonov kron. V zahvalo tovarnarjem, ki igrajo državi tako lepe milijone v roke, dovoljuje jim država vsako leto zopet milijone takozvane sladkorne premije. Iz tega se vidi, da sta ta dva činitelja lahko prav zadovoljna z vzajemnimi dohodki ter se tudi splošno v soglasju podpirata. Sladkorna produkcija je torej panoga v naši industriji, ki se raduje najobsežnejše zaščite in protekcije. Nič bi ne rekli, ako bi kazala država tako očetovsko skrb tudi za druga industrijska podjetja, kjer se bavi velik del prebivalstva za obstoj. Temu pa ni tako. Le kakih 200 že itak zelo bogatih sladkornih industrij pomaga na vso moč bogateti na škodo revnih slojev, konzumentov. Uživanje sladkorja je pri nas hujše obdačeno, kakor športne porabe n. pr. tobak. In tukaj tiči krivica. Sladkor se rabi skoraj v vsaki družini, bodisi tudi revni. Da, baš revni, delavski sloji, ki si ne morejo privoščiti tečne mesne in druge hrane, hranijo se s kavo, včasih tudi le bclj s poslajeno vodo. A za te sloje je oderuška cena sladkorja naravnost neznosna. Da bi tuji sladkorni izdelki ne mogli tekmovati s špekulativnimi cenami domačih proizvodov, nalaga se na uvoz n, pr. nemškega in angleškega sladkorja visoka carina, mnogo višja, kakor jo je plaCevati v omenjenih državah na naš izvoz. Tako se godi, da se kupuje avstrijski sladkor n. pr. na Angleškem mnogo cenejše, nego doma v Avstriji. Napačno pa bi bilo soditi, da si naši trgovci polnijo žepe pri preprodaji. Oni imajo pri sladkorju manj dobička, kakor pri kateremkoli drugem trgovskem predmetu. Ves dobiček si delijo, kakor že povedano, kartelirani tovarnarji oziroma proizvajalci in država. Ravno sedaj se obeta v tem pogledu izprememba. V Bruselju zboruje že par tednov takozvana sladkorna konferenca, ka-teri prisostvujejo odposlanci vseh intereso-vanih držav. Avstrija je odposlala seveda take zaupnike, ki bodo delovali čimbolj v interesu državnih dobičkov ter koristi tovarnarjev bogatašev. In ravno avstrijski zastopniki zavlačujejo s svojo trdovratnostjo, da konferenca ne more tako dolgo časa priti do zaključka. Angleška je pripravljena odnehatipri sladkorni carini od 10 na 5 frankov. Niti to ni bilo po volji našim odposlancem. Končno se je vendar tako daleč dognalo, da je tudi Avstrija privolila, da se opusti sladkorna premij?., toda šele s 1, septembrom 1903. Ako se v tem oziru vendar dosežejo v bodoče nekoliko pravičnejše cene sladkorju v prid revnim konzumentora, no bomo se imeli zahvaliti Avstriji in njenemu zastopstvu, temuč odločnim nastopom Anglefike, ki je zagrozila, da se odpove povse avstrijskemu sladkornemu uvozu, ako ta ne odneha v pravičnem razmerju. »Dom,* Dos ta ve k. Konferenca je sklenila odstraniti vse premije in znižati s 1. septembrom 1903. carino na 6 frankov. Knjižovnost Knjižnica ea mladino, — V »Domovini« smo fiitali v Štirih odstavkih prav lepo sestavljeno poročilo in priporočilo »Knjižnice za mladino* pod naslovom: »Knjižnica za mladino« — na« trd. skrivnostni oreh. V drugem odstavku čitamo: Vstal je med Slovenci podjeten domačin, vrl rodoljub, a vseedno od nate strani tujoc, ker ga Se nismo prav spoznali. Ponuja nam orehe, pravim zlate orehe za našo mladino. Z novim ietom 1902. je začel po presledku dolgih pet let zopet izdajati .Knjižnico za mladino', da bi slovenski Soli in slovenskemu domu dal priložnost iz slastnih orehovih joderc speči za stradano dušo slovenske mladine okusnih orehovih potic, pripraviti zdravilo proti njenim slabostim. »Nate, slovenske šole, slovenski starši, dobrih orehovi* da govorim v podobi, se je bralo kmalu po novem letu po naših časopisih. Kako smo sprejeli ponujane orehe domačega »tujca?« Prav tako kakor oni nevedneži v neznani deželi naše orehe. Kje tiči vzrok tega nezanimanja? Od solnCne Gorice sem prihaja k Sta-jarskim bratom opravičen vzdih: sMala, kra-ševita, ubožna Primorska si je za 200 Sol naročila ob novem letu 200 »Knjižnic za mladino«, bogata slovenska Štajerska pa Se 50 ne. To kaže, da se bode moralo začeto izdavanje »Knjižnice za mladino* zopet ustaviti, ako se do malega travna 1902. 1. v vseh slovenskih deželah ne nabere vsaj 1000 naročnikov. Nočete poznati orehov? Vam-li je več mar za nemške knjige in časopise? Za druženje z Nemci, za zanemarjanje naše slovenske dece? Kaaj.......? V tretjem odstavku pravi pisec: V knjigi »Knjižnica za mladino«, ki je zagledala o novem letu 1902. v podjetni tiskarni A. Gabrščeka v Gorici beli dan, najdeš tri izvirne pesmi učiteljice Marice Strnadove, namreč: 1. Pridni otrok. 2. Deček in konjiča. 3. Materi za god. Prav srekane so! Njim sledi 24 krajših povesti, spisala jih je plodna, globokoCuteča poljska pisateljica Te-reza Jadwiga, poslovenil Podravski. Ali vam jih naj naštevamo? Ne! Vem namreč, da bi sami naslovi ne bili obljubljeno jedro, rajše vam dam torej pokušati njihova slastna jedrca. (Našteva rasno vsebino.) Te povesti so pisane prav primerno otroškemu duha, le tako in ne drugače, se j je mogoče priplaziti v otrokovo srce, ki se i lačno odpira dišeči dušni hrani. Naroči knjigo, beri in beri! Mogoče, da se tudi tvojega srca kaj prime I Bog daj! (Našteva vsebfno.) (Konec prih.) I .Salonske knjižnica8 je te dni do- ! tiskana IV. knjiga. Prinaša pa zbirko spisov | Zofke Kvedrove in se imenuje¦¦— »Odsevi*. Elegantna, 151/, tiskanih pol obsežna'knjiga I stane 2 K. . '. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 4'/*%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po ... ..........57»% » varš&no ali zastavo..........6% » menice........ , .......6% s 7» % uradnino. Glavni deleži koncem leta............. 6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. ra»dera<^ettd«**a3«^ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. j Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vsoh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaži tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovce v SemenlSki ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Saunig & Dekleva v Gorici-¦«*** m VELIKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV raznih sistemov, slamoreznle in železnih blagajnie, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znane prve angleške tovarne, »Helieal-Premier«, > Regent«, »Lucifor« in »Postilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene "zmerneM3rez konkurence! v* zalogi se nahajajo različni šivalni stroji — kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Pfafr*' za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) i Komad šivank za šivilje stane 36 kr. Zaloga pušk, samokresov in patronov. -Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogGea "¦**¦ 64. Trst (sv. Andrej) - Pulj in obratno. Št. 603. I Natečaj, V Šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v definitivno nameSčonje: a) mesto nadučitelja na dvorazrednih ljudskih šolah v Št. Ferjanu in Šem-pasu ter b) mesto učitelja-voditelja na jedno-razredni ljudski šoli v Plaveh. S temi službami spojeni prejemki so določeni v deželnem zakonu z dne" 6. oktobra 1900. dež. zak. št. 2(5. Prosilci za katero teh mest naj vlože" svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu tega natečaja v uradnem listu pri do-tičnih krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet. V Gorici, 3. marca 1902. V\aro\ praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zu birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalle priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izviatne in zanesljive užigalice ¦»- Apollo Lekarna Cristofolettj t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskep. Zdravilna moč teh kapljic je ntpre-kosljiva -Teka-\)\]ice vredife redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po iedno Sličico popije. Okrepi pokvarjeni ieiedee stord, da zgine v kratkem Času cmoiiea in iivofna fenost (im tvost). Te kapljice tudi storč, da človok raji Je. Cena stoklenlcl BO vin. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Oistofolettl v Gorici. ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega klela. Zaloga slikarskih in pleskarskih prcdmetoT. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. Mizarska zadruga V. feOHGl Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo 1*1 veliko zalogo v Solkanu pri Gorici. Nal!u1RijarhbTtuYMio^5rV*eH ¦ dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia §t. r, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. vseh slogov v Solkanu pri Gorici. .:,Kax ni v zalogi,. se; izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. =^_-^- - Cene smerne. ==-^-^ = Delo je lične ter dobro esašeno.