M the only slo- ■ yenian daily [ between new ■ york & chicago ■ the best dium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and so. america. me- 5 a ■ iS ■ 5 S s 5 "WE PLEDGE ■ ■ ALLEGIANCE TO J 3 OUR FLAG AND ■ ■ TO THE REPUB- ■ ■ L1C FOR WHICH g ! IT STANDS: ONE S | NATION INDIVIS- | ■ IBLE WITH LI- ■ ■ BERTY AND JU- ■ S STICE FOR ALL." ■ NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA volume ra. — leto iii. Single Copy 3c CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) TUNE 22nd. " c q. S' a -gL & Ž 2 2 Trs- s - kako bi si svoji popolni celoti obelodanilo, bi se trgovino z dragocenimi kamni izpostavilo ravno v sedanjem času, ko je zahteva po teh dragocenih zelo velika, v jako veliko nevarnost pred raznimi ponaredbami. Dr. A. W. Crossley in Dr. A. J. Allman, profesorja kemije na King's kolegiju delujeta že tudi precej časa na poizkusih, kako producirati diamante iz oglja in grafita. Koliko ima pri tem uspeha, ni znano, toda ve se, da se pri tem tudi poslužujeta X-žarkov ter da sta s družba napravila dosti denarja, a ljudje bi ji delali za malo plačo. gajniškem oddelku. daj bojuje na neki bolezni, katero mu je pustila neprestano delovanje z X-žarki in je prisiljen, da preneha s svojimi eksperimenti. "Podredil sem safor žarkom radija za daljšo dobo," pravi dr. Squance, "in izpremenil se je čuvovito lep rdeč kamen. Fak-tično se je izpremenil v rubi-ja, kajti safir in rubin sta ista svojimi eksperimenti prišla že| sestavina iz kemičnega vidika, precej daleč. Na isti način sem izpremenil COLBY .. DEMOKRATIČNI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA? iSan Francisco, 20. junija. — Predlog, da se državnega tajnika Bainbridge Colbyja nastavi trajnim predsednikom demokratične konvencije, povzroča med pripadniki raznih predsedniških a spirantov precejšnje zanimanje. Sicer nimajo proti državnemu tajniku ničesar kot osebi in nekateri so celo mnenja, da bi bil njegov vpliv pri takozvanih progresiv-cih celo blagodejen, toda na drugi strani pa se gleda na ta predlog tudi kot da ima večji pomen, kot pa izgleda na površju. Razni pripadniki številnih predsedniških kandidatov so namreč mnenja, da je Wilson za to, da se Colbyja postavi demokratičnim predsedniškim kandidatom, in priznati se mora, da to njih domnevanje ni nikak rezultat prenapetih živcev, temveč da ima prav realno podlago. Znano je, da ima Wilson v Colbyja veliko vero kot y državnika ter da ga ima tudi drugače zelo rad. Priznava se, da je njegova nominacija za državnega tajnika bila .dana brez vsakega pritiska od katerekoli strani in da je Wilson takrat deloval popolnoma po lastnem okusu. ANGLEŠKI POMORŠČAKI PROTI NEMŠKIM DELEGATOM. Genoa, 20 .junija. —Ko so daries na mednarodni konferenci pomorščakov angleški delegat je protestirali proti navzoč nosti nemških delegatov, Dor-inga Vissela, je predsednik javila, da je to relzultat zarote nemške delegacije, dr. Layman, izjavil, da je to rezultat zarote Angležev , s privoljenjem francoskih, belgijskih in italijanskih delegatov. Angleški delegatje zatrjujejo, da sta bila Doring in Vissel v zvezi z napadi na parnike potom podmorskih čolnov ter da ni nihče izmed njiju zastopnik neniške zveze pomorščakov,' temveč da sta bila poslana na konferenco od strani nemške vlade. Angleški delegatje so izjavili, da nočejo imeti nobenega o-pravka z nemškimi zastopniki, dokler slednji ne izrazijo svojega obžalovanja nad zločini, katere je Nemčija zakrivila s svojo podmorsko vojno in dokler se konferenci ne poda uradnih zatrdil, da se, bo osebam, ki so trpele vsled te podmorske vojne, izplačalo odškodnino. TELEFONIČNA ZVEZA MED WASHINGTONOM IN SAN FRANCISCO. Dr. Squance, ki je star že 71 let, pravi, da njegov lastni uspeh pri transformaciji raznih tudi druge kamene; medlo zelen safir sem postavim transform iral v orijentalski srna- skih tleh. kamen še ni čisto popoln. Se- ragd." Washington, 21. junija. — Bela hiša in San Francisco sta že telefonično zvezana med seboj. J. P- Tumulty, predsednikov osebni tajnik, je že govoril s H. S. Summingsom, s predsednikom narodnega demokratskega komiteja, ki bo tudi začasno predsednik konvencije demokratov v San Francisco. Iz Kalifornije prihaja vest, da prevlada optimistično mnenje, da bodo zmagali ^lemokratje pri jesenskih volitvah. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 22nd, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN [ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Ownei and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the CorDorition: 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburjh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada.............................1 yeaf $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia xa. Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oclasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) JUNE 22nd. 1920. I 104 Iff 1 STARI KRAI. Ko je prvi Slovenec prišel v Ameriko, je tudi za njim prišlo pismo: Pošlji nam ameriških dolarjev! — Ko jih je prišlo več in več, število pisem in prošenj se je pomnožilo po petkrat ali desetkrat na enega izseljenca; kajti pisala mu ni samo ena oseba: pomagaj nam; pošlji nam, ker ti imaš denar, ampak sorodstvo do desetega kolena je mislilo na bogatega strica v Ameriki. — Ko bo zadnji Slovenec v Ameriki imel zvezo s starim krajem, tudi ta bo prošen, da naj pošlje denarja v stari kraj. Stari kraj se je navadil teh prošenj, stari kraj že kar misli, da jih moramo poslati, ker živimo takorekoč v "deželi obilnosti in svobode". Mnogo jih je že med nami, ki so se privadili tem prošnjam, pa pošiljajo svojim dragim v domovino. Nič nimamo proti temu, če se stori svojim dragim velikodušno delo, kajti človekoljubje nas uči, da smo taki. Toda nekaj drugega tiči tukaj, nekaj enakega, kar lahko nekoliko preštudiramo in preiščemo, če se nismo do sedaj motili. Prvo, kar moramo omeniti na tem mestu, je to: Kaj mislijo naši Slovenci v starem kraju o nas? — Recimo, kaj mislijo razni doktorji doli do osamele matere, katere sin je v ameriškem premogokopu. Mnenje naših uredrii'k(j|v, korespondejitov in navadnih časnikarskih dopisovalcev smo že lahko zasledili,' če smo le malo pomislili, kaj pišejo o nas, naših započetih akcijah in o darovih, katere smo jim že poslali. Kaj so rekli? Nič! V Ameriki je bilo toliko kričanja, obetanja in zagotavljanja, da smo že takrat mislili: Veliko grmenja, malo dežja. In skoro tako je bilo, razen malih notic, katere je prinesel ta ali oni list, kajti ti ljudje nas vidijo še sedaj v tistih prizorih, ki so se pojavljali leto za letom na ljubljanskih kolodvorih. Morebiti nas danes slikajo z malo drugačno'in prebarvano sliko, to je: Denar imajo, radi ga dajo; pišimo jim, pa ga bodo poslali. Navadni ljudje imajo še bolj živo domišljijo, kajti cesto govori kak delavec, kr je prišel iz Amerike domov o zlatih zakladih, o izobilju in dolarjih, ki kar padajo raz dreves. Ker jim inteligenca ne more povedati, kaj smo, kako bodo oni vedeli; zakaj smo v Ameriki in kako trdo moramo služiti svoje cente. Kdor je to skusil ter jej bil pravičen napram samemu sebu, in ki je poznal malo1 bolj ameriško življenje, ta je govoril resnico svojim lju-; dem ;toda sveta resnica poleg tega je tudi ta: Taki lju-j dje ponavadi ostajajo v Ameriki, ker so spoznali, kaj so napram domovini. Stari kraj smo navadili na podporo. Več kot navadili smo jih, kajti oni že kar hočejo nekaj od nas, kakor nekak davek. — Med vojno je zaostalo tukaj v Ameriki nekaj posmrtnin. Kako se že brigajo ti ljudje, da bi jih hitro dobili v star kraj. Ljubljanski "Slovenec" piše o tem cele kolone in dokazuje, kako krivično je, ker se zadržuje te podpore. No, saj enih bi bile potrebne udove umrlih mož ali morebiti otroci; toda nekaj je takih posmrtnin, ki takorekoč ne pripadajo več staremu kraju. Bodimo pravični in sodimo tako, kakor je sodbe vredno. O tem bomo enkrat še več govorili. Prvo, kar si moramo pa takoj zapomniti, je to: Help youselves! — Od Amerikancev bi se morali že to naučiti ; Amerika sama zahteva to. Mi Slovenci v Ameriki smo narod, raztrgan in razkosan, da se komaj vežemo skupaj potom časopisja. V Clevelandu nas je nekaj več" skupaj, in še tukaj nimamo kaj, da bi rekli: Ekonomično smo napredovali, poglejte naše cvetoče banke, urade in poslopja. Nismo in priznati moramo, kajti z eno nog'o smo stali dosedaj v starem kraju, ko smo drugo postavljali na ameriška tla le takrat, kadar je bilo to nujno potrebno. Tuji smo bili Amerikancem, njih navadam in izražanju. Bolj smo bili tuji mi, kot so bili oni napram nam. In krivda je naša, ki pa se da še popraviti. Čas je tu, delo nas Čaka — delajmo nekoliko drugače, kot smo se ravnali zadnje čase. Gospodarsko se moramo združiti v bodočnosti. Združiti se moramo pač na enake načine, kateri so nam zaenkrat pristopni, in kakor so se družili ekonomično z Ameriko postavim Čehi in drugi narodi. Nam je potreba pogleda v bodočnost, kajti pri tem ne moremo obstati več. Mi ne smemo več zamenjavati našo staro-kr-ajsko in nadležno politiko z našimi razmerami, ko naša tukajšnja ekonomija tega ne sklicuje kot glavni faktor, ampak samo razmeram odgovarjajoče in naravi predpisane zakone, po katerih se ustvarja znanost moderne ekonomije. Tega nam je potreba, in na to mesto se more najti mož, ki razumejo ameriško-slovensko javno življenje. Stari kraj pa pustimo pri miru. Dosti imamo tam doktorjev, mož in tudi babnic srednjeveškega veka. Da bi si razbijali butice, mila nam majka ,razbijmo jih rajši v Ameriki, kjer smo se odločili, da bomo živeli v bodočnosti. Milijone smo dali in vrgli v žrelo črnožolte Avstrije; tisoči hite v raztrgane žepe novorojene Jugoslavije, ne pozn^ jsp, njfeger nič; zakaj potem vse to. Naši "Orli" v starem kraju naj le čivkajo, če'nimajo ameriških dolarjev, se bodo saj premislili, da se s čivkanjem ne zasluži ameriškega dolarja. Vsem drugim pa isti odgovor, da bodo vedeli v bodoče. Mi pa na delo za svoje lastno blagostanje, za svoje slovensko človekoljubje, za svojo lastno ekonomijo in svoje in naše ustanove. Bodimo enkrat trezni, čas je in mudi se nam. R— Resnica glede Rusije. Angleško delavstvo je poslalo v sovjetsko Rusijo delegacijo, ki se je sedaj vrmia ,v domačo deželo ter podata^ svoje poročilo glede razmer, ki vladajo v Rusiji. Delegacija je bila sestavljena iz treh oddelkov. — Prvi del je obstojal iz zastopnikov delavske stranke, drugi del iz onih strokovnih unij in tretji del is zastopnikov neodvisne delavske stranke. Poročilo kot je bilo objavljeno v izvlečku,! prihaja izpod peres dveh stro-j kovnih delegatov, Turnerja in Shaw-a, to je, najboljkonzer-vativnih članov te delegacije. Poročilo uničuje enkrat za vselej bajko o rdelčem strahu. Tega strahu sploh ni. Tekom prvih dveh let je bilo res postreljenih nekako osem tisoč petsto ljudi, a to so bili povečini špioni ter aktivni protire-volucijonarji. — V primeri z eksekucijami revolucijonarjtev v "beli" Finski in "beli" Madžarski, pa so te številke izvan-redno nizke. Sovjetska Rusija je morala v onem času voditi vojno na 14 različnih frontah ter je bila razentega ogrožena še v svoji lastni deželi od protirevolucije, katero so podpirali zavezniki. Francija sama je tekom pretekle vojne soglasno z uradnimi podatki, dala postreliti 6700 špijonov, a se je borila le na dveh frontah. Število ljudi, ki so bili tekom vojne usmrčeni v Angliji, je brez dvoma tudi zelo vilsoko, a vlada noče objaviti ničesar pozitivnega v tem oziru. Edin strah v Rusiji je lakota, umetno ustvarjena lakota, povzročena od blokade in u-metnega odločen j a ruske sovjetske republike od ostalega sveta. To potrjuje tudi angleška delavska delegacija. Ona pravi, da nima Rusija ničesar skrivati in da tudi ničesar ne skriva. Sedanja ljudska vlada polaga karte odkrito na mizo ter vozi pri tem zelo dobro. — Rusija, ki bi bila lahko žit-nica celega sveta, mora gledati, kako stradajo miljoni v njeni deželi, ker ovira blokada vsa ko obnovljenje transportnih sredstev in predvsem železnic. Rusija, ki je spadala prej med najbolj zdrave dežele sveta, je sedaj plen številnih epidemij, ker blokada ne dopušča, da bi se dovažalo v deželo zdravila in zdravniške potrebščine. Rusijo, to deželo prolstega dela, kaznuje svetovni kapital zato, ker je izpremenila sužnje kapitalizma v proste državljane prosvitljeile in pametne družbe. Oba delegata povdarjata, da ne soglašata z gotovimi principi boljševizma. Obenem pa tudi izjavljata, da smatrata sistem za dobro aranžiran. Po načinu dobrih in konzervativnih unionistov čutita, da so šli boljševiki predaleč in da skačejo prehitro naprej. Kljub temu pa sta prepričana, da bo tekom ene ali dveh generacij o-mogoceno uresničenje boljše-viških idealov. Pred tremi leti bi Turner in Shaw proglasila vteakega člo veka blaznim, če bi izjavil, da je socijalistična Rusija mogoča. Ne bila pa bi edina v tem naziranju. — Oba imata tudi danes pravico motiti se glede naglice, s katero koraka soci-jalna revolucija. Mi mislimo, da bosta ta dva počasna angleška unijonista tekom naslednjih par let dobila povsem drugačne pojme glede naglice socijalne revolucije. DOPIS. Johnstown, Pa. Neka ''Zveza Katoliških Slovencev", za katero se podpisuje neki Gregorič iz Chicage, razpošilja cirkularje, s katerimi upa izpumpati iz ameriških Slovencev nekaj tisočakov za rešitev mlade "osvobojene" Jugoslavije in katero naj po njih mnenju rešijo "Orli" (Čuki), ker je baje Jugoslavija v nevarnosti ,obdana od rdečih sovražnikov in hočejo ustvariti državo, ki bi ne bila v nikaki zv&ii s katoliško cerkvijo i'n ki bi bila nekaka svobodomiselna država (strašno!). Takoj v začetku tega cirkularja omenja, da je Jugoslavija dobila veliko nalogo od Boga (ali se zopet godijo 'čudeži kot v Mojzesovih časih?), in da so lepe bele cerk vice po slovenskih gričkih v nevarnosti, da hočejo oskruniti grobove naših pradedov in o-skruniti sveti križ, da hočejo dati državi ustavo, ki bo kakor strup razjedala naš narod in ga tirala v neizogibni pogin itd, in da'se vse to prepreči, je bi-j lo potrebno, da se organizira črna armada "Orlov" ( podo-mace: "Čukov"), in ta armada ima nalogo služiti "božjim namestnikom" za nekako "lajf-gardo" ter za propagando in razširjenje zagrizenega kleri-kalizma, kateremu so se začela tla majati polagoma tudi na "Slovenskem. Za krinko naj imajo Čuki telovadbo in molitev; to baje največ pomaga. Da pa bode delo tembolj uspešno, je potrebno, da ameriški Slovenci napolnijo njih nenasitne bisage z ameriškimi dolarji. To je res precej dobro premišljen načrt, ampak vprašanje je, če bo isti tudi uspel. Jaz ,sem mnenja, da pretežna večina ameriških slovenskih delavcev ima vsaj toliko odprte oči izza časa svetovne vojne, da vedo danes, da so za to vojno v precejšnjem obsegu odgovorni gospodje klerikalci, ki so bili najboljša opora trhle avstrijske vlade, ko je napovedala mali Srbiji vojno. Tisti-krat so po Ljubljani ti krščanski apostoli kričali "Srbe na vrbe!"- Znano nam je tudi, da ' so slovenski klerikalci sestavili "črno knjigo" ter potom iste naprednejše elemente in delav- ske prvoboritelje po Slovenskem izdajali avstrijskim krvnikom, ki so jih nešteto postre-lili in obesili brez vsake pravične obravnave, zopet drug« zapirali po nedolžnem, in breJ dvoma je, da ako bi bila vojna trajala še par let, bi na Slovaškem ne ostalo od naroda drugega kot farji, nji'h kleceplafr ci ter žandarji, vse drugo bi w li gotovo ugonobili na en $ drug način. Ker jih je pa Pre' mirje. prehitelo in ker niso vsega svojega namena izvršili ® konca, je seveda pedaj potret no, da se na drug način! zop® pride do vladnega korita, prav ne več v avstrijski, pa v srbski uniformi. Ako je res tem bivšim 'Št strijskim podrepriikom z glasnim Skazom na 'čelu —■ W daj "pristnim Jugoslovanom" kaj na tem, da dobi narod sv«' bodno in pravo demokratih vlado, tedaj naj agitirajo za ^ da bo narod prišel enkrat ^ svoje pravice, da se bo potet glasovnice mogel izreči, kakšfl1 vlado da želi in kdo naj i"' vlada. Ako so res tako vne!1 za narod, tedaj naj podpiraj1' prave narodne institucije, ki * resnici delujejo v prospeh roda, ne pa narod zganjajo V? zaj v srednjeveške čase, sev^ da, "namen poveličuje sredstva in to tudi oni dobro vedo. Za nas ameriške Slovence'J® geslo: "Pomagati narodu prave svobode", to je, do tis'' svobode, ki ni samo na jezft1 rimo-katoliških petolizcev. Jr goslavija mora postati prap svobodna država brez vsak'1! verskih spon, kjer bi se redi1' črni trotje na račun ljudstV kot se je to godilo v preja?1'' Avstriji in ker klerikalci vedo, da bi propadli, ako bi n3' rodu dali pravico, da bi sa"1 odločil. Zato delujejo z vs° močjo, da narod ne pride ^ svojih pravic ter v ta na®^ volitve stalno »zavlačujejo. : U ver j eni pa bodite vi jalci in zatiralci svojega na)'1'' da, da se bliža čas, ko bode tf rod z vami temeljito obr#fr nal. Vaši naklepi z vašo čir rijo bodo razpadli in se raw li kot se je razsula vaša lj"* ljena "mati Avstrija", za ^ pa bo ostala svobodna drž»v* v kateri se bodejo u postelj pravice vsakega državljana, bode naša Jugoslavija. Narodu ni potrebno klica1 Boga na pomoč, ta narod si znal sam priboriti svoje pr#y1' ce, sleparjev pod božjo kriB'i pa narod ne potrebuje. Slovenci po Ameriki, tiše žepe! Andrew Vidrich. jj V močvirju velemesta §j U Iz dnevnika slovenske priseljenke. p - Neprestano bi rada klicala Zakaj ravno same tako pol- Spisala L. G- Jaz sem ga hotela zadržati, a moja roka je padla brez moči v naročje. — Kaj bi tudi koristilo? — Vedela sem, da mora priti tako. — Svet je velik, neizmerno velik, a še vadno premajhen za ranjeno bitje, ki bi se rado skrilo. -+- Ko se je Janko vrnil, sem vstala. Molče mi je podal suknjo in molče sva zapustila kavarno. — Ko sva šla že par korakov, me je prijel za roko in jaz si nisem upala pogledati mu v oči: — — To je bil neki ladijski zdravnik — je rekel čez nekoliko časa. Jaz sem ga opozoril na nespodobnost njegovega obnašanja. — Žalibog pa te pouna. Bil je nekoč tam pri gospodinji. Le ne jokaj, temu pje-menitemu gospodu se lahko izogneva. Svoje mnenje pa sem mu povedal. — Jaz nisem ničesar odgovorila ter le ihtela. Mimoidoči so se ozirali za nama, kajti brez dvoma so naju smatrali za zaljubljen parček, ki se 'je skregal. Ko sva prišla domov, sem ae oblečena vrgla na posteljo ter ihtela. — Janko me je le s težavo potolažil. — — Kaj pa se je pravzaprav zgodilo. — Ne vznemirjaj se vendar tako strašno. Kaj pa ti je ležeče na tem surovežu? — Midva sva zadovoljna in to je glavna stvar. — ■ Iv (Jbogi človek — jaz in zadovoljna, če bi sence preteklosti tako neusmiljeno ne padale na ono malo luč, ki mi sedaj sveti. — Sedaj bom napravila nesrečnim tudi njega. Njega c-jiinoga, ki mi je mogel vrniti vero v človeštvo. — Še zblaznela bom. -v svet. Zakaj vse to? na mera gorja? Ah, če bi le mogla spati, spati ter se nikdar več prebuditi. — * * * Sedaj sem zopet sama. Ono malo miru, katerega sem bila zadnji čas deležna, je zopet izginilo. — Tudi za Jankota sem v skrbeh. Precej se je pre-hladil ter se bojim, da bo resno zbolel. — On se mi je smejal, ko sem ga prosila, naj ostane doma. — To bi bila lepa stvar, če bi ostal vsak mornar radi malega prehlada takoj doma. Potem bi naši parniki kmalo prazni vozili semtertje — je rekel ter se smejal. — On ima prav, a kljub temu. .. Vse se lahko pripeti na takih potovanjih. — Ali se ne da vsega boljše prenesti, če se prenaša tugo skupaj? — Na slabe strani mornariškega življenja »ploh nisem mislila. Ko sem bila na ladji ter je šlo tam vse po redu, ko je posadka vedno s prijaznimi obrazi ugodila tudi najbolj bedastim željam potnikov, tedaj nisem mislila na to, da vodijo ti ljudje dvojno življenje in da v resnici niso zavidanja vredni. Rada bi svojega moža obdržala na kopnem. Raj-še manj zaslužka, a skupaj. Kako strašno je naprimer z mojo sosedo. Njen mož vazi v iztočno Azijo. Tekom zadnjega potovanja moža je dobila hčerko, katero pa je takoj zopet izgubila. Dete je postalo staro komaj šest tednov. Oče ni svojega deteta niti videl. Kaj-vse je morala prestati ta uboga ženska! Res, to je tudi neke vrste junaštvo, o katerem zunanji svet ničesar ne ve. Prosila bom Jankota, naj rajše dela v uradu družbe ,čeprav bo manj zaslužil. Bova že kako izhajala. Mogoče pa bova lahko odšia v kak drugi kraj, kjer naju nikdo ne pozna. Tukaj me že pozna en človek in predno bo minulo dosti časa, me bo poznalo že več ljudi. Kaj sem storila temu človeku, da me zasleduje? Ali moram biti vedno na begu pred svojo preteklostjo? Ah, če bi le bila drugačna, <5e bi bila povsem brezbrižna napram sodbi ljudi! Ne, tega ne morem. Jaz ne morem živeti brez spoštovanja ljudi, med katerimi se nahajam. * * Ce bi vendar bilo že konec tega potovanja! Strašen nemir se me loti včasih. Zdi se mi, da je Janko bolan. Mogoče pa je to le raditega, ker ne pridem nič iz hiše. Oboje deluje pač skupaj. Tudi zjutraj ne odhajam več ven. Kako lahko bi zopet srečala onega človeka in mogoče bi me žalil sredi ceste? — In vendar ne morem biti več tako zaprta ! Kaj bo nastalo iz tega? * * w Ravnokar je bil pri meni neki gospod iz urada- Kaj pač to pomeni? Jaz tega sploh ne razumem. Bila sem kot omamljena... Parnik je prišel na drugo stran in med brzojavnimi poročili, ki so bila poslana na ravnateljstvo, se je nahajalo tudi poročilo, da je moj mož zbolel in da bo najbrž moral v bolnico v Hobokenu. Gospod je rekel, da se naj ne vznemirjam, če bi prišla ladja nazaj brez njega, kajti onstran morja se nahaja v dobrih in .zanesljivih rokah... Nikar naj se ne vtznemirjam! Kako hladno in mirno je rekel to! Jaz naj se ne vznemirjam, ker ni nič hudega. Moj mož bo prišel mogoče že z naslednjim parni-kom. .. Ali so to le besede, — le prazne besede? Kaj je na njih resničnega? Kaj morem storiti? Nič. Ce bi le mogla hitro pohiteti tjakaj! To pa je nemogoče. .. In če bi imela v resnici denar ter bi mogla odpotovati, bi mogoče Janko že odpotoval, ko bi prišla tja- kaj. Kaj pa, če mi niso povedali resnice? Ce je hui' še, — veliko hujše? Ah, kdo mi bo ' vala ljubeče roke. Čutim, da so mi bliža nekaj str* nega in da bo planilo po meni. Mati, pomagal mi ... . * * * Še enkrat sem poskusila za.-pftti, a ni bilo če. Ze se je pričelo svitati na iztoku, a še vedno m^ ^ mogla najti spanja. — Tudi moj mali prijatelj ne n de počitka. Ali pn je le mo.je ranburjenje, ki prijelo tudi njega? se j® 010102323202010200000102020002020000015300020201010200000001020200014800010201010253000510000202000102 01020101022302000000000001060501010000482323010102000001020001010001000001000501020202020202000002000202 JUNE 22nd, 1920. "ENAKOPRAVNOST" o eJT ■iii!BlkilMlii'Hl(ilK!iiltiliila!iilBliiia!ii!H!ii!B!ii!Hli ■ him ilaTli ilHT i i [k ! ■ i ib 11 ils'ii I ita !■ ■' lalaii rfxii iTiaTi ita Najhitreje in najstalneje. pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po-iiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postajne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. nuj -K »T« Mož z raztrgano dušo. m | m iti Hembth STATS bAN K I John Nemcth pres. Glavnica i rezerva oreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY dobri zobje so prvi korak do dobrega ZDRAVJA ! Varujte vaše zobe in vaši zobje bodo varovali vas! Dr. H. MeMing zobozdravnik "Pošteno zobozdravniško delo, poštene cene." 2209 Ontario en blok od marketa Vogal Huron Rd. Poleg velike ure. Odprto ob večerih in ob nedeljah dopoldne. (Dalje) "A sestra?" — sem poizkušal nežnejšo struno, da bi mu ublažil srd. — "Ali se ni zavzela za vas?" Bridko, ledeno se je zasmejal. "Sestra? Ta? — Ta me sovraži izmed vseh najhuje." "A zadnjič ste govorili o njej z ljubeznijo." "Mogoče. Čudni hipi pridejo včasi na človeka: brez vzro- nil sem se v svoji stiski in bedi tem plemenitim srcem, z besedo se zahvalil, a v srcu sem jih preklel na dno pekla. Vem, delal sem grdo in nizko. Zakaj to so bili vendar ljudje, ki me nikoli poprej videli niso, ki niso imeli ne najmanjše dolžnosti do mene. A te ljudi doli v Dolini, te bi smel z vso pravico." Dvignil je močno žilavo pest proti nebu, grozeče in stresal. "Naj jih udari Večni, če res je. In mene naj udari in zdrobi. Cemu živim in trpim?" Prihajalo mi je telsno. —^ "A!i mož izbesni?" "Glejte pravkar ste preklin-jevalce obsojali," sem ga sku- UspeM v dtoafseUb dneh aH se vam pa vrne deaar. Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja Polne možke In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če so vam n m.rači in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku-NuKa-Tone, in izprevideli boste, kako hitro so 'ooste čutili drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot »zpenavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralffija, naprimer slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, '™anlkanje enersije, pomanjkanje živahnosti, nervoznoat, ne-specnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi V kC ^FVne cirl°vek navadi. Zavit je v pripraven zavojček, m sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte era. Priporočili NA«I BftSkf^1™ prijateljem. V»»l7, .. m -LNA GARANCIJA,—Cena Nuga-Tone je en ($1.00) 8o!ar za steklenico, k.r^if« JIX SS£f ,Y»ebuje devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko Imp ilvafrowom'j sestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemaitc Nugo-„ J" M'0' dni. Cc niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek zaeno s škatljo mi vam Homo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Mi prevzamemo riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni in enaki garanciji. —■-—___ KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA__ NATIONAL LABORATORY, S. 23, 537 So. Dearborn St., Chicago, 111. dobite P*Uoženo..............za kar mi pošljite.............. steklenic Nuga-Tone. Ime Cesta in Itv. ali R, F. D. Mesto....... Država ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK DR. A. J. BAILEY 5388 ST. CLAIR AVE. Pulimo zobe trez bolečine.------- Preiščemo zobe brezplačno Uradne ure: od 9. dopoldne do 9. ure zvečer. VABILO V DRUŠTVO! KRANJSKO KAT. PODP. DRUŠTVO PRESVE-TEGA "SRCA JEZUSA" je sklenilo, da sprejema za dobo treh mesecev to je maj, junij in julij kandidate od 16 do 40 leta brez vstopnine. Cenjenim rojakom, ki še niso v nobenem ali kateri želijo vstopiti še v eno društvo, se tukaj nudi lepa prilika, da lahko z malimi stroški vstopijo v naše društvo. Društvo "SRCA JEZUSA" je danes največje samostojno društvo v Clevelandu, posluje nad 20 let v najlepši slogi, ter šteje nad 370 članov in ima skoro $13.000 gotovine. Clan plača $1 mesečno in je zavarovan za $300 usmrtnine in $6 na teden bolniške podpore. Oženje-ni člani lahku tudi zavarujejo svoje soproge za $150 usmrtnine ako plačajo 25c mesečno zraven svojega a-sesmenta. Natančneje podatke lahko dobi vsak pri pred. John Levstek 1121 E. 66th St, ali pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36 Str. ter sploh pri vsakem društvenem članu. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 1. uri popol. v Slov. Nar. Domu, dvorana št. 3. Zglasite se tri dni pred sejo pri društvenem zdravniku J. M. Seliškarju, da vas preišče. Ob jednem se apelira na vse društvene člane da upoštevajo ta oglas in upeljejo čimveč novih članov. ODBOR. ka postane mehak kakor mlada punčka. A danes vam povem gai pomiriti resnico: mačka je, tiger! Z ra-j «Sem A zdaj mi je vseeno. dostjo bi mi iztrgala srce iz Ko pa' je duša vsa raztrgana. Kaj naj torej še na svetu?" "Umirite se, prosim vas." "Umirim? Rad se bi, rad A kako?" Zakril si je oči z roko. ''In kaj nameravate zdaj ? Kam mislite iti?" "Kam? Kdo ve? Ptica ve, kam naj leti zvečer, jaz ne. V svet zablodim spet, dokler ne obležim kje na cesti ali za plotom." Segel sem v žep. "Dal bi vam malenkost za pot, če smem." ''Nikar ne segajte po denarju. Pustite! Eno krono sem vam tako dolžan — nikdar ne mislite, da sem pozabil. A zdaj nimam. Oprostite mi! —r Ne, denite denarnico nazaj v žep. Kaj bi mi pomagal denar,- ko pa je duša vsa raztrgana!" "Dal bi vam prav rad. A če ne marate. — Ostanite tedravi! Da bi bili srečnejši, kadar se spet vidiva!" "Ali že greste? Se vam mudi? Morda Vas smem spremljati do. župnišča ?" "Prosim." "Imate morda kako lepo knjigo? Branje me Včasi še nekoliko pomiri in potolaži. Ob knjigi človek pozablja." "Pogledam. Upam, da bo kaj."i in..-.! . . . Poiskal sem in mu ponesel •pred hišo, kjer je čakal; sedeč ■na klopi je bil zatopljen v težke misli. "Hvala. Knjige ljubim." "Lepo to; tudi jaz. — A pravkar bije poldne. Počakajte hip, naročim vam malo kosila." "Hvala, ne! Sodim, da ni moja sreča, ker sem jedel v življenju premalo, temveč ker preveč." "Mislite? Težko!" Bodi, kakor hoče. Brez pomena je vse to. In kaj bi mi pomagalo, če bi jedel še toliko in še tako dobro! Ko pa je vsa duša bolna, vsa raztrgana." Vstal je, naglo se poslovil. Zamišljen sem zrl za njim, ko je stopal čez dvorišče z dolgimi, odločnim koraki, s po-vzdignjeno glavo, na videz mlad, mo'čan, zdrav in cvetoč. In vendar — bil je ubog, strt mož, mož z ranjenim srcem, 'z raztrgano dušo. .. "Kam gre tvoja pot, ti ubogi, samotni; izobčeni mož? Ali se vidiva še kdaj in — kako?" Bodočnost molči..... (Konec.) prsi. Čudil sem se sam pri sebi: "Torej je res vse odbil, vse si izpremenil v sovražnike?" "Čudno. Mislil sem —" "Vem. Da jo ljubim, hočete reči." — Umolknil je, kakor bi mu kdo presekal glas, globoko se zamislil. Strmel je mimo mene, v prazno, nemo, mrtvo daljavo, s tistimi blodnimi in obenem tako sanjavimi o-čmi. — "Morda jo imam res rad. Bila bi brž res edina, ki bi žalovala za menoj, če me ne bi bilo več. In jaz — da, tudi jaz bi žaloval za njo." "Glejte .eno drago dušo vendar še imate na svetu." Udaril je s palico ob zemljo. "Kaj mi pomaga to ko pa je moja duša vsa raztrgana. Vso so mi razčesali na kose." "Ali ne sodite malo prehudo dragi gospod?" "Prehudo? Prehudo, ko pa so me proglasili za — blazne-i ga!" Prijel se je z obema rokama za glavo. ' "Blaznež! — Ha-ha!" "Je li mogoče? Ubožec!" "Ne samo mogdže, dragi gospod, resnica1 'je, gola, strašna resnica... Delal sem pred nekaj dnevi v bučelnjaku. Popravljam to, ono," pospravljam tu, tairi, predevam in čistim stare panje. Kar najdem pisanje od sodnije. In: kaj mislite, 'da je bilo pisanega?' Utihnil je, gledal v me z ža-rečimi očmi. Molčal sem, čakal. "Poziv staremu Huberju je bil, naj pride na sodnijo v zadevi za blaznega proglašenega Alojzija Huberja. Ta pa sem jaz!" Umolknil je, kakor uničen od strašne teže take obtožbe in obsodbe. Široke, junaške prsi ! so se mu dvigale naglo in viso-:ko, dihal je glasno, skoraj hro-; peče, kakor bolnik, ki ga muči i silna pljučnica. "Tako, glejte, me hočejo s silo in preračunjeno narediti blazneža. Ali jih naj potem še ljubim in ne sovražim in preklinjam?" "Ne, ne!" Svojih najbližjih vendar ne smete in ne morete." Žalostno se je nasmehnil. Vem; preteklost j "Vem; prekletstvo pade red-j no nazaj na preklinjevalca. i Vem. ' Ne ljubim preklinjeval-cev in klafačev. Glejte, z gostilničarjem tamle, s protestantom, bi bila postala malone pl*i-Ijatelja. Ali slišal sem ga pred ! nekaj dnevi, da je izustil grd ! angleški stavek. Ne vem, li ; res razume angleško, ali je to i blato kje pobral in sam ne ve, kaj da pomeni. A vprašam vas: kako naj bom prijatelj |človeku, ki govori take reči?" "To mi ugaja, gospod Hu-ber. Spoštujem vas že zaradi j tega." I Zamahnil je z roko. "Ni treba. In ni vzroka. Za-I kaj tudi jaz sem že preklinjal, j grdo preklinjal. Na Jnju. Bil sem že dostikrat že-jjen in lačen; pa sem šel prosit, j Sila me je nagnala, sicer bi j obležal od gledu sredi ceste. A 'kaj so storili ljudje, ki sem jih j prosil pomoči v božjem imenu? Kitajska leteča žaba. Črtica iz naravoslovjia. Zanimivo srednjo vrsto med letečimi živalmi in neletečimi ali nekrilat.imi je najti v visokih drevesih tropičnih in sub-tropičnih krajev in to so živali, ki so opremljene z organi, ki delujejo kot padalna priprava. potova-jV to vrsto spadajo leteče veverice, ki so sesalke, veliki kuščarji, ki šo reptili in leteča žaba, ki pripada dvoživkam ali amfibijam. 'opisal Blanford leta 1881 in sicer po slabo ' ohranjenem eks-emplarju, namočenem v špiritu. Pozneje je dobil Boulanger na-daljne eksemplarje iz Fokiem na Kitajskem in ti se nahajajo sedaj v londonskem muzeju. Zivalica je na naravnost ra-finiran način prilagodena svojim eksistenčnim pogojem. Živi v listnatih kronah dreves, posebno kafre. Svetlo-zelena barva' zgornje strani pokriva že isamaposebi živalico pogledom kakega zasledujočega sovražnika v gostem listovju dreves. Pri tem pa pride izraven še nekaj drugega. To so neredne, rjavo-črne ter svetlo-rmeno obrobljene pege, razpršene po zgornji strani. Te pege izgledajo prav tako kot je pogosto opaziti tako obolele liste. Ob strani telesa je videti blesteče bele in črno obrobljene pike, ki oponašajo igro luči v bleste-čem tropičnem solncu. Na zunanji strani nog teče razvente-ga bela, zlato-rjavo obrobljena črta, ki je istotako izvrstno prilagodena refleksom lučli v kroni dreves. Spodnja stran telesa je belkasta in mesno-rož-nata. Velike lepilne plošče na prstih omogočajo varen oprijem na gladkih, usnju podobnih stov vedno zelenih dreves. Plavalne kožice med prsti so v tem slučaju kolosalno razvite ter so postale letalne kožice. Pri skoku se razpnejo ter delujejo vsled tega kot padalna pri prava, ki ovira moč padca pri kakem napačnem skoku. Ko se začne v aprilu kaka deževna doba ter pada dež neprestano dan in noč, brez presledka ali odmora, tedaj spravi Kitajec svoja rižna polja zopet pod vodo ter napolni svoje ribnike v gorah kot reuervor za suhi letni čas. Tedaj pa se prične tudi za našo živalico doba plojena in trobenti slični močili -glrisovi - spravljajo oba spola skupaj i' Veja drevesa, ki moli en do treh metrov prosto nad vodo, mora služiti kot gnezdo. Večja, do 11 centimetrov dolga samica, zleže svoja mala jajca, obdana od sluzaste mase in samec jih oplodi v trenutku, ko izstopijo. Cela ta masa dobi zunanjo skorjo. Par dni pozneje se izvale pupki, ki plavajo v gosti masi, katero očividno tudi zavživajo, kajti ta tekočina postaja vedno bolj redka. Po par dneh pa se razpoči zunanja skorja in cela družba pade v vodo. Tam se razkropi ter prične iskati živeža, vsak posamezni na svojo lastno pest. Ne mine dolgo časa in raizvijejo se žabe, ki za-, puste nato vodo ter se nastanijo v kronah dreves. Razne "malenkosti." Kot poroča Henri Barbusse v "Populaire", so revizijski sveti vojnih sodišč v Franciji izza .prenehanja sovražnosti razveljavili že 2700 obsodb, kar pomenja, da je bilo 2700 vojakov po krivici ustreljenih. Eksportiranje ur iz Švice. Eksportiranje ur iz Švice te-j kom leta 1919 je doseglo izdat-! no svoto 314,787,644 frankov | proti 215,270,887 frankom v le-j tu poprej. V vrsti odjemalcev stoji na prvem mestu Amerika, za njo Anglija, Italija in Nemčija. Promet s Francijo se je vršil soglasno s trgovinsko pogodbo. Indija, Kitajska in Japonska so izdatno povečale svoja naročila. Vsa znamenja kažejo, da bo obrt v bodočnosti dobro napredovala. m - ■ RAČUNSTVO Četverna podlaga Seštevanje, odštevanje, množitev in delitev — vsebujejo vse račune, ki se pojavijo v katerikoli trgovini. Vsak BURROUGHS stroj deluje z avtomatično hitrostjo v računanju na vse štiri načine, toda Burroughs Računar je posebno izdelan za raznovrstne trgovske račune, kjer ni potrebno, da je račun natisnjen na papir, in kjer je poglavita zahteva, takojšen rezultat, hitro dosežen. Zastopnik Burroughs vam da lahko še mnogo več pojasnil glede ekonomične vporabe računarja (calculator) v vaši trgovini. Posvetite mu nekoliko vašega časa, kadar se oglasi pri vas. BURROUGHS ADDING \ MACHINE €0. — Clevelandski urad: — ERNER BLDG., 1244 ONTARIO ST. F. S. Crane, poslovodja. Profitir si predstavljal nebesa najbrže kot nekake združene države. Takrat ni bilo še slabo na svetu, ko je štel pekov ducat trinajst kosov. Svet ne trpi nikakih prijateljskih zvez med moškim in žensko. Svet je tako podel, da ne veruje v čisto l-azmerje med dvema osebama različnega spola. — Strindberg. Shakespeare I. Sen kresne noči. Prevel Oton Zupančič 1920. Založila tiskovna zadruga v Ljubljani, 128 strani, cena 22 K, po pošti 1 K več. — Oton se je lotil prevajanja Shakes-pearjevih dram, od katerih hoče prevesti največje in najvažnejše. Izda jih Tiskovna iza-druga v 10—12 knjigah. Prvi zvezek je pravkar izšel in prinaša dramo "Sen kresne noči", kateri je napisal uvod in dodal vse potrebne opombe prof. Jak. Kelemina. Ni treba omenjati, da je Zupančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema knjige je jako lična in knjiga je tiskana na.jako dobrem papirju. "Sen kresne noči" toplo priporočamo. Naročite se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. 5% 5% fr= AVTORIZIRAN KAPITAL $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVENUE . 6313 — Plačuje 5% obresti. — Najboljši čas. da vložite svoj denar v napredno slovensko podjetje. Denar je varen, dvigniti ea morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. . Uradujenio tudi zvečer, ko imate čas in poeovo-riti se morete v svojem materinem jeziku. Kadar prodajate, ali kupujete posestva, oglasite se pri nas za svet. Vlagajte svoj denar Jam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Naš zavod je za slovenske in hrvatske delavce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO DRUŠTVO. a Edini odziv, katerega je opaziti na splošno zahtevo, da se poveča produkcijo je videti na polju kandidatov. Povprečni majhen deček je trdnega prepričanja, da je treba učitelje tako dobro plačati, da gredo lahko takoj v penzjon. Zanimivega zastopnika te!. Kadar izjavlja kaka ženska, zadnje imenovane družine jelda je neumnost še nadalje go-Najprej so me ošteli, potem najti v srednji Kitajski. Ta ži-koriti o kaki stvari, misli s mi vrgli kako malenkost. Ka- j valica je postala znana šele v'tem, da je neumno, če bi kdo kor psu so mi jo vrgli. Poklo-'zadnjem času. Prvikrat jo je drugi še nadalje govoril o tem SLOVENCI ste se že ke-daj skušali ozdraviti in je bil poiskus brezuspešen? Mogoče ste se že zdravili že tolikokrat, da ste popolnoma obupali, da kdaj ozdravite. Vedeti morate, da je dandanes v vseh potih življenja potrebno strokovno delo in eno najvažnejših je zdravljenje bolezni. Ko enkrat veste to, in trpite in vas zadržava kaka bolezen, zakaj bi se ne posvetovali z zdravnikom, ki ima skušnje že neštetih let v zdravljenju Zastarelih, Nervoznih in Kompliciranih bolezn.; zdravnik, ki vam bo povedal po natančni preiskavi ali mu vas je mogoče ozdraviti ali ne; zdravnik, ki vas bo ozdravil ako je le mogoče v najkrajšera času, z najboljšim in najvarnejšim izidom, Takega zdravnika najdete ako se posvetujete z Dr. Kencaly. On je ozdravU mnogo bolnikov, ki so skušali ozdravet. brez uspeha. Kar je storil za druge, stori lahko tudi za vas. Moji računi so nizki in plačevanje se uredi tako, da prija bolniku. Dr. Kenealy Ob nedeljah 10 dop. do 2. pop. 647 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, REPUBLIC Nad New Idea pekarno BLD(i. Uradne Ure. 9 dop. do 8. zvečer Cleveland, Ohio. Poleg STAB Gledališča STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 22nd, 1920. i™ LOKALNE NOVICE M SLOVENIJE. —V našem uredništvu ima I načelnik Smith pravi, da se po-pismo gospica Hedviga Zakraj-jtrebuje tisoč novih policistov, šek, naslovljeno na 6218 St.! stov. Clair Ave. Piše ji prijateljica; i iz Grahovega pri Cerknici. j, -E'ektnc"' ^ .u. c]e"j^avJe> s katerim se je socijal- lavca Samuela Rock, ki je tele- j no-demokratična stranka že foniral nekje na žičnem elekt-! ponovno in nujno pečala. Ne še le sedaj, ampak že ravno pred vojno, ko bi se bilo ustvarilo —Dobili smo prošnjo od Slovenca Jerneja Gorišek-a iz Warrensvilla, kjer se nahaja v bolnišnici že dve leti. Boleha za j etiko, in upa, da bi ozdravil, ako bi šel v stari kraj. Društvena podpora mu je po-, . tekla nima denarnih sredstev !,ce ne gredo kar tako na trg ■ • . •• al I; J, stTtaj.1otS frpania r t oi{3e- 'e- Mv.-",c,jat,vo ■ soc,?alno- se na rojake, da bi zbrali toliko!5; fj* H0=CZ0 dolarjev, da bi mu kupili vozni ricnem omrežju, pri čemur 'se je moral dotakniti izvenmestne elektrike. Našli so ga v bližini Vigil, Ohio. —Poljske svobodne zadolžni- VEN IZ VAGONOV! monopolov, ki zaposluje okoli ----2000 tobačnih delavk in delav- Stanovanjska mizerija je po- cev. Bivša tobačna uprava se je že prav resno pečala z načrtom o gradnji delavskih hiš — sedanjo upravo pa pusti stanovanjski urad seveda lepo pri miru! V Trbovjah je ta urad Tako je pač življenje v politiki. Dokler sije milostno soln-ce javnega mnenja, je človek) HI varen pred vsemi napadi. V takem slučaju se bo kak preiskovalni komitej - pač varoval spravljati na dnevno luč nepri- MALI OGLASI res kaj velikega. Neštete re-^odpovedal stanovanja okoli 600 solucije in spomenice posameznih naših strokovnih organizacij pričajo o tem. Med vojno listek. Dosedaj se je nabralo že okoli $50.00. — Nabiralca Frank Grubar in John Kole-gar. —Nočni tatovi so se pojavili v pondeljek zjutraj kot gobe po dežju. Najbolj je bil priza- ridge, častnik ohijske narodne nabrati petdeset milijonov dolarjev po celi Ameriki, da bi jih poslali Poljakom, ki bežijc pred boljševiki. —Učiteljska konvencija se vrši letos v Cedar Point. —Vojaški kapitan G. P. Ad- det okraj med 55. in 51. cesto. O dveh tatvinah smo poročali še včeraj. Tako nam je prinesel drugo poročilo Mr. John Jaklič, ki stanuje na 1426, vzhodna 51. cesta. Pri njih se je oglasil tat ob četrti uri zjutraj. Prišel je v sobo, odprl kovče-ge, preiskal obleko in pobral denar. John Jakliču je vzel $23.97; pustil mu je le dva centa, tako da ni bil brez denarja. Tonetu Volku je vzel uro in verižico, Karolini Volk pa $14 denarja. Naznanili so policiji še včeraj zjutraj, katera je šla na sled temu tatu. —Clevelandska policija bo imela parado prihodnjo soboto. Tam boste videli štiri policij ske oskrbnice, ki se bodo peljale v avtomobilu. To je nov pojav. Nekaj novega je tudi takozva-ni leteči skadron, ki bo prisostvoval tej paradi. Podvojilo se je tudi število policajev na motornih kolesih, odkar smo videli parado v juniju mesecu lanskega leta. To leto je na listini časti šestnajst policajev. Najvišjo čast pa bo dobil detektiv J. Hatman, zlato medaljo za hrabrost prve vrste. —Tovorniško prevažanje v Clevelandu se je zboljšalo zadnji mesec za petdeset odstotkov. Prevažanje je sedaj skoro v normalnem stanju. Trideset odstotkov železniških delavcev, ki so šli na štrajk pred dvema mesecema, se še ni vrnilo na delo, toda njih mesta so nadomeščena z drugimi delavci. —Če človek vozi po 35 milj na uro, potem gre navadno pogledat sodnika Beebe, kateremu ga priporoča clevelandska policija. Tako se' je zgodilo včeraj z Walter Raleigh-jem, ki je plačal za ta sport $10.00. — Policijski "leteči" skadron je bil poklican na pomol v Gordon parku. Prišel je tja, kjer je našel dekle, ki si je slekla jopico in njen klobuk, hoteča skočiti v jezero. Policija jo je rešila. Dekle je izpovedalo, da je hotela narediti sa-moumor radi težkih družinskih razmer. —Brezžična brzojavka solnc-nega svetovja, pob taja Rimska cesta, svetlobni in toplotni biro na dan najdaljšega dneva na planetu Zemlja, se glasi: Danes je najdaljši dan; danes je pri-četek poletja tam pri ljudeh na vrteči zemlji. Od sedaj naprej se pričnejo skrajševati dnevne ne ure ''no more overtime."— Stalnega vremena se še ne more naznaniti, kajti vremenski preroki še vedno pravijo, da bo danes dež. — Včeraj je bil začetek poletja. Civilna službena komisija na- iznanja svojim prosilcem v policijski department, da se je pričetna službena starost povišala od 33 let v 36 let; druga važna novica je ta: Do sedaj so jemali k policistom samo moške, katerih visokost je bila 5 čevljev in 8 inčev; sedaj jih vzamejo, če je visok le 5 čevljev in 7 inčev. Policijskii> garde išče dva zastavonoše, ki bi nosila zastavo novega cle-velandskega polka pri obhodih. Morata biti šest čevljev visoka in tehtati 170 funtov. demokratičnega zastopnika v občinskem svetu ljubljanskem večkrat razpravljalo o omilje-nju stanovanjske bede. Sodru-ga Anton Kristan in Prepeluh sta kot poverjenika storila vse, kar se je v danih razmerah storiti dalo, da se odpravi sramotno stanovanje po vagonih. Dotičnih anket so se vdeležili zastopniki vseh strank, tudi zastopniki stranke "Večernega lista", ki v sinočnji svoji številki bljuje ogenj in žveplo na socijalne demokrate, češ, da niso nič storili za omiljen je sta- —Takole je, če se gre v gleda-i novanje bede. Priznamo lojal-lišče premikajočih slik, pa se^o, da je na predlog s. Antona tam kar enostavno zaspi in Kristana takratna deželna vla- počiva. Tako je naredil Harry Turk, East 46. ceste. Fant je še mlad, toda zelo rad spi. Zaspal je v gledališču, včeraj zjutraj pa se je zbudil. Majhen je še, pa ja pričel jokati. Njegovo jokanje je slišal policaj, ki bi rad rešil prostovoljnega jetnika, toda vse je bilo zaprto. Končno je dobil vrv, jo privezal na požarni izhod in prišel do mladega fantka. —Clevelandski patrijotje že gledajo, kako bi napravili mesto Cleveland četrto mesto ob prihodnjem narodnem štetju. V mestnem svetu bodo predlagane rezolucije, ki bodo govorile za priklopljenje vseh cle-velandskih predmestij. Sliši se, da nekatera predmestja ne marajo tega, toda se jih bo vseeno dobilo. Najbrže se bo o tem glasovalo že ob jesenskih volitvah. —Anthcny Muster ima prestreljeno nogo, kakor pravi policija. Hotel je krasti iz železniškega voza Newjorške centralne železnice na 173. cesti, toda družbin detektiv ga je zasačil pri delu. Hotel je zbeža-ti s svojim so-prijateljem, toda kroglja je bila hitrejša od njega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je obdolžen tatvine. —V Clevelandu so našteli pri ljudskem štetju 100 Turkov. Sedaj pa ne vemo, ali so šteli '.samo tiste, ki se pišejo Turk, ali pa tiste, ki so prišli iz Turčije. Kaj mislite? —Slovenska narodna čitalnica dobiva sedaj časopise iz starega kraja. Zakaj bi sedaj ne postali član iste? V kratkem pride iz starega kraja precejšnja zbirka knjig, katerih še niste čitali. Ne zamudite pri like, ampak upišite se kaj kmalu. ZOPET LINČANJE. Savannah, Ga., June 21. — Philip Gaitbers je bil linčan v tem mestu od druhali, potem ko je izpovedal, da je morilec 17-letne Miss Anza Jauden. Po- da pod predsedstvom drja. Brejca celo sklenila 10 milijonov kron za zidanje stanovanjskih hiš v Ljubljani. Toda centralna vlada v Belgradu sklepa ni priznala in sklenjenega zneska ni votirala! Predsednik takratne vlade v Belgradu je bil zaveznik "Večernega lista'', Protič, podpredsednik pa duhovnik dr. Korošec! Takrat "Večerni list" in "Slovenec" nista kričala, pa tudi pozneje ne, ko se je metalo prizadevanju naših sodrugov-poverjenikov podlsod polena pod noge. V javni seji občinskega sveta ljubljanskega je obe., svetn. sodr. Kocmur dne 20. aprila t. 1. stavil sledečo resolucijo* h >> 1. 'Mestna občina ,ljubljanska naj vzame incijativo glede gradnje stanovanjskih hiš v Ljubljani ter stopi v stik z zavodi, ki so dolžni graditi stanovanjske hiše. 2. Grade naj se večje hiše in po najcenejših načrtih z ma limi in srednjimi stanovanji. 3. V ta namen naj se votira, oz. najame večja milijonska glavnica. 4. Glavnica naj se amortizira v 70—90 letih. 5. Izpremeni naj se stavbeni red mesta Ljubljane, da se o-mogoči izrabiti prostore za stanovanja, kar se da deloma izvesti z dvignenjem hiš v mestu in eventualno s potrebno adapcijo podstrešnih prostorov. 6. Izvoli naj se takoj osemčlanski odsek, ki se pod pred -sedstvom g. župana ali njegovega pooblaščenca v prihodnjih dneh posvetuje o izvedbi teh predlogov. 7. Točka 6. naj se smatra kot nujni predlog. V utemeljevanje je s. Kocmur lojalno priznal, da je to-izadevna naredba celokupne deželne vlade izvedljiva, toda le, če se postopa smotreno in organizirano. Vsak lajik bo moral priznati, da nima gorenja resolucija nič demagoškega na sebi — in vendar so klerikalci kakor en mož glasovali proti! Povejte, gospodje, zakaj ? Govorite! Stanovanjski odsek se je na jetna dejstva kot je storil prad nekaj časa preiskovalni komitej poslanske zbornice, ki je preiskal zadevo dobave sladkorja. Kakorhitro pa je bil tak politični polbog enkrat to-rudarjem! Ni treba biti kdo liko nepreviden, da se je izpove kakšen pfifikus, da ne bi stavil prokletstvu smelosti, vedel, kam pes taco moli...Ali —ZANESLJIV GROCERIJSKI POMOČNIK za razvažanje grocer i je, dobi delo takoj. Stalno delo, dobra plača. Zglasi naj se na 667 E. 152nd. St. vam je še premalo krvi, vi vrbo,srbski patrijotje?! Udarec, namenjen nam, bo priletel nazaj, na vas! In takrat bodo prišli stanovalci ven iz vagonov, pa vas bodo po grbi. — IZLET NA MRZLICO PREPOVEDAN. DVE KRASNI poslopji na enem lotu. Sprednje poslopje ima trgovino in tri stanovanja; zadnje ima dva stanovanja, skoro novo, z kopališčem,' elektriko, potem odpade vse kaj hitro od|Plinom in kletjo. Celo premože-njega ter se ga porabi celo koti nJe v Prve vrste stanju, in ima žrtev, da se na ta način pokaže narodu, da je kljub vsem natolcevanjem vlada vedno pripravljena strogo kaznovati profitarje m njih prijatelje. S tem pa nočemo morda reči, da se je zgodila Palmerju krivica. Ravno nasprotno. Poročilo tega preiskovalnega ko-Okrajno glavarstvo v Celju miteJa Je Pokalzalo povsem jas-je Trboveljskemu planinskemu no >da Je gospod Palmer v naj-odseku "Svobode" dovolilo z|lePšem sporazumu s plantažni-dopisom z dne 14. t. m., da pri-jki v ->užnih državah določil redi 23. in 24. t. m. izlet na maksimalne cene za sladkor, ki so prinesle tej gospodi velikanske dobičke; da so se kubanski prodajalci sladkorja, ki so se Mrlzlico, ki je bil v "Napreju 19 .t. m. objavljen s celim sporedom. Odsek se je za tako veliko prireditev moral seveda primeroma pripraviti — nakupil je za okolo 15.000 K živil in jih večinoma že tudi spravil na Mrzlico. Četudi bi se nič ne -skazilo, trpi odsek več ■tisoč upravnih, posebno prevoznih stroškov, če se izlet ne bi vršil. In vršil se ne bo. Celjsko glavarstvo je 4 dni pozneje to prireditev prepovedalo. "Z ozi-rom na sedanje splošne razmere in na dejstvo, da naredba celokupne dežele vlade za Slovenijo z dne 21. aprilom 1920, štev. 185 o prepovedi prirejanja shodov ni ukinjeno in je torej še v veljavi, se prekliče tu uradno 14. maja 1920 izdano dovoljenje prireditve izleta društva na Mnzlico dne 22. in 23. maja t. 1. in izlet prepove. Proti morebitni kršitvi te prepovedi se bo najstrožje kazensko postopalo. — Okr. glavarstvo Celje, 18. maja 1920,. ?— Žužek, m. d." Na osebno inerveneijo pravi gospod poverjenik za notranja zadeve, da izleta res ni mogoče dovoliti, ker bi se iz njega lahko izcimil nov puč, naval na celjsko sodni jo, oprostitev are-tirancev itd. Današnji "Slovenec" ima u-vodnik "Brezdvomno je..." (Krasna slovenščina, kaj?) "Kam pridemo, ko bi začeli drug drugemu očitati lažnjivo-sti itd.." Ali se je treba kaj podtikati? Nihče ne bo mislil, da se bojite puča v resnici. Gre vam le za to, da onemogočite nam vsakršno javno delovanje! Pa volilci si to zapomnijo! "Naprej slali so po čete, da bi preprečili linčanje, toda čete so prišle pre- to ,sestal in je prišel do prav resnih in izvedljivih zaključkov, o katerih bomo še govorili. pozno — kakor je že navada. Sedaj je v resnici nemogoče povedati, za kaj je vojna pravzaprav zavarovala svet. Največje gospodarsko podjetje v Ljubljani je uprava Gospod Palmer na zatožni klopi. Nehvaležnoist je plačilo sveta. To je moral spoznati na svojem lastnem telesu tudi generalni pravdnik Združenih držav, gospod Palmer. Ali ni bil on tisti, ki je rešil Združene države Amerike pred pretečo boljševiško revolucijd? Ali se nima kongres zahvaliti izključno njemu, da ni že davno izginil s površja ter napravil prostor kakemu delavskemu bov-jetu? Ali more Palmer kaj za to, da1 niso ti strašni rdečkar-ji, od katerih človek gotovo lahko pričakuje vse, ravno na ta 1. maj metali svojih bomb? HITRA POMOO Oslabelost vsled pretežkega dela, i/.delanoat, okoreli sklepi in miSioo, slaboten hrbet, pretegn jenje iz izpahuenje, temu ja lehko hitro odpomo6i s takojSnjo uporabo PAIN-EXPELLERJA "Prijatelja v potrebi" Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo vet brez njega. Samo en I'ain-Expcller je, in v vaSe varstvo je opremljen z naSo tvornižko znamko SIDROM nJA Ca nima zavojček te tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 in 70 centov v vseh lekarnah ali pa pri P. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York dotedaj zadovoljili z dobički, ki nikakor niso bili majhni, podvizali ter zahtevali prav tako visoke cene. Da sta dva zastopnika iz južnih držav v komiteju vložila poročilo, to je, da sta se branila podpisati to poročilo, dokazuje le resničnost teh obdolžb. Palmer, kateremu so bile kot generalnemu pravdniku tekom vojne in po vojni poverjene velikanske polnomoči, da zavaruje deželo pred dvigaj em cen in splošnim izkoriščanjem, je u-porabil to moč, da še olajša roparske pohode kapitalističnih hijen. Isti gospod Palmer, • ki se je kot angelj osvete s plam-tečim mečem vrgel na vsako delavsko organizacijo, ki je v boju za višje plače skušala nekoliko zvišati produkcijske stroške, je izavaroval kapitalistične izkoriščevalce pred istimi postavami, na temelju katerih je dal zasledovati zastopnike delavskega razreda. Ce ne varajo vsa znamenja, se bo gospod Palmer v kratkem umaknil s svojega visokega mesta. Vse časti vredni gospod je prehitel samega sebe v svojem političnem štreber-stvu ter izgubil vsled tega svojo vrednost tudi za razred kapitalistov. Cene sladkorju pa ne bodo padle in sladkorni baroni iz južnih držav bodo še naprej izkoriščali ter molzli narod. Tako pada en kapitalistični politik za drugim v prepad pozabljivosti. Tudi gospod Palmer se bo moral umakniti nekemu drugemu. Kapitalizem pa bo ostal in z njim tudi beda med širokimi masami naroda. Vsled tega se tudi ne obrača boj socijalistov proti posamezniku. Vsi so figure na veliki šahovj deski ameriškega izko-riščevalnega sistema, ki igra za največji zaklad, ki ga je najti v deželo, namreč za blago in kri delavskega razreda. Ne le posamezni politiki, tudi celi sistem izkoriščevanja in izrabljanja mora pasti. najboljšo trgovsko lego na St. Clair Ave. Cena $17.000. Okrog polovico v gotovini, ostalo na lahke obroke po 6%. 6620 St. Clair Ave. Vprašajte v ozadju po 5. uri zvečer. HARMONIKA NAPRODAJ. na. 3 vrste, dvakrat uglašena Cegnarjevega izdelka. Oglasite se na 5805 St. Clair Ave. NAPRODAJ JE stroj', s kate-; rim 'se lahko opremi navaden klavir nakar igra različne komade, kot player piano.'' Kdor želi kupiti naj se zglasi na 6111 St. Clair Ave. IŠČEM eni ali dve sobi. pri. dobri družini brez opreme, za sebe in tri otrpke od starosti t do 10 let, s hrano. Kdor bi imel tako stanovanje, naj se oglasi v uredništvu tega lista do 1-julija. PRIJAZEN DOM NAPRODAJ! Pet sob, za eno družino, kopališče, elektrika in vse moderne naprave; v izvrstnem stanju. Cena $4800; na lahka odplačila. Ako nečete zamuditi te krasne prilike, pridite takoj v uredništvo "Enakopravnosti" za natančna pojasnila. _ _____i_ Kot smo izvedeli, bodo visoke cene življenja padle. To se RADA BI sprejela enega ali dva otroka v oskrbo. Pojzve se prt Johana Knafel, J9506 Chero^ Ave. Stop1 126 Shore Line/ Nottingham. ■ — ii— 1 ali 2 SOBI bi rad dobil med 40. in 67. cesto. Kdor ima kaj •primernega, naj se zglasi v našem upravništtvu. i i U V( si 8 POHIŠTVO NAPRODAJ. Opre ma za dve sobi in kuhinjo. Pohištvo je čisto in dobro ohranjeno. Lepa prilika se nudi mlademu paru, ki lahko ostane na istem stanovanju. Cena je $600 Kdor želi prihraniti precejšnjo svoto denarja naj se nemudoma zglasi na 14706 Sylvia Ave. \ DR. NIKOLAJ TOLSTOJ Št. 26 S.S.P.Z. '!. Collinwood, Ohio, poživlja svo- vedno zgodi, namreč padle na j je člane, da se gotovo vdeležijo Čil 11 v Že Ri m ni m ža P( d« za sc konsumente. Zakon ni cilj vseh, posebno ne vseh žensk, kot se je preje domnevalo. Prepričan sem, da je najti dosti ljudi, ki niso u-stvarjeni (za zakon. Slabo bi nam tudi šlo, če bi ne bilo tako. — Bjoernson. seje, ki se vrši 25. junija v Kunčičevi dvorani ob 8. uri zvečer. Ker je volitev delegata za prihodnjo konvencijo na dnevnem redu, ste prošeni, da vpO' števate ta poziv. Tajništvo. ------— - THE summertime will soon be hero and with it the joys of a vacation trip. Whero are you gointf? The Great Lakes is the meeca for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. Tho D. & C. Lino Steamers embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of tho decks, the cool refreshing lake breezes, D. & C. a Service Guarantee. Daily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leavo 0:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. Daily Scrvico April 1st between Detroit and Cleveland. Leavo 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 3 trips per wock June 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickels Send 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. Tel. Central 359G W Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik i Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. Ustavite ac pri tej uri in ste na pravem prostoru OESOE — Kaj pa sta imela ti in tvoja punca — je vprašal prijatelj. - Sprila sva se. Jaz sem ji rekel, da me ne bo nikoli več in ona je rekla, naj se izgubim in da res ni treba več priti. Prijatelj: — Ce si le količkaj moža; potem moraš izostati vsaj dva večera. — Ekscelenca je bila v zakopih ter po postavi zelo velika. Ozrla se je preko roba jarka. Kom-panijski načelnik je prosil eks-celenco, naj se bolj skloni ter rabil pri tem naslednje besede: — Ekscelenca, Francozi streljajo tudi na najbolj neznatne cilje. Zahvala Tem potom se zahvalim slovenskemu doktorju kiroprakti-ke Nekateri pravijo, da je igra- lo olje veliko ulogo v zadnji mehiški revoluciji. Kaditega je poteklo tako gladko. na 5506 St. Clair Ave ki je ozdravil moje bolezen trajajočo čez 20 let, ter me rešil mojega dolgotrajnega trpljenja. Zelo ga priporočam rojakom ter bi mi bilo v veselje dati vsakomur natančnejša pojasnila. 1 Dr. D. J. SMALLY Zobozdravnik 6204 ST. CLAIR AVE. Moderno zobozdravništvo brez bolečin. Ruvanje zob, Bridge-work, in Platework je naša špecijaliteta. URADNE URE: Od 9. ure zjutraj do 8:30 zveč^ Ob nedeljah: od 9. ure zjutraj do opoldne. — Zaprto ob sredah popoldne. OC30C— OE= TOM KLUN 1001 E. 62nd Telefon Princeton 1276—K Postrežba vsak čas ,z avtomobilom za krste —r izlete — poroke — pogrebe itd. FRANK KRHIN, 12(51 E. 60TH. CESTA. LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačam0 v gotovini tako j.Simon, zanesli1* vi prekupčevalec, soba 216 L®n noxBldg.,f drugo nadstropji Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad ger Sewing Machine Co. Odp^ to do 6. ure zvečer. \