Stev. « Posamezna številka 20 sioilnk V rrstu. v petek 21. januarja 1921 Posamezna Številka 20 aiotink letnik XLVI — Izvzemsi ponedeljek — vatk dan »jurraj. — UreduLslvo. ulict sv. :• »nchžLi Aaižkeg« ž-iev. 20. i. ntUstropJe. — Dopisi tia] se poSlijajo ured-:itvi, — Nefranuirana piaau »a ne spcejeutajo, rokopisi s® n« vr"C*jo. — ,_iajatelj In odgovorni urednik S »111 n G od i :i a. — Lastnik fconsoretj lista Edinosti. — Tis!: tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na inescc L 7.—, poi če1.« L 32.— in ce:) leto L 60 . —. — Telefon uredništva in upravo £iev. 11-57- EDINOST PoMmerne Številke v Tr?ta !n okolic« po 20 -lottuk. — Ogltil is raln.^io v Sirokosii eat kolon • (72 mm). * Oglasi tijovcev (a obrtnikov po 40 stot. osmrtnic«, ithval«, poslank* ta vabila po L !.—, ogUi! dta«?nih Tivodov mm po L — MiH oglasi po 20 «to!. basadi, uajmanj pa L 3. — Ojlaif, naročnin« ta reklamacij« se pošUjajo laklju&io upravi Edlnoiif, v Trata, ulica av. Frančiška Aaiškega Sitv. 30» L nadstropja, — TeUfon urtdniRva in uprava U-flT. K izjavam grofa Manzonija Će izjave italijanskega, ministra v Bel*| prave vere v iskrenost takih izjav. Nav* uradu, yrofa Manzonija, ki smo jih v če* I zlic temu hočemo priznati, da so sklep* ■ aj priobčili vsporejamo s prejšnjo injčne besede grofa Manzonija vendar po« sedanjo prakso okupacijske uprave na* mirjevalne; v njih se vidi nek znak. da pram našemu ljudstvu, kakor jo ostro prihajajo v odločilnih krogih do spo* zna čaj o številna, z ogorčenjem pisana; znanja, da iskrenega in trajnega prija= poročila, ki jih dobivamo od vseh strani i teljstva med obema državama ne more ki smo jih imenovali v točki 3). Edino in Koristi Reke zahtevajo, da Je Jugosla* i kov, in H zna#a 2 milijardi in 249 mili* vija močna in urejena. Zato izjavljamo, j jonov. V ta povračla se morajo vitetS. da so vsi elementi, ki rujejo proti njej! tudi izročitve, ki jih je zahtevala mirov* največji sovražniki Reke! ^ ! na pogodba. Izdatki za zavezniške za* 8. Vprašanje baroSke luke naj se končno j sedne čete v porensklh pokrajinah in re* razjasnil To vprašanje ne sme ovirati j kvizlcije, ki so jih te čete dosedaj izvrši* izvršitve rapallske pogodbe. ; le in so se dale ugotoviti, znašajo 450 9. Zahtevamo, da so zastopane v za* milijonov; izdatki za razne medzavezni* časni reški vladi vse politične stranke, ške komisije do konca meseca novem- Italiji, moramo dobiti vtis, da na Italijan* <>ki strani še niso prišli do končne, usta* rljene orjentacije glede politike, ki se žavljani Italije, uživali polno svobodo v mednarodnim nadzorstvom ali vsaj pod okvirju italijanskih zakonov, da se bodo} nadzorstvom onih dveh držav, ki sta mogli neovirano razvijati v narodnem i sklenili rapallski dogovor. ina uveljaviti napram jugoslovenskim j duhu ter ohranjati in gojiti svoj ježih in; ržavljaiii iii. Moremo pa tudi priti do|vse narodne posebnosti; ta izjava bi ka* (zaključka, da vse lepe besede, kakor jih'zala, ie govoril tudi contc Manzoni, niso -jsvesti, da smo Jugosloveni na tem ozem* iskrene! Človeku se dozdeva, kakor da Iju važen del jugoslovenske narodne ned Italijani 1 nta druga proti drugi1 skupnosti in da vsled tega ne more biti duša i: i i in pravice, in duša : prijateljstva med obema narodoma, ako nasilja prizna Če se naša resolucija ne bo spre^!godbe izgubila Za pMIJufliev ivsfrlle k Bemflil INOMOST, 19. V tirolskem de/eU nem zboru je bila predložena nujna xt* solucija, v kateri se zahteva, da se irn* izvršiti ljudsko glasovanje za priključi tev Avstrije k Nemčiji prvo nedeljo v marcu. ške komisije do konca meseca novem* DUNAJ, 19. Ministrski ^vet j«. odobril bra dosegajo 40 milijonov in 900.000; trgovinsko pogodbo z Nemčijo in za* mark. Vse te številke pomenijo marke v Ikonski načrt za osebni dohodnin d i-zlatu. — Ta statistika, zaključuje »Deut* i vek. Poslanec \Vurmbaumer je stavif sche Allgemeine Zeitung«, jasno kaže, i predlog, naj se določi dan ljudskega gho kak neznanski napor stanejo povračila j sovanja za priključitev Avstrije k Nci Nemčijo, ki ie izmučena vsled vojne in čiji. revolucije in je na podlagi mirovne po*^ DUNAJ, 19. Narodno socialistična .'ire za surovine, J bi nam hotela Italija na tem ozemlju da dišejo -/ 'a e I nalagati politično in narodno muče? apravs ijajo vtis iskrenosti; to pa tem bolj, ker >cemo ;4rofa Manzonija neko toploto in naprav* j nistvo! . . . _ . • »_ . , , , Do te zavesti morajo priti v J talij i, aleo bomo sil jeni ustanoviti v inozemstvu začasno protivlado, ki bo sestavljena iz reških meščanov, pripadnikov posamez* nih reških strank. Stranka D'Annunzija se ne bo vpoŠtevola! Imeli bodemo iste pravice, kakor so jih imele vse proti vi&de. ki so se v zad* njih časih ustanavljale In bile deloma tu* di prk>oznane od posameznih velesil. 11. Ta resolucija se odpo&lje Zvezi Narodov itd. (Glej uvodi) Zagreb, 12. januarja 1921. Za socialistično mednarodno stranko doče postopanje z nami. Kajti, kakorj Ivan Mayerhott 1. r. rečeno, besed smo čuli že mnogo, prak; Kozim Segnan 1. r. priznava odkrito in s posebnim povdar*|J? njihova zelja po prijateljstvu z Jugo* kom. kolike koristi bi imela Italija od!sIoveni iskrena. Povdarjamo pa, da go. !prijateljstva z Jugoslavijo. vorimo le o vtisu, ki ga napravlja na nas j , . i t * . . ... izjava grofa Manzonija; nikakor pa ne -ved* bi lahko marsikaj pripomnili,; dopuščamo domneve, kakor da bi videli 7 clo;,cku takoj "bilo vero v te lepe v njegovih besedah kako jan»t\-o za bo^f .besede. Omenimo le dejstvo, da smo " - večkrat in iz še merodajnejših ust čuli ■ake izjave, ne da bi bila sledila kaka .izprememba v postopanju z našin^ naro? dom na tem ozemlju. Tudi izjava grofa Manzonija. da imajo in so imeli Jugoslo« veni in Italijani tudi v minolosti skupnes 4a sovražnika, nas sili h kratki priponv bi. Kje in kdo je bil ta skupni sovraž* neik? Menda ni treba, da bi kazali nanj s pr^om! Zgodovinsko dejstvo pa je, da je bila Italija do vojne dobe zavez*i DUNAJ, 19. Proračunska komisija i< življenje in istočasno plačevati povra* čila. To je dvojna naloga, ki jo bo mogla r . Nemčija rešiti le tedaj, če bodo stavili Pretrcsal* finančni položaj njeni upniki zmerne zahteve, če ji bodo privoščili resničen vojaški in politični., predvsem pa gospodarski mir. Koliko ton brodovja je izročila Nemčija Finančni minister je izjavil, da se bo moral proračun vsled padanja vrednosti denarju po večat i za 26 milijard. Zaveznike ie prosil, na v pomagajo Avstriji premagati sedanjo ; krizo, drugače bo neizbežen bankrot, U i bo imel resne posledice za vso Evropo tično postopanje z nami pa se ni izpre» menilo! Za besedami morajo priti dejanja, ker edino dejanja nas morejo pomiriti in nam dati vere. Tu se nam zdi potrebno, da posebno podčrtamo besedo grofa Manzonija, da bomo smeli poleg jezika negovati in ohranjati vse narodne poseba ! nosti. K tem pa štejemo vse naše narod* ne znake! Ko bo naša narodna zastava snvrflxv:.- ;.;„ .j; 1 , - SVOj.° rovati, da živimo v liberalni državi in \cYJvn d[ ^ LTTv- dokT-Za t? da bomo mogli živeti svoje narodno živ, rZn^l7 nnvr 1,41 t™a Je ljenje! Dokler se to ne zgodi, ije bo v upoznala novo jugoslovensko državo.LJa^m narodu na tem ozeBmlju ^^ene Naravno je, da taki spomini, raka dej s, vere v lepe besede, naj so bile izgovorjen va iz bližnje minolosti, ne dopuščajo i ne v Rimu ali v Belgradu! Krvav vojaški yp@r na Rek i ,/siaia obrnjena pro i Ov Annunzijevem nasilnežem Avtonomifctična demokratska stranka je pristavila resoluciji posebno izjavo, v kateri poudarja, da hoče združiti zastofJ* nike vseh plemen k skupnemu delu in da se bo razpustila, čim bo ta cilj dosegla. Podpisani so Ruggero Gotrhardi. Franc Cattarinich In Oskar Batlastin. Iz Češkoslovaške nadeja francoske pomoči Neka vest. ki jo prinaša T x-. - . , ...............rrespondenz« pravi, da bo 2,004.727 ton. Ima se izročiti poi mmjo*(na prihodnjem sestanku vrhovnega sve> na ton. Od 1,814.17a ton, ki so bile raz*, ta francoska vlada zahtevala naj se koli* deljene, je dobila Anglija 1,477.339, | kor mogoče hitro nekaj sklene, da se za* Francija 166.924. Italija 124.901, Japon* gotovi, Avstriji možnost življenja, in se reši vprašanje posojila, ki naj se dovoli Avstriji. Sklicanje italijanske zbornice RIM, 19. Italijanska zbornica sc sestane k javni seji dne 26. t. m. Na dnevnem redu so interpelacije in razprava o za* konskem načrtu za državno upravo žita. Krvavi izgredi v Castellmare REKA. 20. Del reškega vojaštva, ki sestoji po večini iz privržencev Avtonos« mistične stranke, se je uprl. Upor je izs bruhnil v vojašnici Diaz na Tržaški ^iLtci. Med meščanstvom, ki je prihitelo in hotelo udušiti vstajo, in med uporniki se je razvil boj. ki je trajal več ur. Vstaja je izbruhnila istočasno na več točkah mesta. Upornikom se je pridružilo de lavstvo. Vladnim četam se je posrečilo udušiti upor V mesto sta prikorakala dva oddelka italijanskih orožnikov. Ranjenih je bilo več oseb. Aretirali so 15 upornikov, drugi so zbežal L Mm rešUii! strank proti priklopiti/l K Italiji Sinocn j a »L a Sera« je prejela iz Za* „reba besedilo resolucije, ki so jo skic* nili v Zagrebu bivajoči zastopniki reške avtonomistično 5 demokratske in social* no * demokratske mednarodne stranke na svojem zborovanju, ki se je vršilo 12 januarja v Zagrebu. Resolucija, ki je bila odposlana Zvezi Narodov, italijanskemu min. predsedniku Giolitriju, Pa# šiču, zastopnikom Amerike. Francije, Angleške in Italije v Belgradu, generalu Ca vi g ii j i, italijanskemu, jugoslovenske mu in inozemskemu tisku* se glasi: I. Ker smo mnenja, da je rapallska >o^odba, v kateri jamčita Italija in Jugo* >lavija na svečan način za trajno neods visnost svobodne reške države, brezpo gojno zakonita, si usojamo staviti slede? ca vprašanja: Kakšni koraki se mislijo podvzeti pro* .ti proglasom dr. Grossicha in inženirja Karla Coninghija (prvi je po rodu Jugo* sloven. drugi italijanski podanik — za* torej ni ne eden ne drugi Rečan), v k-i« terih zahtevata, da se nadaljuje propa* ganda za priklopitev Reke Italiji? Reka, ki je od pamti veka središče ple= menskih bojev, se ne more gospodarsko razvijati in bo poginila. Če ne bo Italija zatrla te nesmisr'ne in nesramne propagande, ki se vsiljuje s teorjem in nasiljem.-potem kaže biti resnična govorica, da »hoče Italija uničiti Reko, da reši Trst«. 2. Ko je italijanska vlada napadla s >vojimi rednimi četami D'Annunzijevo vojsko, je dokazala, da nc pripoznava nezakonite reške vlade. .Tes'i italHansk. volina, pribor riti spoštovan »e onatiiskemu dogovoru, domo^-ino vsi pros daj, ko se vrnejo v gnanei. 5. Na celem svetu so se ustanavljale nove države in so se vršila ljudska gia* sovanja pod nadzorstvom mednarodnih čet. Zakaj naj bi ne veljalodsto za Reko in zakaj ne vsaj zasedejo mesta čete onih dveh držav, ki sta podpisali rapallsko pogodbo? Zakaj se je izročilo mesto razbrzdani oblasti onih ljudi, ki se ne strašijo nobenega nasiJja, da izsilijo svo* jo voljo? Zakaj smo izročeni ljudem, ki so bili svojeČasno sodelovali pri umoru Francozov, ki so uničevali imetje mešča* nov in jih prisilili da bežijo iz svoje do* movine? Kako se more dovoliti začasni vladi da vzdržuje dva bataljona vo* j as t var* Zahtevamo popolno razoroži, vsch meščanov ali pa je treba dovo* ki <*a je oklenila z D Annunzijevima za* 'ti vsem meščanom, da se oboroži jo* Si_ot......6. Podajamo svečano izjavo, da' je turijem? (Ona dva nista bita zastopnika I Reka kraj dela in ne kraj plemenskih bojev. 7. Dobri oclnošaji z Jugoslavijo so za vico na Reki, ostati v mestu. Reška via? da ni bila zakonita. Vendar bi ne imela niti zakonita vlada pravice podeljevati pripadnost in sicer iz enostavnega vzro? ka. ker ti takoimenovani novi a zelo na* dležni reški meščani do današnjega dne niso še bili razrešeni svojega italijanske* ga državljanstva! c) da zapusti Gabriele D'Annunzio ne* mudom a naše mesto. (D'Annunzio je medtem že odpotoval z Reke. Op. ur. »Ed.«> 3. V poročilu o seji narodnega sveta (Poročilo je bilo priobČeno v listu »Pic* colo« z dne 7. t. m.) se je povdarjalo, da so vse stranke razen ljudske ' odobrile znani dnevni red. Na Reki obstojajo razen aneksijoni* stične stranke Zveza avtonomistov (Za* nella), Demokratično * avtonornistrična stranka, Ljudska stranka. Slovanska stranka in Socialistična mednarodna stranka, fzmed teh strank je le Ljudska stranka in sicer deloma sodelovala z aneksijonistično. In če se danes tudi ta stranka vzdržuje glasovanja, pomeni to, da je le stranka aneksijonistov s svoji* mi sleparskimi strujami glasovala za dnevni red. Ta nesramna D'Annunzije* va stranka hoče za vsako ceno ostati na vladi, ker se boji, da bo morala pola* gati račune o svojih sleparskih mahina* cijah. 4. Sklicujemo se pri tej priliki na be* sedo generala Caviglije, da »se bodo smeli vrniti v domovino vsi begunci«. Vprašamo: Kakšno jamstvo nam misli dati italijanska vlada, da se bomo mo* gli neovirano povrniti na našo rodno zemljo in ostali . na njej svobodni in arni? Zahtevamo* da se razpišejo vo* tve v ustavodajno skupščino še le te= ska 28.678 in Belgija 15.831 ton. Angleško razpoloženje nasproti Nemčiji LONDON, 19. Angleški krogi smo* I irajo, da morajo imeti Nemci pred očmi, da bodo imeli na prihodnji pariški kon* ferenci zadnjikrat priliko, staviti kon= krefcne predloge v zadevi povračil, da so zahteve zaveznikov jako razsodne :n da! Češkoslovaška proti emisiji novih so zavezniki že v marsičem popustili na*) bankovcev sproti Nemčiji. Menijo, da bi mogli za* i NEAPELJ, 20. Vesti iz Castellmare PRAG-V 19 Minister Beneš je rekel v vezniki v slučaju, da Nemci ne bi stavili i pravi jo, da se ie zbrala množica in ^la odgovoru na neko interpelacijo da ni konkretnih predlogov tudi brez pomoči i pred mestno hišo protestirat proti pnv resi da bodo zavezniki dovolili'emisijo nemških veščakov nadaljevati svoje| krstitvi dosedanje »Piazza Mimicipio-. v bankovcev avstro ogrske banke za de. dela t ^Piazza Spartaco«. Prekrstitev je odre, žele, ki so pripadale prej k avstro * ogr* Nov nemški protest proti načinu Ijud* Ldl1 "OVi občinski svet. Socialisti so Izo ski monarhiji. Češkoslovaška vlada ne bi glasovanja v Gornii Šleziii ■ °eS,h hfl rdrCC,> nikoli sprejela takšnega predloga. glasovanja v ^oinji Meziji je povzročilo nerede. Iz mestne hiše jo ' \ BEROL1N, 20. Nemška vlada je izro-l padlo par strelov iz revolverjev, pri če* čila poslaniški konferenci in zavezniškim j mer je bil karabinerski narednik ranjen. vladam noto, v kateri protestira proti Vsled tega so karabinerji začeli streljati. ureditvi ljudskega glasovanja v Gornji I Bilo je nekoliko žrtev. Iz Neapolja ^O Sleziji. V noti se pravi, da med^avezni* i bila poslana ojačenja v Castellmare. ška komisija ni vprašal,j za mnenje! ---------- nemškega zastopnika, dočim se je dala | Stalna vojska Zedinjenih držav Poljakom prilika, da lahko uveljavijo! WASHINGTON, 19. Senat je sprojel svoje želje. Nota protestira tudi proti j resolucijo, ki določa, da naj znaša šte* posameznim členom in naglasa, da se j vilo stalne vojske Zedinjenih držav protivijo mirovni pogodbi. i 173.000 mož mesto 150.000. Iz stare in nove Rusije Kra&in v Stockholmu STOCKHOLM, 19. Krasin je prispel semkaj in odpotuje v dveh dneh v Moskvo. Ozka zveza med baltiškimi državami RIGA, 19. Poljski poslanik v Rigi g. Kameniecki j.e izjavil, da bo mir, ki bo začasno sklenjen v Rigi, končno zavaro* val mir v Vzhodni Evropi. Naj glavne j* ša posledica tega miru bo čvrsta zveza med baltiškimi državami. Tozadevna po? gajanja se vršijo. Važno vprašanje je* še sklenitev sporazuma med Poljsko in Lotvinsko o izkoriščanj« baltiških luk s strani Poljake, Sporazum med Rusijo in Perzijo WASHINGTON, 19. Po vesteh, ki jih je dobil državni urad. se zdi. da je bil sklenjen med perzijsko vlado in boljše* viki sporazum. Sovjetska vlada se odre* ka pravicam* ki jih je bila Perzija dovo^ lila prejšnjim ruskim vladam. Uradne zanfkenje odstopa perzijskega šaha PARIZ, 19. Perzijska legaclja objavlja poročilo, v katerem pravi, da so vesti o odstopu perzijskega šaha neutemeljene. Vladna kriza se razvija pravilno. Boji v indiji LONDON, 19. V severni Indiji so do* maci vstaši presenetili eno angleško če* to, ki je imela 7 mrtvih in 38 ranjenih. Načela socialno-gospodarskega programa „Kmetskih in delavskih zvez" Poroča: Virgilij Sček meščanstva!) Opatijski dogovor zahteva: a) da morajo vsi legijonarji brez izje* me. torei tudi oni, ki so preoblečeni v meščanske obleke, zapustiti Reko; b) da ne sme niti en legij on ar pod pre* iuna AQ ia cu-uloKit Reko življenskega pomena. Jugoslaviji se ne prodajamo in se jI tudi ne pod* vržemo, vendar brez nje ne moremo ži. veti! Slovanski sodržavljani so naši brat- ti? ixi tnuiA isoa ivriivic* ko* mi. Zavezniki In Nemčifa Koliko je Nemčijza dosedaj plačala BEROLIN, 18. List »Deutsche Allge* meine Zeitung« objavlja izvleček iz ne* ke spomenice, ki jo je objavila nemška osrednja vlada. Spomenica vsebuje sta* tistiko, ki našteva vse, kar so dosedaj izročili Nemci zaveznikom, in izračuna, da dosega vrednost teh povračil 21 mili* jard in 200 milijonov mark v zlatu. \ tej svoti je med drugim zapopadenega za 1 milijardo in 600 milijonov železni* škega materijala; za 219 milijonov polje* delskih strojev in orodja, ki je bilo izročeno Franciji do julija 1920; za 5V3 milijard trgovskega brodovja, ako se ra* čuna materijal po najnižjih cenah; za 237 milijonov živine, in sicer 40.700 konj in 416.000 glav govodine, ki so bile izro* čene Franciji; za 656 milijonov premoga; za 626 milijonov barvil, zdravil in kemi* kalij; premogokopi v sarški kotlini, ki se cenijo na podlagi vrednosti, ki so jo imeli meseca julija 1914, sedari na 483 milijonov; rezervne zaloge, ki imajo premoga za 50 let, v vrednosti 558 mili* jonov; državne domene, gozdovi in ne* premičnine v zasedenih pokrajinah, ki predstavljajo 4Va miHiard vrednosti, ne da bi se pri tem vštete pokrajine, ki so se bile odstopile Poljski; premičnine, ki so jih čete v mesecu novembru 1918 t>u-stile ležati, v vrednosti 4V3 milijard (od teh premičnin dosegajo že one, ki so jih pustili Nemci v Belgiji Hi milijardo); svota, ki jo je Nemčija plačala za živež to surovine, ki Hh ie ortiela od zavezi - VIII. Zadružništvo Temelj našemu narodnemu gospodar* stvu bodi do konca izpeljano zadružni* štvo. Zato pospešujmo prodajalne, na* kupovalne, delovne in kreditne zadruge. Zadružna zveza osredotočuj vse za* družno življenje. Denarna centrala, se osnuj v Zadružni banki, ki naj orgam* žira ves narodni kapital. IX. Narodna industrija Ker pobijamo dosledno vsepovsod na* čela in življenje kapitalističnega gospo* darstva, moramo stremeti za tem, da si ustvarimo na zadružni podlagi narodno industrijo. X. Kmetske in delavske pravice Kakor obstoja trgovsko in obrtno pravo, pravtako naj sc ustanovi kmetsko in delavsko pravo, ki vsebuj vso zakono* dajo, tičočo se kmetskih in delavskih zadev. Ustanovi naj se kmetska in delavska zbornica, ki naj proučuje razmere in ščiti pravice kmeta in delavca. XI. Postranski zaslužek Naše kmetije so skoro vse brez izje* me tako majhne, da ne morejo prehra* niti lastnika in družino vse leto. Zato bodi naša skrb omogočiti postranski za* služek našemu kmetu. Domača obrt naj vzevete ter nudi kmetskemu ljudstvu trden obstanek na lastni zemlji. XII. Industrijski delavec Stremeti treba za tem, da pride dela* vec do lastnega doma ali vsaj do zdrave* ga stanovanja. Plačo, ki je družinska, določa paritetna komisija in mora biti taka, da more delavec ohraniti sebe in svojce ter vzgojiti in oskrbovati otro* ke, tako da ne bo treba trgati žene od domačega ognjišča. Naše zahteve so: skupno določevanje minimalnega zasluž* ka ter maksimalnega urnika, postopna odprava nočnega in otroškega dela in slednjič popolen prazniški počitek, XIII. Davčna politika Posredni davčni sistem, ki zadeva zlasti uboge sloje, se odpravi. Uvede se postopni dohodninski, premoženjski in zapuščinski davek. Poseben davek se na* loži na vojne dobičke, na zemljiško in kapitalno rento in sploh vse dohodke, ki s! jih kdo brez dela pridobiva. Po* stavno treba določevati davka prosto mi* i t*-»>i nramaioola. XIV. Zastopstvo v državi Gosposke zbornice so protiljudske, zato naj se odpravijo. Polog parlamenta kot prehodne ustanov e naj se ustanovi stanovska zbornica, v kateri bodo sora/* merno zastopani vsi stanovi. XV. Volitve Za vse državne, deželne, občinske iti | vse druge zastope veljaj splošna, enaka, tajna in sorazmerna volivna pravica ZA moške in ženske. XVI. Samouprava Upoštevajoč kulturne razlike mej na* šim in laškim narodom, zahtevamo Čiru širšo avtonomijo za ozemlje in občine, koder prebivajo Slovani. XVII. Domačija domačinom Ne nasprotujemo kmetom in delavcem drugih narodov, v katerih vidimo le svoje brate, vendar pa moramo zahte? vati, da pridejo do službe na naši zem? lji najprej domačini, potem šele tujci, Ni v znamenju bratstva, če silijo v na$e kraje tujci, domačin pa se mora seliti, ker mu tujec v domačiji kruh odjeda, Stremeti hočemo zatem, da se naši nci i l Amerike povrnejo. XVIII. Naši cilji Smoter našega dela je blagostanje vse* ga naroda, pravičnejša razdelitev tvarnih dobrin in sadov dela. Kapitalistični gospodarski sistem, ki sloni na liberalnem * individuabstičnem sebičnem nazoru, sc mora do tal podreti in zgraditi treba red, ki sloni na podlagi socialne pravičnosti in enakosti vseh stanov. Temelja> na katerih bo slonel nov gospodarski recL sta: 1. Solidarizem: to so načela pravično-, stl in ljubezni, ki morajo zavladati med vsemi stanovi in prekvasitl človeško družbo. 3. Socializem: to je udejatvitev teh neminljivih načel v družabni ia gospodar«, ski obliki, ki odgovarja današnjemu družabnemu razvoju in tirja od vsakega po* sameznika, da podredi svoje koristi ln*( teresom obče blaginje. Pravice poedin* ca so omejene po zahtevah in potrebah družbe. Na tem načelu mora sloneti or-; ganizacija in življenje nove dobe. (Konec.) &PSTS ..EDINOST" Stran U. »EDINOST« štev. 18. V Trstu, dne 21. jantiarja 1*21. Politične vesti Domale vesti Brezobrazaosl. Neki župnik je prejel od načelnika poštnega urada y Izuzetu ta-Ie strog ukaz in ntnr. Rc^Iv-"' 1 '---* '.t-11 ukor: Rodbinski izpisek se mora sesterili v itatt lanskem ali latinskem jeziku, nikakor pfi se t hrvatskem, ker so uradi kr. zakladnice in civif- noga koinisarijata italijanski, vsaj do novih odredbi!!!) To naj se naučijo župljani, ko zahtevajo, obrazno«t take hudo ki bi jo primerno Zborovanje v Livoruu. Vikamo zborovanje XVII. kongresa italijanske socialistične stranke postaja v~ak dan zanimivejše. Prve štiri dni so se govorniki trupli, da bi pridobili večino zborovaJccv za gla-ecvanje, Jq se bo vršilo jutri, in ki bo odločilo o usodi stranke. V govorniški boj so posedali tual titgcvcrniki 14 sicer tako živahno, da ni manjka'o diamaiičnih treilotkoV. Y glavnem ae je bil boj ned ediuiaško in skrajno lupino komunistov, medtem ko «r» se reformisti držali v ozadju, videč da po svojem številu ne morejo priti vpeštev; vendar zavedajoč sc svojega duševnega nadvladja po u -cbncjrti svojih prvakov ter njihovih zaslug z a razvoj stranke, se ne umikajo, temveč mirno pričakujejo sedbe. Sami ne pojdejo iz stranke; nasprotniki jih morajo izključiti iz nje. Pu-ic-žaj se je tekom prvih štirih dni precej iz-prcminjaL Večkrat se jc zdelo, da bodo skrajneži potegnili nase, če ne vso skupino edinjašev, vsaj njeno dobro večino, včasih pa je kazalo, da pritegnejo edinjaši k sebi reformiste, ozir. ccntru-maše. Torej razkol na dve stranki. Zborovanje, ki se je vršilo v sredo, pa začrtuje v obrisih razkol stranke na tri smeri: reformisti, katerih bi se po svodih izjavah morala otresti e-dinpška skupina, bi bili zase, edinjaški komunisti bi postali najbrže dediči prejšnje stranke, a č;sti komunisti bi se ločili ter ustanovili novo koma-j nistieno stranko. Vse se zdi, da se bodo »čistim* pridružili še levičarji edinjaške struje. Tretja in-12rnacional3 v Moskvi je baje že uradno pripo-znaia skupino »čistih« komunistov za svojo čla-DICO. Za zadnje, zaključne govore je izbrala vsaka stranka svojega najboljšega govornika. Zato so - 1T } . . . , . H , , , . ,., . - 1 j-,- . - nena rap:UL=ka pogodba, ki sc jc toliko proslav zborovalci z velikim zanimanjem sledili govorni- .. . - - - ' ' Iz IfiftikfiU ihlllMia! Iet.,,bc mcral ° tcm deželno upravo, ki si ™ ——| pridržke pravico nakupa bika po mesarski ceni. Tatovi v kavami Pioteklo noč ao vdrli neznani; # Dogovori med Jmgosluvijo in Avstrijo o razve tatovi v kavarno »Milano«, ki se nahaja v ulici , j|avIj»Bja zaplemb nad premoženji. Glasom poročil kvesturi. j p'embc nad avstrijskimi posestvi, a ist >tako bi po , . _ , , Z raorfinom bi se bile kmalu zastrupile. Včeraj stopala Avstrija glede jugoslovenskih pese iti in • : u S PraV1C° !SCratl- S^čeuik žja.frai okon 9. ure bil nemudonja poZvan zdrav-i ^cg. Dolgovi na podlagi vrednostnih papirjev naj nn.jp« h?st,,c Knstovo v cerkvi .n po zupiup;; nik rtšilne postaje v ulico deUa Crocera št 2. Krna- se uravnali takn, da se vs? d Igo vi poravnao politiko na, ficp v zasebni oblika — To je brez- • ]» ^ tem je dospel zdravnik na lice mesta ter' * valuti. Tudi vprašanje, kako naj se pe IZKUŠENA babica sprejema Chiozza 50, priti., levo. noseča na dom. UI. NOVE postelje za d; ceni v ulici Molir- ''bi. 'c predajo po uiaki 35, pritHčje. /85 ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrst, prodaja tvrd k a Sever & Komp., Trst. ul. Machiavelfi št. 13. 29 de vrste, da te t^zko najti besede,, n^el ugotoviti, da se je Clara Diviscech in njena! ™ pa z avstrijskimi podjetji, ki se jim je sedež prw ... , ► <*n-cda.^Ce duhovnik, ki vršiUOLetna hči Ottilia, po nesreči zastrupila s morfi-«c^ v Jugoslavijo, sc ima rešiti končnoveliavno. svoj pokbe med ^odstvem in za ljudstvo, rabi > i nom. Ko je prišla Diviscechova malo k zavesti, Novi balkanski vlak preko Jugoslavie Zveza z svojem aradovanju jezik, ki ,e jezik ljudstva in kij ;c Z3Čela pripovedovati zdravniku, da je zavžila! brzovlakc m Berolin - Carigrad - Sclun - Atene spada ga ljudstvo ljubi z vsem žarom svoje duše, je to po: preden se je vlegia k počitku. precejšnjo količino? načrtom, ki jih jc evropska konferenca za vozne mnenju gospodov v Buzetu — politika! Seveda: morfija z namenom, da bi prej zaspala. Zdravnik j rcde približala uresničenju. Ta vla* ima pritt , nedopustna, zločinska pcUUka. Da pa gospodje: ima je izprai želodec in ju je nato pustil v do-j že to poletje in bo njegeva smer nekoliko uradniki, ki je njihova »lužoena dolžnost, da slu-! Iuaćj eskrbi. hazHčna cd prejšnjega balkanskega vlaka. Vlak zi;o ljudstvu in spoštujejo njegove pravice, žalijo Dva postopača nabila nočnega čuvaja. Preteklo' fcc od Berclina skozi Draždane - Podmoklo -poštene m vestne ?judi .n se drzno dotikak> pravic; neč je cpravljal čuvai Riciotti Simonctti svoio ! plago - Brno - Požua - BudimpešLo - Zemun - Bel- ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupe:. Albert Povh. tn-ar, Mazzini 46 (v bližini drvensga trga). __537 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pole£ delavnice odprla tudi salon za izgotovljcne zimske obfe!-e in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se zo < biien obisk. A. Mer-molja Fie^er, nliea Comrnereiale 3. 586 lesu v Trstu. Na _ ^ ... _ pojavilo novo padanje - j Imel ukaz, da ne smo nikogar pustiti na ladje, jima ccn- Oeske jugosloven&kega izvora so dosegle ceno -j 'c zavrnil prošnjo. Nato je vzel eden izm.d po^o- ^^ stavbeni les, stavljen na parnik, 240 lir. pačev iz žepa nož ter ga zasadil čuvaju v dc ?no ^red dvema mesecema so bile cene za 30 - 40 lir j reko. Na Čuvaj evo vptije s.o prihiteli orožniki, To je grda politika narodne n-estrpnosti in nedopustne osebne udobnosti]] Kakcr jc duhoven tu radi ljudstva, tako ?.o tudi državni uradniki radi' ljudstva, ne pa ljudstvo radi uradnikov. To naj si zapomnijo vsi razni gospodje v Buzetu! Ekscelencd k^-terim je posrečilo aretirati enega izmed n«t v Trstu m Rnmi moramo vpraša«, sc-li tako brez- £ilnežev. Orožniki so ga odvedli v zapor v ulici obraznost; v skladu s. slovesarimi izjavami, da v liberalnosti itabjanak * države jamstvo, da bode no- Coroneo. Pci^kuien samomor. Včeraj popoldne si jc ho- vi državljani Kalije slovanske narodnosti uživali tela končati s karbolno kislino življenje 20letn?. vse narodne in jezikoATie pravico?! Mari take tre* > Mari;a CnegheL Vendar mladenki ni bilo name-obrazresti odpirajo >zaželjenega mirnega sožitja, i njcn0( da umre v cvetoči mladosti. Družina, pri međ obeit a plemenoma v deželi? Mari ni bila skle-! kateri st^imie Cneohol. n^«™ zvaril« mVn ■ višje. Prepoved izvažanja olja iz Grške. Glasom vc?ti, ki so jih tukajšnji grški trgovci prejeli iz Aten, je £rška vlada prepovedala izvoz oija. LISTNICA UREDNIŠTVA Nabiralci darov so naprošeni, da pri sestavi iz- s- kateri stanuje Cneghel, je namreč zapazila njen; ^^ °prcdcHi° imena darcvavcev P° darovanih U1UIJ11. .. 0 ?ros.'av- ein ter nemudoma pozvala zdravnika rešilne pr-' kom; medklicev je bilo malo, zborovanje je bilo1^Tt/f-0' P^^ša baje mir in prijatelj-1 stafe. Dospevši zdravnik je izprai mladenki že- Ti stvo med Italijane in Jugoslovene ter prisrčno go^ spedarsko in kuiturelao vzajemnost?! Mari ni med kulturelnimi dc-brinarai v prvi vrsti jezik ljudstva?! Mari ta buzetska brezebraznost ne zagr^jn. poli do uresničenja tega cilja?! Če visokim gospe-dom lepo zrv^eneče besede niso le prazne £raze, ki naj prikrivajo drugačne namene, morajo tistega hn-zetskega gospoda prav pošteno potegniti za ušesa, oiirno. Bordiga je držal po svoji ognjevitosti, Ser-retti po svoji prepričevaJncsti, a Turati po svoji odkritosrčnosti in doslednosti zborovalce v nape-tosti. Kot zmagovalci pojdejo iz tega boja s čisti« ku-srunisti, ki so vztrajali neomajno na stališču, katerega so zastopali že prvi dan na kongresu. Skoro gotovo bo edino njihova skupina pripoznana po! odleti v — drugo kraje! III. intemacionali. Poleg tega ee jim pridružijo šc levičarji edinjaške skupine, torej pridobe tudi na Btevilu. Sedeč po aedanjem položaju, dožive poraz ediniaši. Njihov nr-men jc bil ohranili stranko celo in trpeti v njej šc zanaprej tri struje. — Edinjaška bi bila postala središč©, sedanji centrumaši bi bili tvorili desnico, -čisti*: komunisti pa levico. Toda zgodilo se bo najbrže najhujše; razkcl na tri novw ttranke. Seveda niso izključena tudi presenečenja, zakaj pri tako tcmperamentnfh ljudeh so mogoče izpremembe v zadnjem trenoiku. Govori se bližajo h koncu. Na včerajšnjem li-vornskem zborovanju je prvi govoril inž. Amedeo Bcrdiga v imenu skupine čistih komunistov. Dokazoval je propadanje socializma v zadnjem desetletju. Druga internacionala je propadla, ker je sodelovala z meščanstvom in vodila eportunistično politiko. Socialni demckralje so postali največji podporniki kapitalizma. Govoreč o ruski revoluciji, pevdarja razliko med socialnimi demokrati, ki so bili in so 5o za parlamentarni ustroj, in med boliševiki, kateri so bili vedno propovedniki pro-letarske diktature. Vse države, ki v njih vladajo socialni demokratje, so pokazale svojo nemoč v boju s kapitalizmom, ker niso dosegle nobenih reform, ki bi bile v korist proletarijatu. Zavrača trditve, da niso dani pogoji za revolucijo. češ da kapitalistično gospodarstvo ni šc doseglo svojega vrhunca. Refocmisti so pred vojno izjavljali, da je revolucija še nemogoča, ker je ka- lodec ter jo pustil v domači oskrbi. Njeno stanje ni nevarno. Aretirani tatovi. Preteklo noč sta vdrla Ivan Jazon in njegov prijatelj Prmz v vagon, ki se nahaja na južni postaji. Ko sta bila v vagonu prvega razreda, sta začela trgati iz sedežev usnje. Ko sta bila dobro preskrbljena a usnjem, sta se napotila demov. Med -petjo srta srečala !6lctnega Romana TauČerja ter ga prosila, da bi jima shranil usnje. Poziv Ijndstva in javnosti na višje deželno sodiSče Pogovor so jim zmešali orožniki, ki so aretirali v Trstu! Ljudstvo želi in hoče hitrejšo rešitev vlog Jazcna in TauČerja, dočim jim je Prinz pobegnil. o vojni odškodnini. Vloge se prepočasno rešujejo, j —--------------- ... --- Stranka za stranko roma po zcmljeknjižnih uradih/ da bi jim ti fcrdali potrebne izvlečke iz zemlje-' ESC knjižnih knjig, aH odgovor se redno glasi: , Dane* j postojna. V nedeljo, 23. januarja ob 7 in pol zvene bo mc, pridite jutn, čez teden * itd. Krna jc Č£r vpriz0ri tukajšnje .»Dramatično društvo, - n. pr.: po 10 L so darovali N. N., F. I., itd. se s tem prihrani prostor in olajša stavcerh delo. Izkazi, ki ne bodo sestavljeni na ta način, pridejo zadnji na vrsto ali pa sploh ne bodo objavljeni. Borzna poročila, Teč »H: V Trstu, 20 januarja 1920. ie isšel Cena 3.— L. — Dobiva se v tiskarni Edinost in v knjigarni J. Štoka v Trstu == Po piištl L 3.50 == stanje na kanalski okrajni aodmji. Zato poživljamo j na,-ihanega in cagujivega šaika Dobriča, ki v svoji vIS]e deželno sodeče v Trstu, da napravi v tem brez primerni porednesti kopiči zmešnjavo na zme-oaru red m nastavi potrebno število uradnikov &}av kdor ge hoče sme}ati zaspaacmu gospodtt pn okrajnih so dni, a h zlasti pa pri okraim ^odmji Bcrovskemu in gospej BorcvsU kdor hoče videt, i v Kana.u — \ cč občin. ! domišljavo hčerko Dragano, ponižno in ljubko | Iz Sv. Ivana. Tudi nri smo ,e začeh noko^o Gvozdcnko< omejenega barona Selikurja itd. Hd.J M gibati, vendar bi bilo lahko še veliko živahnejše, ne ^ te ^matično predstave. Burka -e Neprepecatene krone Jadranska banksi J90 CosmKch 470 Dalmatia 350 • Gcrolimich 2149 Libera Triestina 6(10 ! Lloyd 1800 i Lussino 2100 Martinloich 302 Oceania 458 Prem uda 470 Tripcovich 5CG Ampelea 696 Cement Dalmatia 370 Cement Spalsio 417 Presno lii7pife drugje oglej ie pi /alogo spalnik sob, ktiliinj in posicij za otroke (z mrežami) v uiici - Geppa štev. Trst - m Teja valotu na tržaškem trgui V Trstu, 20 januarja 1920. če bi vsi člani društev, predvsem pa odborniki vršili svojo dolžnost. Imamo pevski zbor, ki se je ustanovil prod približno poldri-^im mesecem. Ža-libcg jih $e veliko, ki zahajajo ikrajno neredno k vajam ter s tem znatno ovirajo hiter napredek društva. Ti zamudniki naj pomislijo, v kak mučen palc-žaj spravljajo pevovodjo, pevce in pevke, ki na novo naštudirana in so vse vloge v najboljših rekah. Smeha bo v izobilju. Zato na veselo svidenj® jfsttc.f v nedeljo prj * Zmešnjavi.' t j j.^31^ Iz Idrije. Redili občni zbor pogrebnega društva | markc ' Idriji za leto 1920 se bo vršil dne 2. svečana dolarji '21 ob deveti uri v telovadnici državne rudniške avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone Gospodarstvo se v ______________ ™ OD a.e^cu ur'v telovadnici tirzavne rudmšice francoski ^^ redno in točno zahajajo k vajam Poleg tega, da 5o!.c .^^ednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pred- švicarski franki motijo druge, ne morejo slediti vajam, vsled česar f' „ zapssmkarja. 3. Poročilo bla-; angIešId £ni)tii papirnati je pevovodja večkrat primoran, da ponavlja snov. ^Tmka. 4. Poročilo revirjev. 5 Volitev novega j angležki {lultij zlati ki jo večina že obvladuje. Posebno čudno se pa zdi, ccibor.a'. 6' revizorjev. 7 Slučajnosti. _ O- j rubIi da je ravno mladina najbolj netočna. Človek, ki ec clam najkle? odborovc izredne se^e nafwIeoni se z mladega razvadi, tudi pozneje, ko postane Z 16 ^sinca 1921 ^ pacajo ^ojo zaoataJo zrel. nc opusti svojih razvad. Bl^ža se pu^t, vsi do 2 svečana 1921. ncerjih odbor n, . J - , se prav marliivo pripravljajo. Vendar želim, da si bo ^niafaal za člana pogrebnega društva. pital v cvetu svojega razvoja, zda, pa gevoro, da | ^^ y ^ marlfivosli ne w&čeJo cno druic_\~~ je kapitalizem že strt. Zagovara 21 točk, ki na, se i lena Saj ve?ldar za dilipno narcdno •prejmejo v celoti in take, kakor so. ^ j stvar za katero mcra£10 vsi ^ajenmo delovati.: Glede strokovnih organizacij trdi, da je treba j Kar najbolj pogrešamo, je dvoje: dramatičnih pri- Županstvom srednjega govedorejekega ozemlja je tudi te podvreči velji komunistične stranke, zato j reditev in pa čitalnice. Vzrok, da se predstave razposlal komisariat za samoupravne posle go- ' ne vršijo je ta, da ni sredstev na razpolago, s ka- ri^ke dežele to-Ie okrožnico; terimi bi so lahko uredil oder in garderoba. Čudno Govedoreja, ki je v naši deželi v predvojnem ^a je, da se povsod drugod lahko zberejo petreb- v;asu lepo napredovala, se je vslcd vojne hudo za- nc svote za prireditve, da s.c pa pri Sv. Ivanu to nemarila in to v občutljivo Škodo kmetijskemu ne da doseči. Onih borih 2000 lir, ki so zato pe- gospodarstvu. Naši živinorejci dobro vedo, da je "robne, bi bili lahko že zdavnaj zbrali. Upam, da s= k povzdigi domače živinoreje največ pripomogel So v kratkem vendar nekaj storijo, kajti to mrtvilo z-kon, zadevajoč pospeševanje govedoreje, ki na- 'c nara\nc5t greh med naredom. Do danes tudi lao\i jna duševnost vzrok razkola. Ne leči nas ideologija, ampak različno precenjevanje potrebnih dejanskih sredstev. Odklanjamo nasilje kot program in ne pripoznavamo diktature. Zakaj diktatura večine ni diktatura. Poveličevanje nasilja izziva prezgodnje poizkuse in vodi v prepast. Stranka je Že večkrat preživljala take krize. Toda iz vseh takih notranjih sporov se je rešilo je-tlro, t. j. reformi-zem. Tudi boljševičko božanstvo se bo izpremenilo in tedaj se bodo tudi današnji komunistični nareki preobrazili. T*>daj bodete razumeli (komunistom), da je obstojala moč boljševizma v ruskem narodnem čustvu. Ruski boljševizem bo imel voiao zgodovinsko funkcijo, toda ne bo mo^cl preprečiti zveze naprednejših zapadnih držav. zreči! našrni, po vojni hudo prizadetim občinam precejšne stroške, in ker so občine že itak z drugimi stroški preobložene, iieirt izposloval pri vise ki vladi prispevek iz državnih sredstev, da s -uhajala v gcstilno, ker kavarne ni — je prisiljena tem olajšani občinam ustanovitev po zakonu pred-r stajati doma, čeprav je to zanjo jako mučno. Po- pisanih doptiščevalnih postaj. 'reba jc evidentna, pričakovati je tedaj nujne od-! Komisija., ki sem jej poveril nakup plemenjakov, ~cmc£i. — Od gospode, ki je bila voljena v razne nakupi le za skok že sposobne, 18 do 24 mesecev dbore, pričakujemo več resnega in smotrenega | stare bike njave švicarske pasme. Biki se bodo oddala. Te nedostatke je treba odpraviti! V kratkem dajali naročnikom na živo tezo po mesarski ceni. še kaj zanimivega. —n. j Prevozne in komisijske stroške in razliko med Mestna zastavljalnica. V soboto, dne 22. t. m„ pravo ceno plemenske živali in njeno mesarsko se vršijo prostovoljne dražbe nedragocenih pred- ceno pokrije deželna uprava Iz sredstev, ki jih fe metov. Društvene vesti Šentjakobska podružnica CMD ima danes ob no.* vadni uri in navadnih prostorih svojo sejo. Iz Sv. Ivana. Kakor že javljeno, bo v nedeljo, 23. t. m., v svetoivanskem Nar. domu, lepa domača zabava pri pogrnjenih mizah. Naše gospodične bodo stregle gostom s čajem in sladčičami. Na odru ee bc proizvajal lep vspored: petje in igrn. Prepričani smo, da bo obisk te prireditve popc«n, posebno, ker gre dohodek za refekcijo podruZ. otroškega vrtca. Jtišesiojeni, zbirajte pridno za Tiske&ni sKlad „Edinosti"! SKORAJ v novem stanju poljske stroje, in sobna oprema za novoporočenče, se proda po ugodni ceni. Poizve se v Tomaju št. 71, 95 Trgovec, ki se mudi samo začasno v Trstu, kupuje srebro, krone, goldinarje. In plačuje najvišje cene. Ula iltiđonnirm it 10, L BELLELI izdelani rsinob^r/n} L's:rojenje, Izdelovanje in barvanje sc izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se :: navadne lisičje kože In kune. :: Trpina Manili list, Via Eaitsn 3? ODDA SE meblirana soba z dvema posteljama. Ulica Gallileo Gallilei 8, IV., levo. Na upogied cd 2-4. 89 MLAD gospod išče pri Sv, Jakobu ali v mestu mtb-lirano sobo pri jugcalovenski družini. Ponudbe pod »Učitelj« na upravo, 90 LJUBLJANSKA j>rvovr«tna tvrdka išče za takojšen vstop samostojnega knjigovodjo, ki mora znati popolnoma .slovenski in nemški jezik. Služba je stalna, a plača diskretna. Daje sc prednost onim eferentom, ki so vešči špedicLjskc stroke. Prošnje pod s A A A 1921« izročiti upravništvu Edinosti. 92 KRONE k M kupujem samo nekoliko dal s najvišjih cenah Via Pondaras št. !, (33) PRODA SE posestvo, obstoječe iz hiše, hleva za 4 glave goveje živine, hlev za prašiče in polje, obstoječe iz 22 porceL Žiberna, Križ pri Tomaju št. 64. * SPREJMEM učenca za brivsko obrt. Brivec v trgu Vipava. 94 DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI proda posestvo v Zapužah, vi. §t. 230 kat. obč. Šturije, obstoječe iz hiše, gospe-darskega poslopja, njiv, travnikov in gozda. Ponudbe je poslati na vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani do 15. februarja 1921. 1. (93 v ta namen dovolila visoka vl&đa. N. pr., bik stane na licu mesta 4000 kr. Prevozne In komisijski stroški za vsakega bika znašajo 200 lir. Ako tehta plemenjak 400 kg ia zsa^a mesarska cena za kg žive teže 5 lir, -se odstopi bik odjemalcu za 400X5 = 2000 lir, dočim založi deželna uprava vso razliko med 4200 lir. in 2000 Er„ t. j. 2200 lir. Občine stik /a&ebuiki, ki.se nameravajo poslužiti te ugodne prilike za nabavo potrebnih čistokrvnih plemenjakov, naj se zglasijo nai-kasaeje do 30. jac. nuarja 1921 in naj vplačajo obenem deželni blagajni v Gorici, Viale 24 maggfo i, na račun vsakega naročenega fiemenjaka 2000 lir. MODERNA soba in kuhinja se prodasta radi se-Reditelj, ki prevzame plemen jak a s temi ugod- ! Iitve. Zgonik št. 39. 88 nostuoi, se mora obvezati, da ga bo redil vsaj tri ——————————— ■ leta za pleraenrtev. Za sluča? da bi ga hotel KUPUJEM vTeče vsake vrste, UL Solitario 19, M. iz kateregakoli vzroka prodati pred pretekom treh Bubnič. 69 PRODAM po zmerni ceni 2 trakovni žagi m 2 strojna oblica. Ponudbe in pojasnila, na: An gel j Kolarič, Lonjer 219. 96 ig Masi & G. Sferza Mavrlclja Wackv!rza " * •tf-'iki Trsf, uL Torrs mm Telefon 29-33 Velika izbira majolicnili in železnih peči znamke „Premier4, ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 t' O D L I S 1 t" K TUJiNEC Danijo Šimunović. (52) Vsaka ie nosila poleg snopiča knjig velik šop Četudi je bilo v mesecu januarju, sta po krat- prekrasniii rož, kakršnjih Stanko niti v maju ni kem obedu namestila v eenci velike pomaranče videl, a tirdi na prsili «te imeK obe kitico različ- in dveh palm, pak sta molče uživala prekrasni nega cvetja. Približali ste se lahnim in hitrim ko- zimski dan. rakom, komaj da ste ga zagledale s svojimi jas- Hiša njihova je bila visoko gori pod Sergjem, nimi cčmi, kaki-šnje imajo le mlada dekleta, a v ravno na srednjem Kanalu, a doli pod njima temne .1-___« j - _r — p!n4it< Ivu^i fn mivifa —rt dcSUO ZCleni firatl.K! vidih m zadnji utiip z\e£tih are. — Kako se mora ljubiti tu — -— na teh pečinah ... a tu je Madin dom! — je rekel na gla*, da si olajša prepolno dušo. Govorili so nato še razni govorniki. Važna je Ma-j Doli v mestu je zabrncl zvonec »kozi mirni vzduu, ribirrijeva izjava, da l^vičarii priA-užujejo čistim in ko se je obrnil, je uzrl dve visoki, vitki deklici In spomnil r_e je, da je to tisto mesto, kjer so to- njihovi globini komaj da si mogel slutiti bodeči strehe in zidovje me*ta —\ desno zeleni Gradac lika dubrovaška dekleta šla v smrt, ker so samo; žar. Obe pa *te imeli kljubovalno #tisneEe obrvi, in sivi Lovrijanac, a dalje na levo temni Lokrum, tako mogle pomiriti svojo zaljubljeno dušo. j kakcr da hočete kazati s t^m, da. niste več o- ; pak neizmerna, tiha in modra morska površina. Pet era je pogledal v propad ter zagledal na skali, troka, j Vse, kar sta imela reči drug drugemu, sla že globoko na dnu, dva mrtvaška venca, oba iz živega Stanko se je začudil, ter ste se nstavile blizu »rekla; Stanko ji je celo že v dolgem pismu raz* cvetja in z belimi trakovi. Desni je bi! že na pol njega, a še bol?, ko ste razsule svoje rože v pre-; galil svojo dušo m tudi prejel nje odgovor, A se-rarpleten, ker ga je jugevina premočila z valovi, p^d k onima vencema, « daj sta pričakovala mirna » radostno, da se po- le vi pa še povsem sve?, in bržkone -so ju položili Postale ^te nekoliko in odŠle: oo, ona večja se j vrne. njiju svojci kakor v zadnji spomin. Morda so ju pa je povrnila ter enda s tudi listi šopek ter ga i O tem povratku jima je pisala včeraj in omc-tudi tisti, radi katerih ste se deklici ubili »a ojstri vrgla dok ! njala, kako preporojena prihaja domov in da fi bo Pe£»ni, ovenčaii in jumorda obsuli s poljubi. j — Tu 6ta ijtibezni žrtvovale svoje rože m taka hiša domača tem milejša, ker najde v njej Stanka. In toliko da se ni začela opravičevati, ker jo bila dvomila na njegovi ljubezni, kajti obljubljala je v tem pismu, kako da hoče z večjim zaupanjem po» ravnati svojo hipno slabost. Stanko se je nekoliko sramoval radi totke dobrote, ali, nadejal «© je, da i Madinim j-rthodom plača vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec, edlnole — AVoIziJ Povh, trgovina Piazza Ga-ribaldl tt. 3, te!. 3-29 (prej trg Barrlct a) (25 I IIHM BolGffin Doli se je morje lahno, L»hno vzdigalo, kakor da je bila njuna uiektev — je razmišljal, gre doc za p c miluje tisti spomin na steni, ki jc čula žudnji njima skozi cvetne vrtove, kemaj zadržavajoč sol- v lahko modrih nlaščih. ze, ki so mu j«Ae aaiHi na odi, četudi ni vedel, za kaj. A on Je Srfel, da b! tudi ta mrtva ljubezen bila njegova IX. • Petnajsti J:. k..-„Iu pepoidue, ko Je solnce naj-; izginejo tudi zadimi nemili spomini iz njegove duše ročo fij-sedel Stanko na vrtu pred ia udal »e je popolnoma radostnemu pričakovanju. bolj vroč Madino iii^O ivieiiuu c.Čctar.1 Pavloio. (Dalje) | Zaloga vina, žganja in drugih likerjev w na debelo in drobno Lastno podleti« v Poreču i Ravnateljstvo to pisirn« v Trstu, j ulica Tintorc it i - Telelon 5-24 I (8) Brzojavke: BolaiteM. Triesi« ■Lks III I«! ■bi nr^i