Poštnina plačana v gotovini. "X
Leto XIV., štev. 217
Ljubljana, soSota 16. septembra 1935
Ceaa i? Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
I—
Dunajske svečanosti
Z velikansko slovesnostjo so te dni na Dunaja praznovali 250-letnico onega znamenitega dne, ko so pred dunajskim obzidjem krščanske vojne trume zmagale iiad Turki, oblegajočimi takratno habsburško prestolnico. Slovesnost so obhajali hkrati z obletnico zgraditve velike cerkve sv. Štefana, na oboje pa se je naslonil velik katoliški shod. Ta bi imel biti vsenemški katoliški shod, pa so ga iz Hitlerjevega tretjega carstva seveda bojkotirali; tudi iz nasledstvenih držav ni bilo večjega dotoka, z izjemo Poljske, ki je imela posebne vzroke, afirmirati se pri praznovanju zmage Jana Sobjeske-ga. Sedanji avstrijski režim je imel obilo vzroka, da da slavnostim čim sloves-nejši značaj in jih zveže čim tesneje s svojimi vodilnimi smernicami.
Naša starejša generacija se kaj lahko vihri v položaj, kakšen ogromen obseg bi imelo praznovanje četrt tisočletne obletnice zmage pred Dunajem, ako bi še živela stara avstro-ogrska monarhija iz predvojne dobe. Saj je zmaga pred Dunajem v septembru 1. 1683. veljala kot ustanovni dogodek avstrijske velesile, ki ee je mogla razviti, ko je vidno oslabela Turčija in so se njene meje umaknile iz bližine Dunaja daleč tja na Dunav in spodnjo Savo. Ne smemo pozabiti, da so po zmagi pred Dunajem »krščanske« čete prešle v ofenzivo, ki jih je v nekaj letih dovedla celo v osrčje Balkana, čez Niš, Skoplje in Peč, in imela končno po mnogih peripetijah za rezultat, da je turška sila izginila iz srednjega Podu-navja. Na sadovih teh zmag se je mogla obnoviti habsburška oblast in se je razvila Avstrija kot velesila. Za atmosfero izpred leta 1914. bi bila to tedaj dobrodošla prilika, da se ponovijo vse one tirade o posebnem poslanstvu Avstrije in posebni historični misiji Dunaja, ki da je očuval krščanski svet srednje Evrope pred navalom polumeseca.
Mlajša generacija bo komaj še razumela te miselne konstrukcije. Mi pa srno jih vendarle navedli tu, ker se nam zdijo najprikladnejša osnova, da se na njej pokaže, v kako čudnem položaju je danes Avstrija, ko se trudi, da historične spomine in praznovanja veže s svojo sedanjostjo in s programom za bodočnost. Saj vendar nečesa manjka pri teh slovesnostih, manjka poglavitno, namreč ona močna, vse obvladujoča ideja, ki veže preteklost z bodočnostjo in daje pobudo in pogon vsemu dejanju in ne-hanju politične skupnosti. Stremljenje po avstrijski državni samostojnosti to prav go: ovo ne more biti, saj vendar vemo, da sc še nedavno domala vse avstrijske stranke gledale svojo bodočnost samo v čim prejšnji združitvi z Nemčijo. Preorientacija je nastopila šele, ko je zmagal Hitler in stri razen marksističnega tabora tudi centrum, politično organizacijo katoliške duhovščine. Ideja avstrijske državne samostojnosti ima tedaj vse znake iz strankarsko politične interesne sfere.
Prireditelji dunajskih svečanosti so zato poiskali opere svoji prireditvi v drugi smeri. Združili so jo z velikim kato-iiškim shodom, in to naj bi bilo nadomestilo za ono manjkajočo idejo, ki jo je pokopal razpad leta 1918. Mnogi govorniki so naglašali s posebnim poudarkom, da so v onem septembru 1. 1683. pred Dunajem zmagale »krščanske« čete. Toda bila bi velika napaka, iz tega delati kake posebne zaključke. Krščanski svet v 1. 1683. nikakor ni tvoril enote napram islamu, niti idejne, še manj politične, in ni mogel postavljati vojsk, da bi z njimi zaščitil države pred Turki. Kdor je imel opravka s Turki, je iskal zaveznikov, kjer je pač upal, da jih dobi, seveda z največjim uspehom tamkaj, kjer je pretila skupna nevarnost od sultanovih bojnih sil. In to je bila v oni dobi poleg Benetk pred vsem Poljska; ta je bila obenem najmočnejši politični faktor, ki je prihajal v poštev. Zato je umljivo, da je Jan Sobjeski prišel pod Dunaj s svojo armado in ga rešil. Prav nič pa se ne čudimo, če so avstrijski časopisni in drugi glasovi te dni poljsko zaslugo na dunajski zmagi zmanjševali in ji dajali kolikor mogoče majhen pomen, dasi je zgodovinska resnica, da so Poljaki tvorili jedro zmagovite vojske, ki je rešila Dunaj. Saj je nehvaležnost Dunaja prišla kar v pregovor; ni minilo niti sto let po dunajski zmagi ko je ista Avstrija Rusiji in Prusiji pomagala deliti. Poljsko...
Tudi krščanska politična ideja se je dala potemtakem ob dunajski proslavi le s težavo uporabiti. Ali za čudo, vodilni avstrijski politiki niso prišli v zadrego, marveč so ob tej nriliki našli, da je čas pričeti s preuredbo Avstrije v smislu nekakšnega krščanskega ali celo katoliškega fašizma. In celo to so odkrili, da je sa to preuredbo kot nalašč knez Starhemberg, hajmverovski vodja in potomec onega znamenitega dunajskega. vojskovodje Starhemberga pred 250 leti. Potemtakem se je vendar našla osnova za historično zvezo med slavno-stjo zlnage nred Dunajem in sedanjostjo, Starhemberg sam jo predstavlja in v tem znamenju naj se prične nova doba za Avstrijo.
FRANCIJA ZAHTEVA ZADOŠČENJE ZA NEMŠKA IZZIVANJA
Dernarša francoskega poslanika v Berlinu - Francija se ne pusti
izzivati - Posvetovanja pariške vlade
Pariz, 15. septembra AA. Plavaš poroča:
Francoski poslanik v Berlin« je po nalogu svoje vlade ponovil pri zunanjem ministru Neurathu že predvčerajšnjim pri Biiiov.u izvršeno demaršo, v kateri je zahteval pojasnila zastran dogodka, ki se je pripetil na niirnberškem kongresu, kjer je kancelar Hitler posebej posvetil zastavo z imenom strasbourškega mesta, ki jo je imela hitlerjevska delegacija iz Kehla. Dalje je poslanik vprašal, kaj je z nedeljsko šolsko proslavo v Berlinu, kjer so opazili posaarsko delegacijo, ki so jo demonstrativno obdali z uniformiranimi francoskimi vojaki.
Dopisnik »Journala« pravi, da ne ve, kaj je francoski poslanik izjavil pri svoji drugi demarši, pač pa doznava iz nemškega vira, da je nemška vlada dala za-
gotovila, da se inkriminirani prizor, ld kaže Posaarce kot ujetnike francoskih vojakov, ne bo več ponovil.
Dopisnik dodaja, da ni mogel dobiti niti najmanjšega podatka o tem, kakšno stališče bo zavzela WHhelmstrasse zastran tega, da je kancelar sam posvetil zastavo z imenom strasbourškega mesta.
Francoski poslanik Poncet je o svojem razgovoru z Neurathom poslal vladi obširno poročilo, ki ga sedaj v zunanjem ministrstvu proučujejo.
Berlin, 15. septembra g. Kljub najstrožjemu molku oficielnih krogov se potrjuje, da je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet izročil včeraj nemškemu zunanjemu ministru Neurathu demaršo francoske vlade zaradi izročitve zastave narodno socialističnemu napa-
'apeški nuncij se zahvaljuje patru
Muka senzadja v Pragi matskih posledic —
Praga, 15. septembra, h. List Hlinkove stranke »Slovak« je včeraj objavil pismo papeškega nuncija v Pragi Giriacija patru Hlinki kot odgovor na pozdrave, ki mu jih je poslal Hlinka z načeistvene seje slovaške ljudske stranke v ponedeljek. Pismo, ki je pisano v latinščini, ima naslednjo vsebino:
»Med tem ko žalijo v Pragi Sv. očeta neposredno ali po osebi njegovega zastopnika v obliki, ki je v nasprotju z vsemi običaji mednarodne vljudnosti, ste vi Slovaki pokazali globoko spoštovanje pred visoko avtoriteto 5v. očeta. Zato ie trebfl Tebi in Tvojim izreči zahvalo. Zahvaljujem se Tebi in Tvojim tudi zato. da ste papeškemu nunciju, ki mora iz poslušnosti pred Sv. očetom živeti v Pragi, prinesli tolažbo v njegovi britki žalosti. Tega vam ne bom nikoli pozabil. Plemeniti slovaški narod mi bo ostal stalno spominu.«
Pismo ima še pripombo, da se lahko ob-javi.	.
Pismo papeškega nuncija sta davi repro-ducirala »Lidove Novinv« in »Prager Tag-blatt«. Sprva se je splošno mislilo, da gre za falzifikat, kar ni nihče verjel, da bi mogel papeški diplomat pisati in poslati češkoslovaškemu državljanu takšno pismo NTa vp-ašanje v nuc^aturi so pojasnili, da ie nuncij res poslal Hlinki latinsko pismo, niso pa mogli ugotoviti, ali je original res istoveten z wnrodukciio v »Slovaku« in ostalih listih. Ta ugotovitev je učinkovala v nraški javnosti kot bomba.
2e popoldanski listi so objavili pismo kot senzacijo in pristavili takoj brez razlike strank, da gre za nekaj nečuvenega in da se mora vlada takoj baviti s to zadevo. Vsi nocojšnji listi prinašajo r>a že obširne komentaric o tem pismu. Glasilo stranke zunanjega ministra »Češke slovo«
— Možnost velikih diplo-Razburjenje i s vnos t i
piše doslovno:
»To pristransko pismo papeškega diplomata je takšno, da se je z njim takoj bavila vlada, ko je izvedela za njegovo vsebino. Ne dvomimo, da bo vlada zavzela glede tega dogodka popolnoma enotno stališče, kakor je tudi enotnega naziranja vsa češkoslovaška javnost. Ne da bi hoteli r naprej forsirati ukrepe, ki jih namerava izvesti vlada, moramo reči, da je ta nastop aktivnega diplomata popolnoma v nasprotju s korektnimi odnošaji. katere je doslej z njim vzdrževala vlada. Laskavo hvalisanje Hlmke v zvezi z dogodki v Ni tri, demonstrativno razlikovanje čeških in slovaških katoličanov in končno podčrtavanje posebno reprezentativnega stališča nuncija nasproti Slovakom, kar ie smatrati posredno za priznanje separatističnih tendenc slovaške ljudske stranke, vse to so takšne politične osti da naša vlada na to ne more molčati. Nastop nuncija je tem bolj presenetljiv, ker so se doslej po odhodu nuncija Marmagia obojestransko odkritosrčno prizadevali, da bi prišlo čim prej do sporazuma z Vatikanom v vseh še spornih cerkvenih vprašanjih na Češkoslovaškem.«
»Ta korak papeškega nuncija.« nadaljuje »Češke Slovo«, »bi utegnil to delo. ki bi se moralo v kratkem zaključiti,, resno ogrožati. Vlada smatra dogodek za zelo resen in bo po tem uredila svoie postopanje, pri čemer pa ne prikriva obžalovanja, da je bil v času, ko se povsod čuje klic po miru, izzvan ta spor z mesta, od katerega bi se to najmanj moglo pričakovati. Pri tem ie treba poudariti, da država in vlada nista dali povoda za spor in sta orav nasprotno stremeli z vsem' silami, da bi odstranili vse, kar bi utegnilo povzročiti nove zapletljaje.«
Besedilo grško-turške prijateljske pogodbi
Obe državi si medsebojno vezujeta k sporazumnemu
Ankara, 15. septembra. AA. Grški zunanji minister Maksimos in turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej sta izdala skupno izjavo, v kateri pravita, da pomeni grško-turški sporazum eno izmed najvažnejših političnih del povojne dobe za okrepitev miru in zagotovitev čim boljšega gospodarskega sodelovanja. Ta pakt je docela v skladu z iskreno in odkrito politiko, ki jo vodita obe državi in ki ji je smoter okrepiti obstoječa prijateljstva in razviti čim boljše razmerje z vsemi drugimi državami. Grško-turško prijateljstvo predstavlja važno etapo na poti, ki vodi k sodelovanju med vsemi balkanskimi državami. To sodelovanje je nuina potreba za bližnji vzhod tako s političnega kakor tudi z gospodarskega stališča.
Grško-turška pogodba, ki je bila podpisana v Ankari, se glasi:
Državi podpisnici, medsebojno zvezani s politiko prijateljstva, sporazuma in prisrčnega sodelovanja, sta se odločili, da tudi v bodoče stalno razvijata politiko, katere uspehi se že kažejo na vseh področjih njunega državnega in mednarodnega dela, prežetega z duhom Briandovega-Kelloggo-vega pakta in drugih mednarodnih dogovorov. ki sta jih podpisali in sporazumeli o naslednjem:
Čl. 1. Državi podpisnici jamčita druga drugi nedotakljivost svojih skupnih meja.
Č! 2. Državi podpisnici se sporazumno obvežeta. da bosta v vseh mednarodnih vprašanjih, ki bi za nju utegnila imeti kakšen interes, nastopili no prejšnjem sporazumu v soglasju s sološnimi načeli svoie politike sporazuma in medsebojnega sodelovanja
Čl. 3. Na vseh mednarodnih sestankih na kater'h bi bilo rastontno samo nmeie-no število držav, sta Grčija in Turčija
jamčita svoje meje in se ob-nasfopu v mednarodni areni
voljni pristati, da bo zastopnik ene izmed držav-podpisnic imel nalogo varovati vzajemne interese obeh držav, kakoT tudi posebne interese druge države podpisnice. Državi podpisnici se obvezujeta, da bosta poskrbeli za vzajemno zastopanje na ta način, da bosta izmenoma določili zastopnika katera izmed držav podpisnic ali pa bosta imenovali zastopnika tiste države, ki bo imela r>a. tem sestanku posebno važne lastne interese.
Čl. 4. Ta sporazum se sklene za 10 let ter bo v veljavi še nadaljnjih 10 let, če ga ena 'izmed držav podpisnic ne odpove leto dni pred potekom omenjenega roka.
Čl. 5. Ta pakt se mora ratificirati in sicer tako, da se izmenjava ratifikaci jskih dokumentov izvrši v Atenah. Pakt bo stopil v veljavo, ko bo objavi iena poslednja ratifikacij in z noto sporočena drugi državi podpisnici.
Ostavka japonskega
z!3?taničga ministra
Tokio, 15. septembra, d Namfsto od-stopivšega zunanjega ministra Ušide je bil imenovan bivši japonski poslanik v Moskvi Kokihirota. Gficielno se utemeljuje ostavka Ušide z njegovim slabim zdravjem. vend°r pa govore, da je odstopil zaradi nesoglasij v vladi glede zunanje politike.
dalnemu oddelku v Kehlu z napisom »Strastoourg«. Minister Neurath je izjavil, da je hotel ta oddelek s tem samo počastiti tradicijo bivšega nemškega pehotnega polka št. 161., ki je imel svoj sedež v Strasbourgu.
Goringov osebni parlament
Berlin, 15. septembra. AA. V veliki avli univerze je bilo danes otvorieno zasedanje pruskega državnega sveta. Otvoritev se Je izvršila na posebno svečan način: Vsa javna poslopja, cerkve in mnogo zasebnih hiš je bilo v zastavah in zelenju. Pruska vlada fi predsednikom Goringom na čelu je krenila z Wilhelmstraese proti univerzi- Na vaej poti so tvorili špalir miličniki, ki jih je bilo okoli 10.000.
V svojem srovoru je Goring silno napadel parlamentarizem in dejal, da bije danes smrtna ura pruskemu parlamentarizmu. V
Naročnina znaAa mesečno Din 25.— f Za inozemstvo Din 40.—
1	Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ulica 0. Telefon 8122, 3123, 3124, 8125, 3128. Maribor Gosposka ulica 31. Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
svetovni zgodovini so bili zmerom posamezni izbrani možje tisti, ki so ustvarjali usodo narodov. Ce bi bili v nemških deželah samo parlamenti, nemškega naroda že ne bi več bilo. Oblika nacionalno - socialistične države, ki se izraža v novem sveta pruske države, bo obsijala vso Nemčijo. Ta svet je sbor poglavarjev, zbran v duhu starodavnih germanskih šeg in običajev.
Gdring je pozval državne svetnike, na' s* tudi oni na vso moč borijo proti parlamentarizmu. Ko je govoril o njihovem delu, jita je zaklical: »Glasovati ne smete, ker nist«? parlament; vaša vloga obstoji v dajanju n* setov in v podpiranju mene?«
Hitlerjevska akdfa na češkem
Praga, 15. septembra, g. Nemško-nacio-nalna strnaka na Češkoslovaškem je sledila vzgledu nemško-nacionalne stranke v Nemčiji in se združila z narodnimi socialisti. Narodni socialisti so stavili namreč ostalim nemškim meščanskim strankam predlog, naj bi zaradi ustanovitve enotne nemške fronte sklenie svoj "azpust. Parlamentarno zastopstvo nemške nacionalne stranke je danes sklenilo, da se včlani ▼ nemško enotno fronto in razpustiti lastno stranko. Nemška nacionalna stranka je popolnoma pod vplivom narodnih socialistov in ima kot samostojna stranka le neznaten pomen. V praškem parlamentu šteje 7 poslancev.
Kongres stanovanjskih najemnikov v Zagrebu
Zagreb. 15 julva n. V nedeljo se bo ob 9. dopoldne sestal kongres zveze stanovanjskih najemnikov.
Hazorožitveni sporazum Anglijo In Francijo
Pariški razgovori so končali z uspehom — Italijanom je še vedno napoti Sokolstvo — Zopet so na nemški
strani
London, 15. septembra g. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da so razgovori, ki so se vršili v zadnjem času med Londonom in Parizom glede nadaljevanja razoro-žftvene konference, prinesli popoln sporazum. Zaradi tega je bil opuščen načrt, da bi predsednik razorožitvene konference Henderson obiskal vse evropske prestolnice. Henderson bo prihodnji teden odpotoval naravnost v ženevo, kjer bo imel najprej razgovor z nemškim zunanjim ministrom Neurathom.
Rim, 15. septembra d. »Giornale d' Ita-lia« razlaga v daljšem članku italijansko stališče v razorožitvenem vprašanju. P<» opisu sedanjega stanja pogajanj se pritožuje nad krivičnim postopkom napram Italiji pri vračunavanju predvojaške vzgoje. Pri tem pravi, da »o preračunali italijanske predvojaške enote na 25.000 mož, dočim so jih ugotovili za Francijo le na 1400 in za Anglijo 250, češkoslovaške in jugoslovenske mladinske vzgoje pa sploh niso proglasili za vojaško, čeprav je vojaški značaj
sokolsklh društev Jasno dokazan. List nastopa nato povsem odkrito tudi proti francoskemu načrtu za uvedbo kontrole nad oboroževanjem. Kontrola se more po njegovem mnenju pričeti šele po resničnem zmanjšanju oborožitve. In katera avtoriteta naj bi izvrševala kontrolo? Društvo narodov ne more dati nobenega jamstva za nepristranost, ker se je to pokazalo že pri razpravah o predvojaški vzgoji, v katerih je od Italije predložene dokumente zavrnilo ter verjelo zagotovilom drugih držav. Končno se vrača pisec na Italijansko tezo, da razorožitvena pogajanja ne spadajo več pred ženevski tribunal, ki se je izkazal kot nesposoben. Bolje bi bilo, če bi se iskala rešitev vseh še nerešenih vprašanj v okviru pakta štirih. Pakt je bil pozdravljen kot bistven instrument miru in mednarodni instrument sodelovanja. Zato bi bilo prav, če bi se uporabil za razčiščenje in združenje idej in če bi se poizkusilo brez nevarnih zapletljajev premagati mnogoštevilna in ne enostavna nasprotstva.
Hladen sprejem ministra Kanye v Parizu
Pariz, 15. septembra, g. Madžarski zunanji minister Kanva je ob 10.15 dopoldne prispel v Pariz, kjer so ga sprejeli zastopniki madžarskega poslaništva in delegat Quay d' Orsava. Prvi razgovor bo imel Kanva s Paulom Boncourjem šeel jutri ob 11. dopoldne.
Od celokupnega pariškega tiska je bil Kanva snrejet z redko enodušno zahtevo, da v teku svojega bivanja v Parizu ne sme niti z besedo načeti političnih vprašanj. »Journal« ostro kritizira politiko Kanve in naglaša, da bo imel v Parizu priliko, če bo le z eno besedo omenil vprašanje revizije, spoznati, da bi bilo zanj mnogo bolje, ako bi ostal doma. Madžari naj se ne varajo. Francija bo brezpogojno držala obljubo, ki jo je dala Mali antanti. Slično pišejo tudi vsi ostali listi.
Rudarska stavka v Avstriji
Dunaj, 15. septembra, p. Spričo politične napetosti, ki vlada v Avstriji, je v javnosti ostala skoraj neopažena gigantska borba, ki jo vodijo štajerski rudarji za izboljšanje svojega bednega položaja. Že pred tednom dni so proglasili stavko. Zabarikadi-rali so se v rovih, ki jih nočejo zapustiti poprej, predno rudarska podjetja ne sprejmejo njihovih zahtev. Podjetniki sprva niso hoteli nič slišati o zahtevah rudarjev, sedaj pa je postala situacija zelo napeta. Štajerski rudniki producirajo namreč 134 tisoč ton premoga od celokupne avstrijske produkcije 240.000 ton. Če bo stavka trajala še nekaj časa, bo to izzvalo krizo celokupne avstrijske industrije, ker se že sedaj pojavlja občutno pomanjkanje premoga. Vsa sedanja produkcija gre samo za železniški promet, dočim so zaloge industrije že pri kraju. Zaradi tega je prevzel trgovinski minister Stockinger posredovalno akcijo in je stopil danes v stike s sindikalnimi organizacijami. Rudarji zatrjujejo, da v nobenem primeru r.e bodo popustili, ako se njihovim zahtevam ne ugodi.
Obletnica proboja solunske fronte
Beograd. 15. septembra, p. Danes se je vršila v Sahorni cerkvi spominska svečanost ob priliki 15 letnice probo ja solunske fronte. Za padle žrtve Je bila zadušnica. ki so ji prisostvovali člani vlade, zastopniki ministrstev in dru«ih državnih uradov. gen<*ra!itpta in sdmiraliteta celokupni diplomatski ^bor ter zastopniki rajnih nacionalnih in drugih društev. Nj. Vel. kralja je zastopal general Hristič.
Prihod francoskih letalcev v Moskvo
Moskva, 15. septembra, g. Francoski minister za zrakoplovstvo Pierre Cot je ob 15.30 moskovskega časa s svojim spremstvom pristal na moskovskem letališču, kjer so ga pozdravili zunanji komisar Litvinov ter zastopniki sovjetskega zrakoplov-stva in francoskega poslaništva. Godba je igrala marseljezo, kar je bilo prvič po boljševiški revoluciji, da so v sovjetski Rusiji igrali tujo narodno himno. Oficielna »Izvestja« izjavljajo v uvodniku, da je obisk francoskega ministra v zvezi z nedavnim podpisom francosko-ruske pogodbe, ki kaže, da so pričeli v francoskih krogih zopet polagati važnost na tesnejše odnošaje s sovjetsko Rusijo. Ti odnošaji so
Lahkoatletsko državno prvenstvo za poedmee
V teku na 5 km so prvih šest mest zasedli Slovenci.
Zagreb, 15. septembra.
Ob rekordni udeležbi klubov in tekmovalcev se je dnaes pričelo v Zagrebu tekmovanje za lahkoatletsko državno prvenstvo za poedince. Prijavljenih je 15 klubov, in sicer iz Beograda BSK in Jugoslavija. Pančevački SK, Bačka Iz Subotice. Obilic iz Bečkereka, Primorje in Ilirija iz Ljubljane (prvi samo v izbirni tekmi za Atene), Maraton in Železničar iz Maribora, Sašk iz Sarajeva ter Concordia, Hašk, Makabi, Marathon in Zašk iz Zagreba. Za konkurenco je prijavljenih 82 tekmovalcev in 17 atletov Primorja. ki startajo samo v izbirnih tekmah za Atene.
Današnje tekmovanje je obsegalo samo tek na 5 km, na katerem so startali razen Podpečana (Železničar Maribor) in Kova-čiča Leona ter Grada (Primorje) vsi najboljši dolgoprogaši Jugoslavije. Tekališče je bilo precej razmehčano. pihal je močan nasprotni veter, toda kljub temu so doseženi časi odlični. Krevs (Primorie). ki je startal samo »za Atene«, je pretekel proso v krasnem stilu v odličnem času 15:45. Vrstni rrd tekmovalcev v konkurenci je bil naslednji:
1. Starman fllirija) 16-32, 2. Bručan n) 16:35.4, 3. in 4. Germovšek (Marathon) in Dolenc (Železničar) 16 36; 5. Strucelj (Marathon) 17.30, 6. Gales (Concordia) 17:42. 7. Dečij (Pančevački) 18:16. Na progi so izstopili Predanič, Bloch, Vujkovid in Gor-šek (Primorje).
Do prvih 300 m vodi Germovšek. nato pa preide v vodstvo Krevs. ki stalno povečuje ra7liko in reže cili dale' pred osta limi. Borba se nato razvije med nasled njimi in je prav do cilja med prvimi četrtimi zelo ogorčena.
SEPTEMBER If08 V LJUBLJANI
Naša prva nacionalna revolta — Odgovor slovenske prestolnice na nemškutarska tolovajstva v Ptuju - Nemško vojaštvo je besnelo po
ljubljanskih ulicah
mrtvega
Uradno poročilo komisije, ki je preiskovala vzroke letalske nesreče pri Ljubljani - Pravi vzrok bo ostal za večno nepojasnjen
Beograd, 15. sept. p- Nocojšnja »Pravda« objavlja informacije o poročilu komisije, ki je preiskovala vzroke ljubljanske letalske katastrofe. Predsednik komisije, zrakoplov-ni podpolkovnik g. Radovič, je včeraj pričel iz Ljubljane v Novi Sad ter predložil poveljniku zrakoplovstva eeneralu Nediču obširno poročilo, ki pravi med drugim:
»Na kraju nesreče je našla komisija kup razvalin razbitega letala in porušenega zidu. Ker so bili instrumenti, is katerih bi bilo kolikor toliko jasno razvidno gibanje letala, močno pokvarjeni, se vzrok nesreče ni dal točno dognati. Komisija pa je mogla ugotoviti, d« »o bili motorji popolnoma v redu. Bili so pred odhodom letala po predpisih pregledani in pilot Nikitin jih je pred startom preizkusil še s svojo splošno znano natančnostjo. Letalo tudi ni bilo preobremenjeno. Prejšnjega dne je abeolviralo progo Zagreb - Sušak - Ljubljana in se je imelo vrniti po isti poti. Bilo je torej že olajšano za polovico zaloge bencina in olja. Razen tega tudi ni bilo popolnoma zasedeno in sta bili še dve mesti prazni. Tudi prtljaga potnikov je biLa znatno lalja kakor pa dopustna tefina- Z istim letalom je lansko leto posebna komisija potovala na mednarodno letalsko razstavo in je brezhibno funkcioniralo pri mnogo večji obremenitvi ter je ab-solviralo dvakrat dvanajsturni polet brez najmanjšega defekta Tudi tehnična stran poleta je bila brezhibna. Vremenske postaje so javile vseskozi ugodno vreme za polet.
Start se je izvršil strogo po predpisih, toda že takoj po startu se Je letalo znašlo v gosti megli. Pilot se je očividno hotel čira prej prebiti skozi to meglo in je izbral gotovo smer, da bi se orientiral. Pri tem pa ie po vsej verjetnogti zašel v še mnogo hujšo meglo in hoteč se ji izogniti, izvršil rira-žo. Tu se je moralo zgoditi nekaj nepojas-nljivega. Ni izključeno, da je letalo zajela močna zračna struja. rsled česar je izgubilo na brzini, kar je najbrž osnovni vzrok katastrofe. Mani verjetno je, da bi pilotu Niki-tjnu v tej nevarni situaeiji postalo slabo ali ee mu zgodilo kaj sličnega. Pa če bi bil nastopil tudi tak primer, bi to ne moglo povzročiti nesreče, ker je imelo letalo dvoje krmil in bi bil vodstvo letala v tem primeru brez nadaljnjega prevzel mehanik. Pilot Nikitin je bil. kakor vse kaže. do zadnjega trenutka priseben: skušal je na vsak način rešiti potnike ter je kupiral motorje. Vsa nesreča je r tem. da se je avijon zaletel v lid. ki je bil visok 2.5 metra, 60 cm debel in zgrajen masivno iz kamenja in cementa. Samo zaradi tega, ker je letalo zadelo ob tako
močno oviro, je prifilo d* tak« strahovito
katastrofe-«
Preiskovalna komisija J« prfloMa svojemu poročilu tudi vse dokumente ln zapisnike, nanašajoče se na to nesrečo in sedaj bo
poveljstvo zrakoplovstva izdalo svoj končni sklep in odlok o tej nesreči.
Sto tisoč ljudi pri pogrebu v Zemunu
Beograd, 15. septembra, p. Danes popoldne se je vršil v Zeiminn pogreb poeiednJ;h dveh žrtev ljubljanske letalske nesreče, pilota Viktorja Nikitina in mehanika Spire Tr-kulje. Zemun še ni doživel tako veličastne pogrebne svečanosti, kakor ob tel priliki. K pogrebu je prišel ne le ves Zemun, marveč tudi ogromne množice iz Beograda, teko da je prisostvovalo poslednji poti prvih žrtev naše mlade nacionalne aviacije mnogo desettisočev ljudi.
Krsti e telesnimi ostanki obeh pokojnt-kov sta prispeli v Zemun snoH okroe 7. Pokojnega Nikitina so položili ne mrtvaSki oder v ruski kapelici, Trkuljo pa ▼ pravoslavni cerkvi. Snoči in danes ves dan ao romale k obema mrtvaškima odroma oerom-ne množice in prinašale cvetja ln zelenja. Za pogreb 60 obe žrtvi prenesli v cerkev sv. Bogorodice. Pred cerkvijo so se zbrali poleg sorodnikov in osebnih prijateljev pokojnikov vsi njihovi vojni in civilni tovariši-piloti, celokupno predsedstvo Aerokluba in Aeroputa, zastopniki komande zrakoplovstva, zastopniki vojnega ministrstva ter veliko število generalov in oficirjev. Ljubljanski Aeroklub in ljubljansko letališče je zastopal na pogrebu šef ljubljanskega eentr* g. dr. Rape.
Po cerkvenih obredih le spregovoril direktor Aeroputa g. Tadija Sondermajer. v imenu Aerokluba generalni tajnik g. Dušan Markovič. v imenu tovarišev - pilotov pa se je poslovil pilot Sobajid. Žalni sprevod, v katerem je bila tudi četa vojakov, je krenil nato na pokopališče med špalirjem skoro stotisočglave množice. Ob grobu, ki je bil ves zatrpan z neštetimi venci, je po cerkvenih obredih oddala častna četa salvo, vojaška godba pa je zasvirala žalostinko. Nad pokopališčem 9e je zgrnila cela jata vojaških in civilnih letal, ki so metala na oba f.veža grobova vence in s častnimi krogi izkazala poslednio čast padlima junakoma zračnih višav. Mrak je že legal na zemljo, ke so se 1 začele množice razhajati.
Dve desetletji pred svetovno vojno sta bili doba našega največjega narodnega upadka. Naša obramba je postala popolnoma apatična in v narodu se je širila zavest obupa, da smo zapisani smrti in da se maloštevilni, kakor smo, ne bomo mogli ustavljati nadmočnemu navalu sovražnika, ki nas ie desetkratno prekašal ne samo ro številu, marveč tudi po gospodarski in politični moči. Od dobe taborov dalje ie naš narod žive! v nekakšni apatiji, vsaka pokrajina se ie branila zase, kakor je vedela in znala, in ta razkosanost je v glavnem povzročila, da je narodna zavest padala, ker na vsej fronti nikoli nismo mogli zabeležiti niti enega uspeha. Ta obupna omotičnost bi trajala do same svetovne vojne in zelo dvomljivo je, ali bi naše ljudstvo našlo pravo pot k svobodi in lastni državi, da ni bilo dogodkov 20. septembra.
V tej najtemnejši dobi našega naroda pa sp je javljal na obzorju činitelj, ki je v tem pogledu povzročil mogočen preokret in ki hi bil dosegel še več, da je imel na razpolago kai več časa za svoje delo. Bil je to narodno-radikalni jrokret slovenske omladine, ki so ga vzbudili v življenje dr. Gregor Žerjav in njegovi ožji sodelavci. Zvesta svojemu programatičnemu imenu se je naša narodnoradlkalna omladina lotila i vsemi silami dela za probujo narodne zavednosti, ki je padla tisti čas na svoj nijnižqi nivo. .Prva četiea mladih narodnih radikalcev. ki je dorasla in stopila v javno življenje, ie zastavila svoje delo predvsem v narodno-obrambnih društvih.
Obrambe si mladina ni mogla misliti brez borbenosti, zato je najprej pri Družbi sv. Cirila in Metoda pometla s starim sloga-škim duhom in ji odredila času primeren pravec, poln živahnosti in bojevitega navdušenja. Iz popolnoma logičnega razloga, da se sovražniku ne smemo umikati, marveč se moramo ž njim pomeriti na vsej obširni meji naše narodnostne fronte ter ga vznemirjati celo v njegovih oporiščih, da oiačimo naš živel in mu prinesemo moralne podpore, — je bilo določeno, da se glavna skupščina Ciril Metodove družbe vrši v Ptuju, potujčetiem mestu, ki so ga nem-škutarji proglašali za izključno nemško narodno posest.
Ta pogumna odločitev je imela popoln uspeh. Prišlo je do spopada, v katerem ie spodnieštaiersko meščanstvo postavilo f roti Slovencem na noge vse svoje razpoložljive sile in ja na videz tudi uspelo v nasilstvu. Za par dni je bila zmaga na nemški strani, naš poraz pa je imel to posledico, da je vse slovenstva zdramilo in skupno vstalo zoper nemčurski insult.
Ko se je po slovenskih krajih zaznalo za ptujsko sramoto, je par dni vse onemelo nad nečuvenim dogodkom. V teh dneh pa je vsakemu zavednemu Slovencu rastel srd, pekla ga je objest poturic in skovala se je enotna zavest, da je treba odgovoriti nemškemu nasilju in oprati sramoto, prizadejano našemu 'menu in naši krvi. Ni bilo izbire, kje se naj začne reakcija. Naše središče ie bilo obenem edino vsaj relativno večje mesto, kjer smo bili gospodarji Slovenci, in Ljubljana se je zavedala svoje dolžnosti ter jo k tudi častno izpolnila.
Protestni shod v Ljubljani 18. septembra 1908.
Poročila, ki jih je o nemškutarskih na-sastvih v Ptuju in nato še v Celju prinašal »Slovenski Narod«, so po vročila toliko ogorčenja, da ni bilo treba ravno mnogo agitacije, da so prišli na protestni shod tisoči našega meščanstva. Le dva bodreča letaka sta krožila po Ljubljani in v petek, 18. septembra, dvorana v Mestnem domu ni mogla sprejeti za one čase silnih množic, ki jih je celo avstrijsko politično obla-stvo samo cenilo na 4 tisoč. Dvorana je bila nabito nelna <Jo zadnjega kotička, vse črno ra je bilo ljudstva tudL na trgu med Mestnim domom in nekdanjo Mahrovo hišo. Očividno se je ljudi globoko dojmilo izdano geslo: Kdor ima le še iskrico narodnega čuvstva v sebi, mora na ta shod.
Gotovo je treba pri tem poudariti eno prevažno činjenico. Ta shod ni bil kaka olja prireditev, za katere se širši sloji običajno niso bogve koliko zmenili Bil je vse-narodni protest z osobito učinkujočo soudeležbo delovnih slojev našega mesta. Če pregledamo spisek žrtev, ranjencev, obsojencev in aretirancev, vidimo, da so v tem spisku častno zastopani delavci, obrtni naraščaj, nameščenci in dijaštvo. Vseskozi sama mladina! Narodni radikalizem ie ro-gnal svoje seme,
Govorniki na shodu so bili sedaj že pokojni dr. Kokalj, dr. TrUler in dr. Oražen. Zaradi silnih množic izven dvorane so morali govoriti tudi j okna na trg pred Mestnim domom. Njihove besede so bile ostre in so zadevale problem prav pri njegovem jedru. »Ptuj je sramoten prisad na našem telesu, ki ga je treba izžgati,« je grmel dr. Kokaii. »Sami smo si krivi sedanjeza sta-nia. ko redimo s svojim denarjem tulce in izdajalce«, je obžaloval dr. Trlller. »Nai-ostrejši gospodarski bojkot po češkem vzgledu* je zahteval dr, Oražen in naravnost imenoval Kranjsko hranilnico kot rod-oornico in vzdrževalko vsega nemčurstva ■ia naših tleh. »Nemški treovci iz našeza lenarja plačujejo svoje prispevke za S(id-narko in Schulvereln«, so med ogorčenjem Hvnostf naglašali vsi trije govorniki. Ko ie ito še ga dr. Tavčarjeva z zgovornimi he-•dami opisala prostašks izgrede ptujskega -mčurstva proti slovenskemu ženstvu, se .možice kljub pomirjevalnim rrošniam p-^o dale več zadržati.
Naval na nemška poslopja
Ljudska reka se je komaj po zaključenem shodu vlila proti Mestnemu trgu. 2e spotoma se objestni ljubljanski nemčurii niso mogli vzdržati, da ne bi izzivali. Iz Nagy,eve in jz .Kordinove hiše so metali razne predmete na množico in jo polivali s črnilom. Odgovor demonstrantov seveda ni izostal. Ljudski val se j« vlil preko frančiškanskega mostu, da skozi Wolfovo ulico doseže Kazino, shajališče in središče ljubljanskega nemštva. Šibki kordon mestne policije je bil prebit takoj, samo umevno pa je, da ie kordon še bolj razpalll raz-iarjeno ljudstvo. Zazvenketale so šipe ka-zinske verande in restavracije pod palicami in lučaji demontrantov, iz Prešernove ulice pa je medtem že pridrla druga skupina, ki je izvršila enako delo na kavarni.
Kazina je bila v LjubljanL od pamtiveka objekt, nad katerim so si slovenski demonstrante skušali ohladiti jezo. Vendar ra morali sami Nemci priznati, da takega viharja poprej še ni bilo doživelo to nemško gnezdo. Začutili so, da gospodari to pot trda pest slovenskega delovnega človeka in da gre za splošno narodni podvig proti sovražnim tlačiteljem.
Značilna je še druga rodrobnost. Prvi cilj vsem demonstracijam je bila vedno Kazina in s tem je bilo konec. Ta večer pa se je opazila redka sistematičnost v demonstracijah. Od velike reke so se bile na vse stani oddelile manjše skupine, ki so tudi na drugih nemških objektih izvršile pobijanje. Bilo je vodilno geslo, da mora prav vsak ljubljanski Nemec občutil, kdaj se je ptujska svojat predrznila napasti Slovence na domačih tleh.
Demonstracije so se zavlekle preko polnoči in šele ob dveh ponoči se je orožni-štvu in vojaštvu posrečilo vzpostaviti mir. Nastop vojaštva in orožništva pa je le še prilil ognja v razjarjeno množico. Spontano so se drujri dan razvile še burnejže demonstracije, v teku katerih so posamezne skupine zaznamovale nemške zavode in zasebne domove. Poleg: Kazine j.e najbolj trpela Kranjska hranilnica, nemški učni zavodi, realka, nemška gimnazija, Mahrova šola, Huthov zavod, nemški otroški vrtec in filharmonija; vse hiše prononsiranih Nemcev so imele pobite šipe, celo vlad. palača ni bila brez spominov na ti dve noči narodnega srda.
Zgodovinska nedelja s 20. september 1906.
V nedeljo 20. septembra so iz bližnje okolice pridrvele v mesto nove množice. S tihim odobravanjem in priznanjem šo si og!edovya!i ljudje rajdejanje in že podnevi je prišlo do raznih incidentov med stražami in pasanti. Videti je bilo, da se bodo demonstracije nedvomno ponovile tudi v nedeljo zvečer. Ves dan so prihajala orožni-ška' ojačenja z dežele, od oborožene sile pa sta bili v strogi pripravljenosti dve četi 27. nemškega polka, ena četa domačega 17. pešpolka in 1. eskadron dragoncev. Domači fantje 17. pešpolka so se pogumno bratili z demonstranti; prosili so jih le, naj proti njim ne nast^jpajo s kamenjem, da ne bodo prisiljeni rabiti orožja. Z Belgijci, zvanimi zaradi svojih rumenih našivov »kanarčki«, in z dragonci, ki jih je radodarno napajala nemška pivovarna s pivom, pa so Imeli demonstrantje samo sovražne stike.
2e kmalu po šesti uri zvečer so bile vse glavne mestne ulice natlačeno polne domačih prebivalcev in dotoka iz bližnje okolice. Množice niso vedele, kaj bi se še dalo napraviti. Pri pojmovanju one krotke predvojne dobe, je bilo rušenja dovolj, dovolj demonstracij in protestov. Ako bi oblastvo ne bilo nagnalo na ulice toliko orožnikov in vojaštva, bi se bile množice mirno razšle in 20. september bi bil potekel kakor običajna ljubljanska jesenska nedelja.
Res da je bilo ljudstvo razburjeno in silovito, kakor je to označil kasneje pri zaslišanju dr. Triller, vendar pa mu je manjkalo pravega cilja, da bi nad njim zneslo svoje razburjenje in svojo silovitost. Vojaštvo, zlasti pa dragonci so s svojim surovim nastopam kmalu dali smer narodni nejevolji. Čisto brez potrebe so preganjali množico iz ulice v ulico, najrajši v tako, ki je bila zaprta z vojaškim kordonom, da množice niso mogle ne naprej ne nazaj. Na eni strani so ljudem pretili bajoneti »kanarčkov«, na drugi strani pa so jih plašile sabljo dragoncev in kopita njihovih konj. S tako brezglavo taktiko množic ni bilo mogoče razgnati, pač pa jih je to početje spravljalo v besnost.
Prešernova, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva ulica in Mestni trg so bili proti deveti uri zvečer natlačeno polni ljudstva Kjerkoli se je pokazala kaka možnost da bi se demonstrantje lahko razšli, so tia takoj pritisnili kanarčki ali dragonci, da povečajo stisko in gnečo. Razumljivo je, da ljudska reka ni molčala pri takem preganjanju, marveč je glasno dajala duška svoji nejevolji in srditosti. Marsikdo bi bil pobral kamen, ako bi ga bil kje našel, in ga zalučal na osovražene nemške voiake.
Salve Iz nemških pušk
Tak je bil položaj od vse strani zaprte ljudske množice, ko je prišlo do usodnih strelov. Velik del demonstrantov je bil obkoljen pred magistratom, druga skupina je valovala pred Prešernom ter po Prešernovi in Miklošičevi cesti, povsod pa so hodile vojaške patrulje in razganjale ljudi, ki so se vselej zopet zbrali. Ena izrnid teh patrulj je izpred Prešerna prekoračila most in se obrnila nenadoma za vodo proti Po-gačarjevemu trgu, kjer se je zbiral nov trop demonstrantov; na vogalu je patrulja obstala, oddala salvo v množico proti semenišču in v smt:ri Škofje ulice, nato pa oddaia še nekoliko strelov za bežečimi demonstranti.
Ti streli so zadeli do smrti Lundra in Adamiča, petorici drugih pa prizadeli težke poškodbe. Po tem krvavem dejanju je nastopila grobna tišina, kmalu pa se je prvi strah polegel in množice so postale tako brezobzirne, da bi bilo došlo do hudega krvoprelitja, da ni oblastvo šele po storjenem umoru umaknilo vojaštva z ulic. Po odhodu vojaštva so se kmalu umirile tudi narodne množice, naslednji dan pa začele z zavestnim energičnim čiščenjem ljubljanskih ulic. Vsi nemški napisi so morali izginiti. Poleg velikega moralnega pomena, ki ga Je imel 20. september za pojačenje naše narodne zavesti, je to njegov edini vidni uspeh, vse ostalo SO preprečile znane črne sile naše ožje domovine.
Pojasnila in navodila za občinske volitve
Ali more kandidirati nepismen volilec? (A. T. iz O.). Kdor ne zna pisati, lahko kandidira, vendar ne na prvih šestih mestih kandidatne liste, ker zakon določa, da na teh mestih ne,more kandidirati tisti, ki ne govori in ne piše službenega jezika. (Če je nepismen, torej tudi ne more pisati službenega jezika.) Takih slučajev pa bo gotovo pri nas zelo malo, ker je odstotek nepismenih skrajno majhen.
Ali morete kandidirati kot najemnik občinskih voženj? (F. G. iz H.) Če vršite za občino pogodbene vožnje, ne morete kindidiratd, ker je po § 28 občinskega zakona smatrati, da vršite posel, ki ga more občina izvrševati tudi sama in ste torej podjetnik občinskega dela. Občinske vožnje je smatrati tudi za posel, ki Vam ga je občina poverila in za katerega morate položiti račun. Kandidirati ne morete toliko časa, dokler velja pogodba, odnosno dokler tega posk niste izvršili in obračunali.	, .
Ali morete kandidirati kot upokojen občinski uslužbenec? (S. J. iz C.) Nekdo Vam je dejal, da kot občinski upokojenec ne morete priti na kandidatno listo. Bil je slabo poučen. Zakon o občinah izrecno navaja, da občinski uslužbenec ne more kandidirati, dokler je v aktivni službi. Vi kot upokojenec, ki ne vršite več aktivne službe, pa imate neomejeno pravico do
kandidature.
Reklamacijski rok za volilne Imenike traja še do vštetega 23. septembra t. 1. V tem času lahko zahtevate popravke volilnega imenika. Pozne iše zahteve popravka ne morejo priti vpoštev, ker so popravki dopustni po zakonu le 15 dni po razpisu volitev. Za našo banovino so bile volitve razpisane dne 9, septembra t. 1.
2ivinozdravniki in okrožni zdravniki so izvzeti iz določil § 28 zak.ina o občinah ter smejo biti kand5datje za občinske odbornike.
Občinski blagajniki, ki upravljajo občinsko imovino, ne morejo vse dotlej kandidirati za občinske odbornike, dokler niso položili predhodno obrečuna o upravljanju občinske imovine Če to izvrše, morejo kandidaturo prijaviti.
Iz magistratnega gremija
Ljubljana, 15. septembra Na današnji seji je magistrata! gremi: razpravljal o raznih tekočih zadevah.
Premog za potrebe mestnega načelstva dobavijo letos: Trbovlje 350 ton, Liboje 350, Pekleuica 150 in Jakil 150 ton.
Ponudba tvrdke Siemens za popravilo mestnih električnih ur po ugodni ceni se je v načelu sprejela.
Marčanovim dedičem se še nadalje puste v najemu prostori v Kresiji. — Fr. Gabrov-šku se prepusti košnja na travniku poleg kopališča v Mednem proti plačilu 500 Din Hotel jTivolic bo gradbeni urad pregledal ter napravil proračun za stroške, ki bi jih zahtevalo temeljito popravilo stavbe Kakor vse kaže, prostori za decji dom ne bodo primerni. Odbor meščanske imovine bi hotel stavbo za nastanitev svojih ostarelih članov, Sokol pa bi rad ustanovil v hotelu prednjaško šolo. Obstoja tudj ponudba, da bi se namestila v zgradbi vrt narska šola. Končno se zanimata za stavbo tudi Dolnifar in Presker, ki bi hotela ponovno otvorlti v hiši hotel in restavracijo. Odločitev o usodi hotela »Tivoli« bo padla na eni prihodnjih sej.
Dve prošnit za podelitev meščanstva sta biii odklonjeni
Na poročilo načelnika mestnega gred benega urada je gremij v principu sklenil.
da se še letos konča regulacija Vodmatske-ga trga po že začetih načrtih, podaljša pa naj se tudi glavni kanal iz Bežigrada proti Siškl, toda zaenkrat le pod železniško progo in po Pleteršnikovi ulici.
Dobava notranje opreme za Delavski dom se na osnovi Izvršene licitacije odda najnižjim ponudnikom: Produktivni zadrugi mizarjev dobava stolov ln rnizfc ra 37.848 Din. Francu Praprctaiku pa dobava vzidanih in prosto stoječih omar za 41.000 Din. Oddaja ostalih del ee odloži.
Na predlog gradbeno-pravnega referenta se podele naslednja gradbena dovoljenja: Janku in Tončki Lenarčič za hišo ob Zitnikovi ulici, Alojziju Kastelieu za prizidek ob Karlovški cesti, Henriku Fel-berju za hišo ob Podmilščakovi ulici pod pogojem, da bo parcelacija odobrena, Luki šetini za ograjo ob Jelovškovi ulici, Andreju šarabonu za adaptacijo in prizidek na Zaloški cesti. Mariji Mravlje enonad-strop.no hišo ob Aleševčevi ulici. Pokojninskemu zavodu za nameščence za adaptacijo 9. nadstropja v nebotičniku za kavarno. Martinu Pretnarju za vilo ob černetovi ulici, Josipu Bobnu za prizidek v Podjum-ski ulici. Ivanu Ogrincu za gospodarsko poslopje v Alešovčevi ulici. Angeli Rozman za garažo v Pleteršnikovi ulici, Katici Cveh za drvarnice ob Verstovškovi ulici, Feliksu Tomanu za adaptacijo in prizidek vile ob Costovi ulici, Francu PoCkaju za vilo ob Costovi ulici, Športnemu klubu »Jadran« za športni prostor in garderobno noslopje ob Gunduličevi ulici, Elizabeti Pivk za vilo v Tobačni ulici, bratom štolfa za vilo ob Pleteršnikovi ulici ter več posestnikom za razne manjše zidave in adaptacije.
Odklonjeni sta 'bili pro&nja za podaljšanje gradbenega dovoljenja in prošnja za prineipijelno gradbeno dovoljenje dveh posestnikov za hiše v Mestnem logu, ker je za tisti okoliš po občinskem svetu sklenjena gradbena prepoved v smislu gradbenega zakona.
Končno je bilo podeljenih več uporabnih dovoljenj za razne nove zgradbe, prizidke in adaptacije, ker so vse Izvršene po predpisih in odobrenih načrtih.
Hipoteke padajo
Ljubljana, 15. septembra
Splošni pregled zemljiške knjige kaže prav zanimivo sliko o stanju hipotek. Do konca julija so se vsak mesec vknjiževale milijonske vsote in so hipoteke presegale nad 5 milijonov Din mesečno, dočim so nato začele padati. Tako je bilo julija na 51 posestvih in hišah vknjiženo 3,958.399 Din hipotek, avgusta pa na 45 samo 1,398.105 Din. Najvišja hipoteka je znašala 125.000 Din, najnižja pa 535 Din. Promet s hipotekami se je torej znatno znižal.
Nasprotno pa je opažati razveseljiva dejstvo, da so bila mnoga vknjižena posojila izbrisana v zemljiški knjigi. V 36 zemljiškoknjižnih vložkih je sodišče izvedlo izbris posojil za skupni znesek 3,395.519 Din, najvišji izbris je bil 2,120.000 Din, najnižji pa 40 Din, to je bila stara terjatev še v goldinarjih, Izredno so se pomnožile realne eksekucije. ki so dosegle rekord. Namreč na 78 posestvih je bila izvedena prisilna vknjižba raznih terjatev, v prvi vrsti pa vknjižba neplačanih davkov in prispevkov OUZD. Izbrisano je bilo tudi 600 dolarjev m 17.831 Kč.
Vmrconapoved
Zagrebška vremenska naPoved z« danes:
Dosti vedro s prehodnim porastom oblačnosti. zmerno hladno. — Dunajska vremenska napoved za ssbeto:
Pretežno 1»sno. ponekod Jutranja megla. Ponoči še zelo hladno, powej« »>pet bolj toplo.
Odkritje nagrobnega spomenika septembrskim žrtvam
bo jutri, v nedeljo, na pokopališč« pri Sv. Križu. Ob pol 9. bo maša zadušnica, ob 9. odkritje spomenika. Društva, organizacije in korpo-racije se udeleže te proslave po svojih deputacijah
Okritje spominske plosce na Pogačarjevem trgu
bo jutri, v nedeljo, ob 12. uri. Društva, organizacije in korporacije se zberejo korporativno ob 11. pri Narodnem domu, odkodsr odkorakajo v sprevodu k odkritju spominske plošče.
Pričetek septembrskih proslav
Za uvod bo z Grada odjeknilo Sest
topovskih strelov.
Septembrski dogodki 1, 1908. tvorijo važen mejnik v slovenski politični zgodovini in nič ne bomo pretiravali, de rečemo, da se je v tem s krvjo oblitem času izvršil preporod naroda. Tega se narod vsaj danes zaveda, zato se s tako vnemo in ljubeznijo pripravlja za slovesnosti.
Pričetek teh slovesnosti bo na Gradu drevi ob pol osmih. Šest topovskih strelov bo naznanilo, da sta Grad it) ljubljansko prebivalstvo pripravljena, da na najbolj dostojen način počastita spomin obeh mu-Čenikov. Z grajskega dvorišča se bo pomikal sprevod z lampijončki okrog Gradu in potem proti »šancam«, kjer bo glavni del današnje proslave. V žaru 25 visokih pls-menic bodo govori, svojevrstna priložnostna recitacija v čast Lundru in Adamiču (recitirajo otroci) in petje. Igrala bo seveda tudi godba. Pri vsem tem bo žarelo na stotine lampijončkov. Po proslavi na šancah, se bo sprevod pomikal pred Grad in na Razgledno pot, kjer bo slavnostni koncert, ki ga bo izvajala godba Sokola I.
Prepričani smo, da bo pričetek septembrskih proslav častno in dostojno otvor-jen, prepričani smo pa tudi, da take proslave Grad še ni videl. Naj nihče ne zamudi te prilike in naj se pridruži množicam, ki bodo počastile spomenik mučeni-kov Lundra m Adamiča.
Društva in r$zpe korporacije. kj se udeleže slavnostnega sprevoda jutrišnjo nede-
ljo, naj se zberejo ob 11. pred Narodnim domom in se razvrste po naslednjem redu:
Na čelu sokolska godba za njo pa po vrsti Narodna odbrana, strelske družine, gasilska društva, pevska društva, dijaštvo, narodno ženstvo, narodne organizacije, narodne noše, prosvetna' tn ostala kulturna društva, sprevod pa- zaključijo stanovske in strokovne organizacije.
Del sprevoda koraka po Šolskem drevoredu na Pogačarjev trg, vse dijaštvo in narodno ženstvo pa skozi Semeniško ulico na teraso pred stolnico.
Razhod dijaštva in narodnih noš bo na Krekovem odnosno na Vodnikovem trgu, vsi ostali udeleženci sprevoda se pa raz-idejo na Resljevi cesti.
Plačevanje dolgov v žitu
Beograd, 15. septembra, p. Po poročilih iz Prnjavora je tamošnji Srpskn kreditni zavod uvedel plačevanje dolgov v blagu. V posebnem proglasu je zavod pozval svoje dolžnike, naj plačujejo svoje dolgove in obresti, če nimajo gotovine v žitu Zavod je v to .svrho zgradil velika skladišča in bo sprejemal od svojih dolžnikov žito po dnevnih cenah,
Plebiscit na Filipinih
Manila, 15. sept. d. Poslanska zbornica je včeraj sprejela z 48 glasovi proti 18 predlog zakona, ki določa ljudsko glasovanje za 30, oktober giede zakona o ne odvisnosti Filipinov, ki ga je sorejel že ameriški kongres. Zakonski predlog določa prvič tudi udeležbo žensk pri ljudskem glasovanju Predlog je bil sedaj predložen senatu, ki ga bo bržkone prav sprejel z veliko večino.
fis
SJUTROT
Maši
m
in
K septembrskim dogodkom 1908
Na drugi strani priobčujemo daljši popis septembrskih demonstracij, ki so jih bili Nemci po svetu razkričali kot vstajo, npor in revolucijo »pobesnelih slovenskih tolp«. Sliki nam predočujeta verando restavracije Kazine ln Kranjsko hranilnico. Zaradi teh nekaj razbitih šip je avstrijska vlada poslala nad slovenske manifestante tri čete in en eskadron svoje vojske ter množico orožništva. Zaradi teh nekaj šip je
avstrijska vlada dala streljati v slovenske množice. Ti streli so zahtevali dve smrtni žrtvi in pet ranjencev. Zaradi teh nekaj šip je moralo v zapor lepo število naših ljudi, medtem ko so ptujski napadalci ostali nekaznovani. Tako je krojila pravico nam in Nemcem avstrijska velesila, ki je ni več. Slovenstvo jo je preživelo in
pomagalo zadati ji smrtni udarec.
Danes odpeljejo zadnjo žrtev
Georg Konlg bo prepeljan danes ob 10.02 z brzovlakom v Niirnberg
Ljubljana, 15. septembra.
Glede prevoza ponesrečenega Georga Koniga so bile danes opravljene zadnje formalnosti. Zaslugo, da se je, kljub raznim težkočam. vse tako naglo izvršilo, ima ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplja. Truplo bi bilo prepeljano v Nemčijo že danes, toda ker še ni bilo vseh treh mrliških potnih listov, je prevoz bil odložen na soboto. Da je stvar bila hitreje opravljena, se je g. ravnatelj Saplja sinočH s polnočnim vlakom sam odpeljal v Zagreb na nemški konzulat, da je dobil mrliški potni list za nemško ozemlje. Nemški konzul ga je sprejel takoj, izven uradnih ur, ter mu izstavil naproše-ro listino. Vobče so bile vse oblasti, zlasti tudi nemškoavstrijski konzulat, zelo dobrohotne in sta oba konzula sprejela nesrečo s polnim razumevanjem, poudarjajoč, da se podobna nezgoda lahko pripeti povsod, nele v Jugoslaviji.
Cisto tako se izraža tudi pooblaščenec Konigovih roditeljev, g. \Vilheim Stein, ki je zelo razveseljen, uprav presenečen nad ljubeznivostjo naših ljudi in oblasti. Včeraj popoldne je bil pri Lušinovem pogrebu in na pokopališču. Globoko ganjen od pietete. ki jo je naš narod pokazal do žrtev letalske nesreče, je s toplimi besedami izrazil svoje neprikrito priznanje ljudstvu, ki se zaveda svojih dolžnosti prav tako proti tujcu kakor proti domačinu.
Ponesrečeni Georg Konig bo prepeljan
v domovino z dopoldanskim brzovlakom ob 10.22 v posebnem vagonu. Pokojnika spremlja edino njegov prijatelj g. Stein. \hak, ki vozi preko Beljaka, Salzburga, Miinchena in Augsburga, prispe v Niirnberg v nedeljo ob 1.31 po polnoči. — V mrtvaški veži pri sv. Krištofu bo krsto ob 8. zjutraj blagoslovil protestantski pastor. Nato jo takoj prepeljejo na glavni kolodvor.
Ljudje hodijo še zmirom v gručah i,a pokopališče kropit nesrečnega tujega državljana. Krsta je skoro zasuta z ložami, šopki in venci. Skoroda ni človeka, ki ne bi prinesel s seboj šopka. Zlasti naša dekleta so v polni meri storila svojo dolžnost.	. . . «
Zgledno požrtvovalno delo Mest. pogrebnega zavoda
Ob tej priliki moramo poudariti veliko požrtvoalnost vsega osebja Mestnega pogrebnega zavoda, ki od torka zjutraj do danes skoroda ni imelo nobenega počitka. Saj je moralo v teh dneh odpraviti 24 pogrebov. Kako veliko delo je bilo premagano dokazuje 230 telefonskih pogovorov, od katerih jih odpade precejšnje število na Zagreb, Beograd in Niirnberg. Zaradi pokopa žrtev letalske nesreče so morali biti pogrebi prvega razreda opravljeni dopoldne. V tem pogledu gre prizadetim in našim meščanom polna hvala za razumevanje velikega žalnega dne.
Železničarji so se navdušeni vrnili z izleta
Obiskali so najlepše srbske kraje In nabrali nepozabne vtise
Ljubljena, 15. septembra
V sredo zvečer so se vrniH naši železničarji s svojega devetdnevnega potovanja, ki ga je priredilo UJNŽB p° Sri»ji,_ izredno zadovoljni z neštetimi vtisi, ki so jih prinesli s seboj. Obiskali »o najlepše in večini neznane pokraine, polne divjih kHsur, rudnega bogastva, rodovitnih polj in mističnih manastirov, kjer govori vsaka freska o višini kulture in umetnosti srbskega rodu še iz dobe njegove moči in svobode. Spoznali so pravilnost mnenja tujih znanstvenikov-strokovnjakov, da je stal srbski narod pred prihodom Turkov morda na najvišji stopnji evropske kulture. Spoznali pa so tudi, da je ostal narod, kljub neštetim vplivom in skoraj 500 letnemu suženjstvu, še vedno iskren, preprost, odkritosrčen in izredno gostoljuben. Navdušila jih je bratska prisrčnost, 8 katero so jih sprejemali kot Slovence na vsaki večji postaji. Pevski zbori, guslarji arnavtska muzika, okrašene postaje, šolska mladina, pestre narodne noše in številni šopki so jim dokazovali veliko veselje nad bratskim posetom.
Ob povratku so izletniki v Ljubljani izrazili, da bi želeli vsem Slovencem-inteligen-tom in delavcem — vse ono, kar so doživeli
sami; marsikomu bi »e omajala trdovratna trditev, da se sever ne more družiti z jugom. Dokaz ki priče so jim bili mnogi Slovenci, ki »o jih srečavali v vsakem kraju, kjer so se ustavili, in ki so polni zadovoljstva poudarjali, da niti ne mislijo na povra tek. Kdor hoče spoznati narod, mora v se-la in varošice, kjer se bo prepričal, zakaj ne sme soditi človeka po obleki, temveč po srcu.
V z do pičlo odmerjenem času %o prepotovali mnoge in zelo lepe predele kakor: železna vrata, Palilulsko klisuTO, Sičevsko klisuro, Skoplje, bogato zgodovinskih spomenikov, mimo marmornatih skladov in sten Kozjaka, Prilep z obiskom slovite Markove kule, Bitolj, Ohrid s sv. Naumom, vrnili pa so se preko bogatih sadonosnih okolišev Gostivara in Tetova v Skoplje. Odtod »o se pripeljali po slikoviti ibarski soteski do Kraljeva, obiskali moderno urejeno Vr-njačko banjo in se vrnili preko Beograda.
Izraz njihovih misli in čustev je podal g. Cerček v lepem govoru, ki je žel mnogo bratskih ovacij in ki ga priobčujemo v odlomkih: »2e ko smo prišli preko Save v prestolnico, nas je opomnil predsednik centralnega odbora UJNŽB g. Gjurič v svojem
193
pozdravu na ona srbska tis, kjer se Je žrtvoval za svobodo svoje domovine vsak tretji. Pod vtisom teh besed smo prepotovali Srbijo od severa do juga ter si ogledali kraje in ljudi. Videli smo ono Srbijo, kakor smo si jo predstavljali v duhu že v naših mladostnih letih, ko smo se učili v šoli lepih narodnih pesmi o kraljeviču Marku in drugih srbskih junakih. Lepe narodne pesmi, njihovi verzi in melodije, narodne noše in posebno narodni običaji nam "še posebno pričajo o visoki srčni kulturi srbskega naroda. Narod Je ohranil svojo individualnost kljub vsema preganjanju in 5001etne-mu suženjstvu. Njegova samobitnost je tako razvita in človeško tako svojevrstna, da jo hodijo gledat tuji znanstveniki kot redkost, ki izumira ter jo preganja sedanja kultura.
Skeptično gledajo z zapada na ekonomsko stanje naših južnih bratov. Politično se je narod res osvobodil in je žrtvoval za to »totisoče svojih najboljših sinov. Vendar ekonomsko se še ni osvobodil. Prej so izsesavali ta dobri narod tujci pod firmo Avstrije, Madžarske in Turčije, sedaj pa ga izsesavajo v njegovi naivnosti in dobroduš-
nosti ravnotako tuji elementi, naj bodo to
tujci ali domačini, ki so se mu po svoji miselnosti in značaju odtujdi. Preko carinske politike je bilo mogoče, da so razni karteli sladkorja, cementa, špirita itd. odnašali iz države milijarde ljudskega denarja, kakor so časih odnašali Turki naropani plea v Carigrad. To »tanje smo gledali tudi mi z velikimi skrbmi, pa tudi tu se nam je olajšalo srce. Narod vedno bolj spoznava svoje prijatelje ki se tudi zaveda, kaj mu je •toriti da se otrese neprijetnega jarma Videli smo na jugu narod, ki je priden in delaven, ki ne išče pomoči drugod in hoče plavati vedno nad vodo. Ako zasluži delavec 50 Din na dan, si prihrani od tega 10 Din, ako pa zasluži 10 Din dnevno, si tudi ta Je prihrani 1 Din. Gospodarsko nikdar ne podleže ekonomskim prilikam, naj so še tako slabe. Kakor so vzdržali svoje tlačite-lje nad 500 let ter ohranili svojo individualnost, tako bo ta narod prebredel tudi sedanjo gospodarsko in vso drugo krizo, ki še tare našo državo in vso Evropo. Naš narod je zdrav, mlad in krepak.«
Taki izleti naj bi se češče vršili, da bi spoznavanje bratskih delov naroda rodilo tesno vez medsebojnega spoštovanja in Iju-bavi ter zavest, da nam bo brat, ki je vzdržal sto- in stoletja najhujše navale, najstrašnejša preganjanja in klanja, s*al zvesto ob strani in delil z nami naše veselje pa tudi naše težnje.
Slovenski pravniki v Pragi
Bifl so prisrčno sprejeti ogleda® so vse znamenitosti
Praga, 13. septembra.
Kakor smo že poročali, se je po ktn-gresu pravnikov slovanskih držav odpeljala večja skupina slovenskih udeležencev v Prago. Tam jo je že na kolodvoru sprejel naš znani prijatelj in častni član JČ-lig, urednik J. K. Strakaty, ki je bil tudi potem slovenskim pravnikom vseskozi -.»s''/-žen. Z njim je bil tudi urednik »Jutra« g. Božidar Borko.
V teku tridnevnega bivanja so si nato slovenski pravniki ogledali številne znamenitosti krasno se razvijajoče češkoslovaške prestolnice. Posetili so seveda tudi centralo ČJ-lig, kjer so bili sprejeti po odborniku inšpektorju g. Hornovu in tajniku g. Hilbertu. Slednji, ki je že lani predaval v Ljubljani in Mariboru o kated-aH sv. Vida v Pragi, je spremljal delegacijo slovenskih pravnikov na Hradčane in ji ta mtemeljito razložil njihovo zgodovno in pa umetniško arhitektonske znamenitosti. Naši pravniki so uživali cb najlco-šem vremenu očarljiv razgled s Hradčan na stostolpno zlato Prago.
Po obisku »Prodane neveste« ▼ Narodnem divadlu so naslednji dan v spremstvu inšpektorja Hornova obiskali tidi znamenito praško staro mestro hišo, kjer jih je sprejel v slavnostni dvorani sam primator dr. Baxa, kateremu je predstavil slovenske pravnike odvetnik dr. Reisman. Primator dr. Baxa je razkazal gostom tudi nekaj svojih uradnih prostorov in nato naročil magistratnemu uradniku, da je razkazal našim pravnikom vse zgodovinske znamenitosti praške »radnice«, sejno dvorano z znamenitimi Brožikovimi slikami in še vse drugo.
Na posredovanje CJ-lige so si mogli ogledati slovenski pravniki tudi odlično češkoslovaško filmsko podjetje na Baran-dovu pri Pragi, kjer so bili sprejeti od ravnatelja g. Rajha, ožjega rojaka iz Zagreba .Predstavljeni pa so bili tudi znamenitemu češkemu gledališkemu in filmskemu igralcu Vlasti Burianu, ki je seveda tudi naši publiki dobro znan. V ateljejih so ravnokar snemali novi film, Gogolje-vega »Revizorja«, v katerem igra Burian naslovno vlogo.
Zadnji dan pa je vodil urednik Josip Jirout iz Plzni, avtor odlične knjige o ma-cedonskem vprašanju, slovenske pravnike v parlament, kjer so si mogli ogledati vse važnejše prostore z ogromno knpžuco, klubskimi prostori itd. Ogledali pa so si naši pravniki tudi še najnovejši češki film »Svitani«, ki odlično prikazuje pereča socialna vprašanja današnje dobe in ga je sprejela vsa češka kritika s polnim priznanjem. Zlasti ta film dokazuje, di je češka filmska industrija že na takšni višini, da
ne zaostaja za tujimi izdelki. V umetniškem pogledu še celo ne!
Deloma so >i oravniki o^IedJi tudi češke pravne institucije in sploh najznačilnejše slike modernega praškega velemestnega vrvenja, med drugim Husov spomenik, Ulico alkimistov, znamenite mostove itd. Primator Prage g. dr. Baxa je slovenskim pravnikom osebno izročil vsakemu spominski album Prag1© z lastnoročnim podpisom.
Naši pravniki so seveda obiskali tudi jugoslovensko poslaništvo, kjer jih je sprejel legacijski svetnik g. Dajčič, ter prezidijalno pisarno prezidenta Masaryka na Hradčanih, kjer so se vpisali v sprejemno knjigo.
Josip Zabukošek t
Celje, 15. septembra
Davi ob pol 1. je smrt ugrabila znanega narodnega obrtnika g. Josipa Zabukoška, krojaškega mojstra in hišnega posestnika v Celju. Pokojnik se je rodil 11. febru-
arja 1851 v Smartnem v Rožni dolini, umrl je torej v 83. letu starosti ter je bil eden najstarejših celjskih obrtnikov in meščanov. Krojaškega obrta se je izučil v Grižah. Že pred 54 leti se je osamosvojil in ustanovil lastno krojaško delavnico v Celju. Bil je vesten in pošten obrtnik ter si je hitro pridobil velik ugled, številni
Prizorišče dvojnega roparskega umora v Bukošku
Ivanškova hiša v vasi Bukošek pri Brežicah, v kateri je bil izvršen dvojni umor. Za vhodnimi vrati Je ležal ubiti gospodar, dve okni na desni sta v izbi, v kateri Je Ivanšek spal. Na ta okna Je zjutraj trkal Franc Poček, da bi mu gospodinja pripravila zajtrk. O gnusnem zločina smo včeraj izčrpno poročali.
Opereta	Paiie« premiera!
PAULA ABRAHAMA
polna najočarljivejSh popevk
Havajska roža
Po znameniti opereti, ki je triumflrala po vseh evropskih operetnih odrih!
MARTHA EGGERTH, SVETISLAV PETHOVIC
HANS FTOESSFR, tenorist berlinske opere, EBNST VEREBES
HANS JUNKERMANN
Najnovejši Paramountov zvočni tednik
Predstave ob 4., V4S. in y410. zvečer
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
PODPETNIKI
mmzncn-GUMi usnjem
prijatelji so ga zelo cenili zaradi njegove družabnosti. V dolgi dobi svojega obrtniškega udejstvovanja jie z vrnemo deloval v organizacijah. Bil je med ustanovitelji Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Mnogo let je bil odbornik Zadruge krojačev in krojačic v Celju. Seveda je deloval tudi v mnogih nacionalnih društvih. V težkih časih našega narodnega trpljenja je Zabukošek vedno neustrašeno kazal svoje odločno narodno prepričanje. Svojo številno družino je vzgajal strogo v nacionalnem duhu. Njegovi sinovi so bili že pred vojno navdušeni aktivni člani Sokola. Za njegove lepe zasluge ga je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save. Pogreb bo v nedeljo ob 16.30 iz Gledališko ulice. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, ugledni družini naše iskreno so-žaljel
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
' Smrt uglednega Gorenjca
Ljubljana, 15. septembra Včeraj popoldna je preminil v Leonišcu ▼ 72. letu starosti g. Jožef Kunčič, veleposestnik in lesni trgovec na Blejski Dobravi. Pokojnik je bil pristna gorenjska korenina. Izšel je iz kmečke rodbine idilične gorske vasice Pernilg pri Gorjah. Že v rani mladosti je moral z doma v tuji svet s trebuhom za kruhom. Na Blejski Dobravi si je naposled z največjo vztrajnostjo, varčnostjo in pridnostjo uredil lepo domačijo s cvetočo lesno trgovino, ki je kmalu zaslovela daleč na okrog. Z življenjsko družino sta vzgojila mnogo otrok.
m^smvmmmm^^-M
od katerih jih živi še 8, ki so vsi dobro preskrbljeni. Sin Anton, ki ima lepo domačijo na Jesenicah, bo za očetom prevzel posestvo na Dobravi, drugi sin pa je poročen na Bledu in uživa tam splošen ugled.
Podjetni Jože Kunčič, ki je bil ves zatopljen v delo, je bil tudi vedno dober član in podpornik narodnih in kulturnih društev, zlasti Sokola in CMD. Dolga leta je bil tudi predsednik krajevnega šolskega sveta v Gorjah in raznih drugih javnih korporacij. Truplo bodo z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda prepeljali na dom v Blejski Dobravi, od koder bo pogreb v nedeljo ob 15. — Bodi uglednemu možu ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini pa izrečeno naše iskrena sožalje!	-----
Vlom y novomeško sresko
načelstvo
Sluga Klančar, ki je prišel davi pospravljat v urade sreskega načelstva, je prvf opazil, da so bili ponoči na delu predrzni vlomilci, ki so vdrli skozi okno v klet in po tem i7 kleti v notranjost poslopja. Po raznih okoliščinah sodeč, sta bila samo dva vlomilca. S ponarejenim ključem sta odprla sobo sreskega načelnika g. Logarja ter strokovnjalko navrtala železno blagajno s »svinjsko nogo«. V blagajni ni bilo denarja in sta vlomilca jezno razmetala potne liste in razne spise. Odprla sta tudi pisalno mizo tnir.ika g Rozmana ter odnesla iz nje 1700 Din v gotovini. Potem sta odšla iz poslopja po isti poti, po kateri sta prišla.
O vlomu so takoj obvestit? orožnike in ljubljansko policijo. Varnostni organi so prepričani, da ima vse vlome v zadnjem času na vesti ena in ista vlomilska dražba.
Domače vesti
♦	One cen. naročnike, od katerih v prvi polovici meseca nismo ie prejeli naročnine za tekočI mesec, prosimo, da jo poravnajo v bližnjih dneh zaradi reda In pa da ne nastanejo neljubi zaostanki, ki pravico nezgodnega »Jutrovega« zavarovanja ogrožajo. _ Uprava »Jutra«.
♦	Odlikovanje. Poslanik poljske republike na našem dvoru g. Schwarzburg-Giin-ther je v četrtek opoldne izročil pomočniku ministra dr. Vladimirju Dvonnikoviču red Polonia restituta 2. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik poljske republike.
♦	Vse organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke opozarjamo, da dobe vsa potrebna pojasnila in navodila glede občinskih voli^v (glede sestavljanja kandidatnih list, izprememb, kdo more in kdo ne more kandidirati, kdo sme predlagati in voliti itd.) pri tajništvu JNS v Ljubljani. Navodila in pojasnila zahtevajte pismeno.
♦	Učiteljstvo in občinske volitve. Učiteljsko glasilo »Učiteljski Tovariš« opozarja v najnovejši številki na važne preokre-te, ki morajo zanimati tudi vsakega učitelja in učiteljico, ker zadevajo tudi učiteljevo življenje, šolo in prosveto. Vprašanje komasacije občin zadeva tudi šolske občine in bo to vprašanje imelo vpliv na razvoj šolstva. Nič manjšega pomena ni za šolstvo in prosveto novi zakon o občinah. Učiteljstvo se mora zanimati za ta vprašanja ter pri njih reševanju tudi sodelovati. Geslo učiteljstva mora biti, da pride v vsako občinsko zastopstvo vsaj po eden učitelj. V zastopstvu bo imel priliko iznesti razne zadeve in probleme občine in bo dobil stik z ljudskimi potrebami. Zato bi bilo primerno, da se učiteljstvo sedanjih večjih občin organizira tudi v pogledu tega javnega udejstvovanja. Pridružimo se končuje list svoj apel, v teh dneh narodu in rešujmo z njim probleme, ki so za narod in državo življenjskega pomena.
Priznano največjo izbiro preciznih računal Richter
kakor SESUL svetovnih znamk in vseh tehničnih potrebščin nudi po najnižjih cenah veletrgovina s papirjem
M. Tičar, Ljubljana
Selenburgova ulica 1, Sv. Petra cesta 26.
♦	Nov higienski zavod. Občinski odbor v Veliki Kikindi je na svoji seji soglasno sklenil, naj se v občini zgradi moderni higienski zavod. Velik del stroškov bodo krili dohodki od občinskega zemljišča, ki je razdeljeno agrarnim interesentom. Občinska uprava se je z agrarnimi interesenti pogodila, da bodo lahko plačevali del zem-Ijarine tudi v poljskih pridelkih.
♦	Vojaške dolžnosti izseljencev. Ministrstvo socialne politike je doslej tolmačilo člen 45. zakona o ustrojstvu vojske tako, da so naši izseljenci, ki svoji vojaški obveznosti niso zadostili, smeli prihajati vsako tretje leto na šestmesečno bivanje v domovino, ne da bi se jih smelo med tem časom klicati na odgovornost ali celo v» vojaško službo. Po najnovejši razlagi vojnega zakona pa velia ta olajšava samo za one vojne obveznike, ki so se zglasili zaradi rekrutovanja pri naših konzulatih v inozemstvu in ki imajo o taki zglasitvi tudi potrdila- To velja ttidi za naše bivše državljane, ki so si v inozemstvu pridobili novo državljanstvo, a iz našega še niso izstopili, ter za one, ki so po pokolenju naši državljani, po rojstvu pa tuji, če se po določilu zakona o državljanstvu niso odpovedali našemu državljanstvu. Med našimi izseljenci je mnogo takih dvodomovincev in je treba misliti na primer na one, ki se v Ameriki pri našem konzulatu prijavijo kot jugoslovenski vojni obvezniki. Ti so namreč v veliki nevarnosti, da jih ameriške oblasti, ki se tako krčevito otresajo tujcev, zaradi tega pošljejo v staro domovino ter jim odvzamejo ameriško državljanstvo, ki so si ga pridobili z rojstvom. V strahu pred izgubo ameriškega državljanstva »e mnogi naši rojaki ne upajo na obisk.
♦	Poziv vojnim oškodovancem. Mnogo naših državljanov še vedno čaka na povračilo vojne škode ln okupacijske škode od strani Italije. Ker se likvidacija teh, mnogokrat prav znatnih vsot, zavlačuje v neskončnost, intervencije posameznikov pa nimajo nobenega uspeha, se je pri gospodarskem odseku sreskega odbora JNS ustanovil poseben oddelek za skupen nastop. Oškodovanci naj gospodarskemu odseku sreskega odbora JNS v Ljubljani (Zvezda) kratko pismeno javijo svoje zahtevke iz naslova vojne ali okupacijske škode z navedbo: kdaj je škoda nastala, na koliko in po kateri oblasti je bila cenjena, datum cenitve ter kdaj in kje je bila vložena prošnja. Sreski odbor JNS.
♦	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse delodajalce in delojemalce na odredbo ministrstva za promet pod p. t. 60.251, po kateri se morajo v času od 17. do 23. septem. t. 1. na vsa pisma, dopisnice, razglednice, spremnice in telegrame v tuzemskem prometu lepiti obvezno posebne znamke Rdečega križa po 50 par. Pri poštnih pošiljkah, ki ne bodo opremljene v času od 17. do 23. septembra t. 1. z gori označeno takso, se bo njih sprejem odklonil.
♦	Pravilnik o potniških sofcah pri gozdnih direkcijah. Minister za gozdove ln rudnike je" predpisal pravilnik o uporabi potniških in gostilniških sob pri posameznih gozdnih direkcijah in gozdnih upravah. Taksa je odslej 5 do 10 Din za osebo in za enodnevno bivanje t sobi.
♦	Izostanek Izletniškega vlaka Ljublja-na-Karlovac In obratno. Zaradi slabe frekvence in proslave 25 letnice septembrskih dogodkov v Ljubljani, izostane to nedeljo na progi Ljubljana gl. kol. - Karlovac in obratno izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.19 in pride v Karlovac ob 10.26 ter odhaja iz Karlovca ob 16.53 minut in pride v Ljubljano gl. kol. ob 22.16.
Zaradi krize
moram štediti, zato kupim Lutz peč.
♦	Zadnje sezonsko potovanj« »Kraljico
Marije«. Predvčerajšnjim je priplul v Split naš luksuzni parobrod »Kraljica Marija« s 300 angleškimi turisti. Po postanku je ladja nadaljevala pot v Egipt. To je zadnje letošnje potovanje »Kraljice Marije«.
♦	»Gledališka družina Istra«, ki je prirejala dosedaj gostovanja po Imenom »družina Soča«, bo nastopala odslej le pod imenom »gledališka družina Istra«. Prvi nastop pod tem imenom bo jutri v nedeljo v Št. Vidu v Ljudskem domu ob pol 4. pop. Spored je pester in zanimiv. Uprizori se Cankarjev »Hlapec Jernej« v spremljeva-nju govornega zbora, recitacije spremljane s klavirjem in z lučnimi In zvočnimi efekti, solospevi ob klavirju (poje A. Jarc, že član bratislavske opere), in Maska satana, groteska v enem dejanju. Režira Košuta.
♦	Nov grob. V Solčavi Je umrl gospod Anton Herle, oče lani v Kranju umrlega profesorja g. Vladimira Herleta, v visoki starosti 89 let. Pogreb bo jutri, v nedeljo dopoldne. — Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Išče se Liker ali Likar Franc po rodu iz Idrije, ki je bil med vojno vratar v tovarni za lokomotive v Dunajskem Novem mestu, da bi potrdil neke podatke glede invalidnosti kovača Burnika Lovra iz žirov. Naslov naj pošlje Mariji Burnikovi v ži-reh št. 56.
ALI STE TUDI VI PESIMIST?
Postali boste optimist, če se boste kopali v vodi, ki ste ji dodali znano ISLA KONI-FEREN kopalno sol. Ta kopel Vas bo osvežila, ojačila in Vam dala novih sil za srečno in uspešno življenje.	247
♦	Vkljub krizi osem dni ženitovanja. V
sedanji dobi stiske je izzvala veliko senzacijo svatovščina v Stanišiču pri Somboru, ki je trajala polnih osem dni. Poročila se je edina hčerka veleposestnika Jovana Matheisa z nekim vaškim mladeničem. Na svatovščino je bilo povabljenih 350 oseb, ki so konzumirale v osmih dneh toliko jedi in pijače, da bi se s temi količinami lahko nekaj let preredila skromna obitelj. Pojedli so bika, težkega 500 kg, tri svinje po 150 kg, tri teleta, pet prašičkov, 400 kokoši, 600 piščancev, 180 rac in 80 gosi. Vse to so zamočili s 2000 litri vina in 80 sodčki piva, poleg precejšnjih količin žganja. Za manjše prigrizke so Imeli 3000 jajc in poleg raznovrstnih kolačev In sladkarij so pojedli tudi 900 kg kruha. Zadnje tako razkošno svatovanje se je vršilo v teh krajih leta 1912. tudi v neki nemški vasi.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich.
Danes sijajna veseloigra iz vojaškega življenja
LJUBIMKANJE NA MANEVRIH
Greti Thelmer, Paul Heidemann, Albert Paulip. Ida Wiist, Oskar Szabo
Smeh! Premiera! Novo! Predstave ob 4, T. in 9. zvečer.
Zvočni kino Ideal
žalne plašče
in obleke za dame v največji izberi in po najnižjih cenah pri
F. LUKIČ, Stritarjeva
♦	Od začetka poletja pa vse do Jeseni
muči v raznih krajih malarija staro in mlar do. Ta bolezen zahteva često tudi človeške žrtve; Malarija človeka oslabi, da izgubi vso odpornost in da se ga loti prav lahko še kaka druga bolezen. Država se mnogo trudi pri pobijanju te nevarne bolezni, varovati pa se mora tudi vsak posameznik, ki ima pri tem najboljše sredstvo, imenovano Chinoplasmin, ki človeka naglo in popolnoma ozdravi. Chinoplasmin tablo, te, če se jemljejo redno, pa človeka tudi popolnoma zavarujejo pred malarijo. Te tablete se že nekaj let uporabljajo v vseh deželah, kjer vlada malarija. Povsod dosežejo najboljši uspeh. Izdeluje jih svetovno znana tovarna »Bayer«.
♦	Avtobusna proga Bled-LJublJana se zaradi konca sezone ukine 18. t. m.
Iz Ljubljane
u_ Smrt uglednega kovinarskega strokovnjaka. Včeraj zjutraj je umrl v sedemdesetem letu poslovodja v Strojnih tovarnah in livarnah g. Jakob L o t r 1 6. Rodil se je 17. februarja 1863 v Selcah na Gorenjskem. S 14 letom se Je odpravil v Ljubljano ter se vpisal v Mahrovo trgovsko šolo. Po kratkem prakticiranju v trgovini je bil nastavljen pri Samasi kot poslovodja in je ostal na tem položaju tudi pri Strojnih tovarnah in livarnah. Bil je uslužben polnih štirideset let. Veljal je v kovinarski stroki za strokovnjaka. Odlikoval se je zlasti pri izvrševanju gasilnega orodja, bronastih spomenikov, cerkvenih predmetov in pri delih za našo mornarico. Dolgo vrsto let se je udejstvoval v šentjakobskem kulturno političnem in gospodarskem društvu, v katerem mu Je bil kot dobremu pevcu, zlasti ljub pevski odsek. Pokojni zapušča vdovo Marijo, sina Henrika, bivšega policijskega inšpektorja in hčerko Pavlo, poročeno z znanim ljubljanskim trgovcem g. Zorcem. Naše iskreno sožalje!
Krznarstvo KENK
Židovska ulica,	10205
Izdelava in moderniziranje po dunajskih in pariških krojih. Popravila hitro in poceni.
u_ Sožalje francoskega konzulata. Ob
priliki težke letalske nesreče, ki je zadela mesto Ljubljano, je izrazil francoski konzulat Po svojem namestniku, g. Robertu Orlandu, županu in mestnemu načelniku g. dr. Dinku Pucu globoko sožalje.
u_ Zastave I Župan dr. Dinko Puc objavlja: Ob priliki odkritja spomenika ln spominske plošče septembrskim žrtvam 1908., ki se proslavi to nedeljo, bo razobesilo mestno načelstvo na vseh svojih poslopjih državne zastave. Vabim gg. hišne lastnike, da tudi okrase vse hiše z držav, nlmi zastavami, da pokaže Ljubljana ta dan kar najslavnostnejše lice.
u_ Rezervni oficirji in dobrovoljcl se pozivajo, da se udeleže svečanosti 25 letnice septembrskih žrtev. Odbor UROIR pričakuje polnoštevilno udeležbo, da bo počaščen spomin prelite krvi prvih žrtev na domačih tleh za naše osvobojenje in zedi-njenje.
SARDINE ZA MALICO
in za vsako priliko ter za vsako mizo najboljše, po tako nizkih cenah, da se zdi neverjetno, samo pri
V. A. JANEŠ, na Aleksandrovi cesti.
u— JUU sekcija za dravsko banovino
vabi učiteljstvo k odkritju spominske plošče septembrskim žrtvam, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 12. na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Zbirališče je na vogalu Bleiwel. sove in Aleksandrove ceste ob 11. uri.
u— Članom akademske podružnice CMD, JNAD »Jadrana« in SJU »Preporoda«. Ob priliki proslav septembrskih dogodkov v Ljubljani se bo v okviro širše akcije vršilo pobiranje za »dinarski sklad« danes in jutri. V odgovoT vsem ofenzivnim namenom naših sosedov odgovorimo dejansko — z delom. Danes ob 15. uri se bo vršil v prostorih JNAD »Jadrana« sestanek vseh gornjih društev. Tam bo vsakdo dobil točne informacije. Pričakujemo številen in discipliniran odziv, zlasti pa sodelovanje tovarišic. Obenem pozivamo vso nacionalno mladino, da se udeleži odkritja spomenikov žrtvam. V nedeljo ob pol 9. uri dopoldne bo odkritje na pokopališču, ob 12. uri pa na Pogačarjevem trgu.
u— Poziv vsemu članstvu Narodno strokovne zvezo. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze poziva vse ljubljansko
članstvo, da as polnoštevilno udeleži počastitve septembrskih trtev. Zbirališč« «a članstvo NSZ je jutri v nedeljo ob pol 11. pred Delavsko zbornico. Od tam odkoraka članstvo s prapori pred Narodni dom, kjer se uvrsti v povorko. Nacionalno delavstvo naj pokaže * mnogoštevilno udeležbo, da zna ceniti vsako narodno žrtev. — Predsednik.
u_ Poziv narodnim železničarjem. V
nedeljo 17. t m. a« vrši na Pogačarjevem trgu odkritje spominske plošče pred 25 leti padlim žrtvam nemškega nasilja nad našim narodom. Ob 11. dopoldne se zbirajo narodni železničarji v parku pri pravoslavni cerkvi nasproti Narodnega doma, od koder se pridružimo povorki in odkritja spominske plošče padlim žrtvam. Vabimo vse službe proste tovariše, da s« v čim večjem številu udeleže. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana
u— Ljubljanske Ciril-Metodove podružnice prirede danes popoldne In Jutri dopoldne zbirko za aklad septembrskih žrtev. Nabiralo se bo v nabiralnike. Vsak dar dobrodošel. Odkupni znak (rdeč listek) 5 Din.
u_ Kolo Jugoelovensklh seeter vabi svoje odbornlce in sploh vse članice, da se udeleže jutri 17. t. m. spominskih svečanosti 25 letnice septembrskih žrtev. Narodne nofie se zbirajo ob 11. url dopoldne pred opero. Izpred Narodnega doma se bo pomikal sprevod po mestu na Pogačarjev trg, kjer bo odkritje spominske plošče nedolžnim žrtvam.
u_ Sočanll Udeležite se polnoSterllno svečanosti, ki ae vršijo v nedeljo 17. t. m. t spomin 25 letnice septembrskih dogodkov. Zbirališče »Sočanov« za sprevod Je v nedeljo ob 11. uri pred Narodnim domom na vogalu poštne hranilnice. Vsi ln točno!
»PAN« Vlktorla ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske In moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244
u— Pozivu društva »Soče« glede udeležbe pri pogrebu cand. techn. Vladimira štreklja se je članstvo odzvalo v najčast-nejšem številu. Takisto je bil pri pogreba številno udeleženi Klub Primork. S tem izpopolnjujemo včerajšnje poročilo.
u_ Vsem odbornikom ljubljanskih okraj.
nlh (krajevnih) organizacij JNS. Drevi ob 21. bo obvezen sestanek za vse odbornike naših organizacij v Kazini, mala balkonska dvorana Sestanku prisostvuje g. minister dr. Albert Kramer. Pristop imajo samo odborniki okrajnih organizacij. Sreski odbor JNS.
u— Naprošajo se vel rezervni ofclrjl,
stanujoči v Ljubljani, da čimprej sporočijo komandi mesta svoj poklic !n stanoranje.
u_ Mestna hranilnica ljubljanska je v počastitev spomina po pokojnem primarl-Ju dr. Vinku Gregoriču, bivšemu predsedniku Mestne hranilnice ljubljanske, podarila 500 Din za mestne uboge,
u— Iz bloskopov. ZKD bo danes ob 14. predvajala »Zadnje dneve Pompejev« v zvočni izdaji. Ponovi jih jutri ob 11. zadnjikrat. Predstave so v kinu Matici. Cene najnižje. — Premiera »Havajske rože«, ki se Je bo razveselil vsak prijatelj lepe filmske operete, bo danes in nanjo opozarjamo.
u_: Poeetnlkl umetnostne razstave v
Jakopičevem paviljonu so vabljeni k prvemu žrebanju nagrad za doslej prodane vstopnice. Žrebanje bo na razstavi v nedeljo 17. t. m. od 10. do 12. dopoldne. Zaradi nepričakovano velikega zanimanja Je razstava podaljšana do 1. oktobra.
u— Železničarji preurejajo hotel Tratnik zase. Kakor smo že včeraj javili, je prešel hotel Tratnik na Sv. Petra cesti v roke drugega lastnika. Podporno društvo železniških uslužbencev ln upokojencev v Ljubljani je hotel kupilo za 1,700.000 Din. Društvo prevzame upravo hotela že 16. t. m. Hotelske sobe se bodo preuredile in bodo namenjene v prvi vrsti za prenočišča železničarjem, ki prihajajo v Ljubljano, pa tudi drugim tujcem. Gostilna in kavarna, kakor tudi uradniška menza ostanejo še nadalje, prav tako tudi fotograf Hibšer in pasaTska delavnica g. Leopolda Tratnika.
u— Dražbe. Na IT. dvorišču mestnega magistrata se vrsti dražba za dražbo, po največ pridejo na prodaj razne premičnine, zarobljene zaradi neplačanih davkov od-nosno zaradi neplačanih občinskih davščin, kakor kanalskih pristojbin in gostaščine, vo-darine in drugih dajatev. 7a 7. oktobra dopoldne je oklicanih 72 dražb raznih zarobljenih predmetov v skupni vrednosti 48.945. Na dražbo pradejo med drugimi premičninami na 9000 Din cenjen klavir, na 1000 dinarjev cenjena oljnata slika nekega slovenskega slikarja, dalje več drugih slik, pisalni stroji in razno pohištvo. Te stvari »o bile zarobljene zaradi dosti malenkostnih zneskov.
u— Obupno malico si je pripravila neka 22 letna brezposelna kuharica. Sinoči je namreč v policijskih zaporih pojedla dva kosa kruh«, med katera je zmešala več drobcev stekla in vse skupaj povžlla. Čudna malica je povzročila hude krče. Ob-upanko so prepeljali v bolnišnico, kjer so H želodec izprali. — V Dravljah je padel
Zahvala
Velesejmska razstava. Slovenskih Madon.
Za simpatije, ki ml Jth je tzkazalo ob(instvo pri glasovanju o slovenskih madonah na velesejmu, aa naj-topleje zahvaljujem. Dobil sem skupaj čez 800 glasov. Zlasti merodajno pa mi ie za ta plebiscit dejstvo, da bi bil lahko skoro vse slike prodal, ko bi ne bile že v privatni lasti.
V Ljubljani, ti. septembra 1933.
MAKSIM GASPART
46 letni posestnik Anton Grom s odra na skednju in dobil preoej občutne notranje poškodbe. Tudi njega to prepeljali v bolnišnico.
u_ Stara ljubljanska senzacije. Volka r-
Jeva mesarska pomočnika sta včeraj popoldne gnala po Poljanskem nasipu več krav. Stara brezasta krava pa se Je odtrgala, splašlla ln krenila proti strugi. Padla je v bližini rdeče hiše v vodo. Nič se ji nI zgodilo. Nekaj časa je brodila po rodi, ki ji je segala do vampa. Poklicni gasilci so prišli s trenskim v<ozom. Gaailoa Avgust Kavčič in France Kržin sta splezala po lestvi v vodo, prijela kravo ln Jo-gnala nizdol struge proti cukrarnl. Na obeh nabrežjih se Je zbralo do 2000 gledalcev. Otročaji so vzklikali pogumnima gasilcema: »Bravo! živio!« Velike težave so bfie pri nepredrtem jeeu. Po večjih naporih so gasilci kravo spravHl čez Jez in nato sta Jo oba gasilca gonila dalje. Reševanje krave Je trajalo dobre pol ure. Pri cnkrar-ni so Jo spravili na suho io nato sta Jo mesarja odgnala v hlev. Krava J« po cenitvi žlvinozdravnika stara okoli o«em let in vredna približno 900 Din. Breza Je tako milo pogledovala na gledalce tn okolico, da so Ljubljančani soglasno ugotavljali: »Krave Imajo pa res več sreče kakor konji!«
_ Saj namreč pomnite: zadnjič se Je neki
konj v Ljubljanici ubil.
u— Otroci med seboj. Na GaljerisJ »o Je igral 4 letni sinček delavca B">)aa Trt-nik s sosedovim sinom. Sosed J c baS aebel v drvarnici cepiti drva, njegov sinček je pa hotel delo nadaljevati. Pa je rekel Bojanu, naj prime za poleno, sam pa Je zamahnil s sekiro in odletela sta dva prsta-Ubogega Bojana »o morali prepeljali s re-Sevalnim avtom v bolnico.
u_ Gasilno društvo Barje priredi Jutri
trgatev grozdja pri češnovarju m Dolenjski cesti. Vinograd bo bogato obložen, zato so prijatelji grozdja Iskreno vabljeni. Začetek bo ob 4. popoldne. Odbor.
Iz Celja
e_ Spominsko svečanost ob 25 letnici
dogodkov v septembru 1908 priredi Sokol v nedeljo 24. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 11. dopoldne. Na sporedu so govori, petje CPD in deklamacije. Vstopnine ni. Kličemo vso našo narodno Javnost mesta in okolice, da s največjo udeležbo manifestira svojo nacionalno zavest. Ob spominu na prestano gorje našega naroda v Ptuju, Mariboru, Celju in LJubljani pokažimo, da cenimo svojo narodno svobodo, na katere braniku hočemo stat' proti vsakomur.
e_ Sreska konferettoa JNS ee bo pričela danes ob 14. v Celjskem domu.
e_ Dramatsko društvo sporoča: Pogajanja z upravo Narodnega gledališča v LJubljani glede uvedbe stalnih gostovanj drame v mestnem gledališču bodo še ta teden zaključena. Tudi domači ansambl je izvršil že vse priprave In zasnoval obširen delovni program, tako da bomo mogli že v prihodnjih dneh objaviti toče©, umetniško dovršen repertoar in Izvesti napovedani gledališki abonma, ki bo obsegal 12 do 14 pred-stev, 8 gostovanj m 1 do 6 domačih uprizoritev. Pri Izbiri repertoarja smo upoštevali predvsem zahteve ln okus gledališke publike. Vseboval bo predvidoma 7 dram, najboljših del iz ljubljanskega repertoarja, 3 do 5 komedij odnosno veseloiger, »a deco pa bomo naštudirali dve izvirni otroški igrici. Za zaključno predstavo sesone bo uprizorila ljubljanska drama na prostem pred župno cerkvijo »Slehernika«. Prijateljem gledališča, zlasti iz okolice, svetujemo, da si zaradi močnega zanimanja in živahnega povpraševanja rezervirajo prostore za abonma že v naprej pri društvenem blagajniku g. Hubertu v knjigarni K. Go-rlčarja vdove.
e_ Zlmeki delovni čas v celjski ekspozituri OUZD velja od «5. i. m. Raspored Je nabit na uradni deski, na kar opozarjamo vse zavarovance.
e_ Aretacija zaverovanega potntka.
Celjska policija je včeraj na podlagi tiralice aretirala nekega zavarovalnega »gen-ta, ker je letos poleti poneveril pri banki »Slavljl« 7000 Din ln moško kolo znamke »Puch«. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln SOJO zvočna opereta »Caričina podveza« in dve zvočni predigri.
Otvoritveni večer v dram• shem gledališču
V četrtek zvečer so se v Gradišču odprla vrata drame za novo sezijo. Odprli eo hišo s Shakespearejem, s »Komedijo zmešnjav« v novi Šestovi režiji in novi zasedbi. Uprizoritev je bila skrbno pripravljena, stara, našemu gledališkemu občinstvu že dobro znano delo je V novem, blestečem Zupančičevem prevodu z vsem umetniškim efektom zaživelo pred očmi, ingeniozno izmišljeni, po božje komični Shakespearejevi dueti eo v svojih oblikovalcih dozoreli v like, ki so vredni, da jih ne pozabiš. In vendar je večer ostal prazen in • pust, beseda velikega tvorca, ki je v slovenskem umetnika, v prevajalcu in igralcu, našla dovršen izraz, je padla ob gluho steno. Otvoritev sezije v Narodnem gledališču, ki bi morala biti pred javnostjo kulturnega naroda dogodek in praznik prvega reda, je šla votlo, skoraj brez odmeva mimo nas. Teater je bil tako porazno slabo obiskan, kakor menda doslej še nobeno sezijo ni bil prvi dan. Prazne lože — tudi uradna reprezentanca je izostala — na redko zaseden parter, samo mladina si je ostala zvesta: dijaški parter je bil raz-
°rClovek bi ta skrajno nepovoljni obisk lahko opravičeval morda z opombo, da ie vse mesto najbrž še preveč pod strahotnim vti-
PREGLED
som katastrofe na Ljubljanskem polju, da bi mogel človek lahke duše v »zabavišče«, za kar smatra dobri meščan tudi umetniški teater. Toda po vseh naporih, ki so jih še v teku lanske sezije pa do danes manifestirali uprava in »prijatelji gledališča«, je tako ogromen izostanek publike vendarle malo nerodna senzacija. »Društvo prijateljev gledališča«, ki se je ustanovilo pred nedavnim časom, morda s svojim delom doslej res se ni moglo izkazati večjega efekta, toda prav nevljudno je, da so se celo izmed njega najvidnejših predstavnikov le redki pojavili na otvoritvenem večeru. Vse to so znamenja, da je tista lenobna, letargična indispozici-ja občinstva nasproti gledališču, ki je že lani sprožila plaz 6krbi, v tem kritičnem letu zrasla še do nevarnejše višine. Prav zadnji čas je, da se za ta del reševanja gledališke krize ukrenejo drugačni, učinkovitejši koraki.
Poročilo o uprizoritvi še sledi.
Naša umetnost v inozemstvu
Razstave naše grafike in narodne umetnosti v saarskem področju.
Na pobudo našega opolnomočenega ministra dr- N. Zoričiča se je vršila v mesecu maju in juniju, kakor znano, grafična in etnografska razstava v Saarbrflcknu in
Metzu. Organizacijo in skrb za ti razstavi so imeli v rokah naši umetniki sami, ki so ee v izrednem številu javili zanjo; 52 n^ših najboljših upodabljajočih umetnikov iz vse države je razstavilo 316 del (grafike, efkiee, tempere in akvarele).
Razstavi sta bili zelo zanimivi, ker sw poleg individualno izkristaliziranih umetnikov, ki predstavljajo sami sebe in stoje zase, nastopili verni spoštoval« impresionistično - pariške šole in tudi najmlajši, ki so svojo umetnost postavili v službo socialnih idej, pretežno pod germanskim vplivom. Francoska kritika jim to ni štela v greh ali v minus, temveč jim je priznavala nacionalne in individualne elemente v njihovih delih. List »Messin« je n- pr. ob priliki teh razstav pisal: »Čeprav eo neki umetniki pod vplivom pariške šole, vendar so ohranili svoje individualne posebnosti.« Razen »Mes-sina« so takisto tudi drugi tamošnji listi, kakor »Freiee Journal« in »Le Republicain Lorrain«, objavili opetovano izčrpna, laskava poročila o tej grafični in etnografski razstavi, o prilikah v naših krajih, o naši umetnosti vobče in o domači umetnostni obrti našega naroda, izražajoč ob vsaki priliki svojo pohvalo in svoje zadivljenje.
Zanimanje za našo grafiko je bilo zelo živo in je naletela na obče priznanje, a to se kaže najbolje v tem, da so navzlic težki tamošnji krizi in političnim prilikam odkupili za iavne zbirke, muzeje in privatnike okrog 30 grafičnih del (največ od I. Meštro-viča, ki so mu odkupili 6 skic) in velik ddl etnografskih predmetov, najvež veziv.
Etnografska razstava, ki jo je uredil in organiziral upravnik zagrebškega etnografskega muzeja g. prof. Vladimir Tkalčič, se je vršila istočasno z grafično razstavo, a povsem oddvojeno od nje. Bila je prava senzacija, ker v tistih krajih naša ljudska umetnost in umetniška obrt nista znani. Posebno pozornost eo zbudile poleg raznih bogatih in pestrih narodnih noš iz vseh krajev naše domovine čipke in to predvsem lepoglavske in paške- Francoska kritika je zelo hvalila našo 9eljaško ženo, ki jo ie proglasila za edino vzdrževal ko in stvariteljico profinjene narodne umetnosti.
Ti dve razstavi sta nas na najdoetojnejši način predstavili v inostranstvu, a to je bil tudi niju smoter. Naj bi bili vsem tistim, ki ustvarjajo,' pobuda za še lepše in boljše delo v bodočnosti!	Tomislav Krizman.
Mirko Breyer, znani hrvatski književni zgodovinar, avtor mnogih člankov in razprav književno - kulturnega, biografskega in bibliografskega značaja, praznuje te dni 70-letnioo svojega rojstva.
Mommsen se je zmotil. V Francoskem zavodu v Parizu je imel prof. Carcopino predavanje o rimski zgodovini, v katerem je med drugim postavil trditev, da 9e je sloviti zgodovinar Theodor Mommsen zmotil, bo le Cezarjevo rojstvo postavil v 1. 102. pred našim štetjem. V resnici se je Cezar rodil leto kasneje. Mommsen ima v svoji zgodovini rimskega imperija še več podobnih napak.
»La snda štelo«. V Slavonskem Brodu izhaja že več nego leto dni ilustrirana ?spe-rantska revija »La sada štelo« (Južna zvezda), ki vrši kot ena najboljših periodičnih publikacij v esperantski literaturi važno nacionalno'delo v stranem svetu, saj ga seznanja med drugim z našo bogato in lepo literaturo, ki jo izdaja tudi v esperantskih prevodih. Na tem mestu smo že poročali o uspelem prevodu Mažuraničevega epa »Smrt Smail - age čengiča« in o kongenialni obdelavi Cankarjevega »Hlapca Jerneja« po našem rojaku dr. Stefančiču- Obe deli eta zbudili po širnem sveta veliko pozornost v esperantskih krogih, a tudi izven njih. Pravkar smo prejeli 8. številko naslovnega mesečnika, ki priobčuje med drugim sledeče prispevke: Razvoj mednarodnega jezika od utopije do ustvaritve (dr."Jakob Stefan-čič), Esperanto je prav toliko dovršen, koli-, kor zahteva od njega življenje (Ivo Ratkvič), poročilo dr. Leva Kuna o Stefančieevi predelavi »Hlapca Jerneja«, poročilo jo predavanjih zamorskega inž. Kola Adžajija po Sloveniji, nekrolog Dinku Šimunoviču 'dr. Fran Janjič), razne ocene, novice iz espe-rantskega sveta, stran za delavce, kronika itd. Revija izhaja, kakor rečeno, v Slavonskem Brodu in velja letno 48 Din, posamezna številka 4 Din.
»Gledališki list« Narodnega gledališča v Lfubljani, sezona 1933./34., drama, št. 1 ob priliki premiere »Komedije zmešnjav. -Ost: Shakespeare: Komedija 7m<>s-i?n> Kritike o »Komediji zmešnjav«; R;»7»..: Program. Urejuje Fr. Lip^h
Iz Maribora
a— Mariborski pododbor rezervnih častnik«^ in bojevnikov je včeraj praznoval krstno slavo. Ob pol 11. so se na Trgu svo-bflde zbrali člani, nadalje zastopniki državnih in samoupravnih oblasti, med nj'aii oba sreska načelnika dr. Senekovič in Ma-kar, mestni župan dr. Lipold, predstojnik mestne policije dr. Hacin, minister v pokoju dr. Kukovec, ki je zastopal razne mariborske kulturne organizacije ter mnogo drugih. Navzočega je bilo tudi mnogo drugega občinstva. Obrede sta opravila za katolik® vojni kurat Zavadlal, za pravoslavne pa porota Tnbojevič. Predsednik g. Perha-rec je imel nagovor na častnike in goste, ki jim je rariožil pomen slavnosti. Pri slavi, je sodekr*ala vojaška godba.
a—Mariborski strelci so odšli. Včeraj popoldne je odpotovala v Beograd na državne strelske tekme, ki bodo trajale od 17. do 23. t. m., v borbo za državno strelsko prvenstvo in za kraljičin pokal, izbrana ekipa mariborskih strelcev, članov tukajšnje strelske družine. Marioorsko strelsko reprezentanco sestavljajo: gg. visokošolec Tone Majer, profesor r"ero Cestnik, puškar Dušan Hinič, knjigoveški mojster Robert Vukmanič, podpolkovnik Bajo Stanišič in zdravnik dr. Hugo Robič, ki pa bo odpotoval jutri za svojimi soborci v prestolnico.
a— Konec kopanja. Po sklepu ravnateljstva mestnih podjetij bo odprto mestno kopališče na Mariborskem otoku le Se v nedeljo 17. t. m., nakar ae bo zaprlo. Kopalci, ki bi se hoteli solnčiti še pozneje, bodo dobili lahno ključe omaric na razpolago pri restavraterju g. Basteliču brezplačno na razpolago. Kdor Ima še v kopališču shranjene kake predmete, jih mora do nedelje brezpogojno dvigniti.
Knjigarna Tiskov, zadruge
▼ MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
!n veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni!
Za lanske gledališke abonente ostanejo lanski sedeži rezervirani le še do sobote, 16. t. m. Po tem roku se bodo sedeži oddajali drugim reflektan'.om. Uprava Narodnega gledališča.
a— Vpisovanje na trgovski nadaljevalni šoli bo jutri v nedeljo od 10. do 12. Redovnice si naj preskrbe člani že poprej v pisarni Združenja.
a_l Mariborska zasilna stanovanja se pridno graditi. Mestni občinski svet je na svoji aadnji seji sklenil, zgraditi v Metelkovi ulici 32 zasilnih stanovanj, ki jih l>odo gradili trije mariborski mestni stavbeniki na svoje stroške, ki jih bo mestna ob2ina odplačevala v manjših mesečnih obrokih, tako da ne bo prizadet občinski proračun. Za izvršitev tega sklepa pa Je hilo potrebno še dovoljenje banske uprave. Banska uprava je ta sklep odobrila ln na podlagi tega je mestni občinski svet na predsinočnji seji izdal grad.beno dovoljenje za gradnjo 32 zasilnih stanovanj v Metelkovi ulici. Graditi bodo pričeli že v ponedeljek in bodo zgradbe do konca oktobra pod streho.
a— Neznan obešenec. V četrtek sta našli dve ženski blizu mlina grofa Pachta pri Zgornji Kungotl na drevesu obešenega ne. ananega moškega, v čigar žepih so našli Ie 31 Din denarja. Obešenec ni imel nobenih dokumentov, pa tudi na njegovem perilu ni bilo najti nobenih znakov, iz katerih bi se dala ugotoviti njegova identiteta. Truplo je bilo pokopano na pokopališču pri Zgornji Sv. Kungoti.
Iz življenja na dežel?
Z Jesenic
s— Strelska družina na Jesenicah je napovedano izbirno tekmo preložila zaradi slabega vremena na nedeljo 17. t. m. ob 8. Strelske vaje se vrše ob sobotah od 15. do 18. in ob nedeljah od 8. do 12. Članstvo naj se udeležuje vaj redno zaradi letnih nagradnih tekmovanj. Odbor.
Iz Trbovelj
Jntri v nedeljo vsi k Sv. Katarini nad Trbovljami, kjer se bo vršila župna gasilska vaja In se bo obenem otvorila nova letna veranda pri gostilni »športa«, lastnik Bau-erhetm, ki bo postregel goste z dobro pijačo in mrzlimi jedili po nizkih cenah. Pridite!
Iz Hrastnika
h— Otvoritev strelišča. Po splošni žel ii članstva, ki je samo zasilno uredilo strelišče, je strelska družina Hrastnik—Dol sklenila, da prične jutri 17. t m. s streljanjem. Vaje bodo ves dan. in sicer dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne pa od 2 do 5. na strelišču, ki ga je odstopil brezplačno na razpolago g. Roš.
h— Sokolsko društvo si je nabavilo nal-modernejšo kinoaparaturo. Otvoritvena predstava bo danes ob 20.15 s filmom »Revizor Haselhubn«. Igra najboljši češki humorist Vlasta Burian. Jutri bodo predstave ob 15.. 18.15 in 20.15.
Illl I =—S=g= —I —
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga * »/». B •mer In brzina vetra. oblačnost 1_10
7. padavine v man, 8 vrsta padavin. Temperatura: prv* številke pomenilo naj vlijo, druf" naleti« temperaturo.
15. septembra Ljubljana 7, 763.9, 10.0, 95, mirno, 4. 20.2, dež; Ljubljana 13, 764.3, 18.4, 47, SW2, 3, _ _; Maribor 7, 762.8, 9.0, 80. mirno, 8.0. dež; Zagreb 7, 764.0, 10.0, 90. W3, 1, 9.0, dež; Beograd 7, 762.0. 90, W9, 10, 26.0, dež; Sarajevo 7, 763.8, 9.0, 90, NE1, 9, 20.0, dež; Skoplje 7, 756.0. 21.0, 65, WNW«, 8, _; Split 7. 757.6, 17.0. 65, N6. 8, —; Kumbor 7, 756.4, ?, 80, SE6, 10,	Rab 7, '61.5, 16.0. 80, ENE3, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —, 9.4, 20.5, —; aribor 19.6, 8 0; Zagreb 24.0, 10.0; Beo-ad 24.0, 11.0; Sarajevo 28.0. 8.0; Skrije •0, 16.0, Split 26.0, 14.0, Kumbor —21.0; * -»b _, 15.0. ^nlnce vzhaja ob 5.37, zahaja ob 18.16. Luna vzhaja ob 0.18 zahaja ob 16.34.
Iz Ptuja
j— Izjava. Ob priliki velike ptujske narodne manifestacije dne 10. septembra nisem v svojem govoru posebej pozdravil zastopnikov gasilstva odnosno gasilskih žup in društev. Tega nisem storil z namenom: zato mi naj gasilstvo to oprosti, omenle-na neljuba pomota se je zgodila samo zaradi tega, ker niso bili prej javljeni in iih nisem v tisočglavi množici pravočasno opazil. Ptuj, 14. septembra 1930. Mestni načelnik: Ladislav Jerše.
j— Za sprejem izletnikov v Slovenske gorice, ki prispejo v Ptuj 8. oktobra, ie posebni odbor že vse potrebno pripravil. Izletniki, katerih pride okoli 1000 v naše kraje, se razdelijo v tri skupine, od katerih ostane ena v Ptuju, druga v Ormožu in tretja v Ljutomeru. Ptujska grupa bo Štela 200 izletnikov in se razdeli na Det skupin, katerih vsaka bo pod vodstvom uglednih ptujskih mož spoznala mnogo zanimivosti.
j— Poštni prostori se renovirajo. Poštni prostori se bodo sedaj temeljito renovi-rali. Predvsem se bo napravil v uradnih prostorih nov pod s parketi. Zunaj pa je nabiralnik dobil novo lično zunanjost. Tudi nova moderna telefonska celica bn v kratkem postavljena, potrebna je samo še tapeciranja. Začasno je vhod v poštne prostore z dvorišča.
j— Kino predvaja v soboto in nedelio ob pol 19. in pol 21. uri velefilm »Don Quichote«, v katerem nastopi prvič in edi-nokrat slavni pevec Fjodor 5aliap,in. Dodatek jugosl. kulturni film in Foxov tednik.
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 9. ter jutri ob pol 4. popoldne in ob pol 9. zvečer velefilm »Onich«. Poleg tega nov Foxov žurnal.
Gospodarstvo
Sokol
Sokolska župa LJubljana. V nedeljo naj se v počastitev spomina septembrskih žrtev vsa ljubljanska društva udeleže po najmanj tričlanski deputaciji v kroju, ki krene ob 8. s Tabora, odkritja spomenika na pokopališču pri Sv. Križu in 9. dopoldne. Odkritja spominske plošče na Poga-čarjevem trgu naj se ljubljanska in okoliška sokolska društva udeleže polnoštevilno in z društvenimi prapori. Zbirališče članstva v kroju s prapori bo ob U. dopoldne na vrtu Narodnega doma, odkoder odkorakamo v povorki z godbo Sokola I. in drugimi organizacijami na Pogačarjev trg k odkritju, ki bo ob 12. Zdravo! — župna uprava.
Načelništvo sokolske 2upe Ljubljena naznanja vsem priglašencem župnega pred-njaškega tečaja, da morajo biti zbrani v nedeljo 17. t. m. ob 9. zjutraj v odbnrovi sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Kdor bi brez opravičenega razloga izostal, ne bo sprejet v tečaj. Pouk v tečaju 6e začne že dopoldne. 2upno načelmštvo.
Ptujski SK gostuje v nedeljo 17. tega meseca z nogometnim moštvom in nazeno družino v Čakovcu proti športnemu klubu Čakovec. V nedeljo 24. t m. pa bo prva tekma med domačima društvoma SK Ftuj in SK Drava.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 16.: V agoniji. Premiera. Izven. Nedelja, 17.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. Premiera Izven. Ponedeljek, 18.: Komedija zmešnjav. A.
Druga premiera bo dvodejanska drama »V agoniji«. Spisal jo je Miroslav Krleža, poslovenil Josip Vidmar. Režija je dr. Branko Gavellova. V posameznih vlogah nastopijo ge. Mira Danilova in Nablocka, gg. San-cin in Gregorin, gdč. Kukčeva in g. Poto-kar. Inscenacija je napravljena po načrtih inž. arh. Ernesta Franza. Moderno pohištvo je posodila tvrdka »Oprema«, starinsko pa tvrdka »Tizian«. Krleža je eden naj-plodovitejših naših dramskih avtorjev, njegova dela so visoke umetniške vrednosti. Prepričani smo,, da bo tidi tokrat to delo uspelo na našem odru. Premiera »Agonije« bo drevi izven.
»Pohujšanje r dolini šentflorjanskk je imelo v režiji prof- Šesta v naši drami nad 40 predstav, dvakrat pa je bilo izvajano tudi v Zagrebu m Beogradu. Letošnjo režijo je prevzel zopet prof. Sest in prepričani smo, da bo imelo to delo velik uspeh. Skoro popolnoma nova je zasedba posameznih vlog. Umetnika Petra igra g. Jerman, njegovo družico Jacinto gdč. Kukčeva, župana g. Cesar, županjo ga. Juvano-va, dacarja zopet g. Plut, dacarko na novo ga. Medvedova, ekspeditorico igra ga. Ra-karjeva. Nov je učitelj Sviligoj v osebi g. Gregorina, prav tako notar — Bratina, šla-cunar — Sancin, štacunarica — ga. Gabri-jelčičeva, cerkovnik — g. Lipah in debeli človek — g. Potokar. Popotnika igra g. 2e-leznik, zlodeja pa g. Bojan Peček, ki smatra to ulogo za eno svojih najboljših dramskih kreacij. Inscenacija je popolnoma nova po osnutkih g. Uljaniščeva. Premiera bo v nedeljo 17. t. m. zvečer izven.
Od ponedeljka dalje se začno abonentske predstave in bodo imeli vsi abonenti že prihodnji teden po eno dramsko predstavo. Pri-glase za abonma še vedno sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču za reda A in B. Oba stalna abonmaja Sreda in Četrtek sta zasedena. Na A in B pa je dobiti še 6edeže V6eh vrst in cen kakor tudi lože.
Mariborski gledališki abonma. Uprava opozarja vse dosedanje abonente, da jim ostanejo lanski sedeži rezervirani danes, nakar se bodo njihovi sedeži oddajali drugim interesentom. Nadaljnje prijave sprejema še blagajna (tel. 2382) Abonma se plačuje v sedmih zaporednih obrokih, ki so tako nizki, da jih zmorejo tudi gmotno najbolj šibki sloji. — Opozarjamo tudi na stalni abonma »Četrtek«, ki je razpisan-na novo, ker je več gledaliških TH.setnikov izrazilo željo, da bi svoje predstave Imeli ob določenem dnevu. Uprava' vabi k abonmaju vse dosedanje, zlasti pa še nove abonente, sezija bo zanimiva in pestra.
Naša država Je pristala na londonski žitni sporazum
Kakor poročajo iz Beograda, je naša vlada osvojila mednarodni žitni sporazum, ki je bil nedavno sklenjen na konferenci v Londonu, kjer je našo državo zastopal načelnik g. Milivoj Pilja. Namen tega sporazuma je, kakor znano, ta, da se zopet vzpostavi ravnotežje med ponudbo ia stvarnim povpraševanjem na svetovnem trgu, in da se polagoma likvidirajo visoke stare zaloge, ki pritisikajo na trg. Le na ta način je mogoče, da se stabilizirajo cene na svetovnem trgu na znosijivejši višini.
štiri velike izvozne države (USA, Kanada, Argentina in Avstralija) so se v tem sporazumu obvezale, da bodo zmanjšale svojo produkcijo za 15 odstotkov in da bodo v teku dveh let likvidirale svoje stare zaloge pšenice, ki znašajo okrog 500 milijonov bušlov. Likvidacija teh zalog bo v znatni meri omogočena spričo letošnje slabe letine. V Zedinjenih državah znaša letos po zadnji cenitvi pridelek pšenice le 507 milijonov bušlov, nasproti 725 milijonom v letu 1932. in 900 milijonom v letu 1930. Tudi kanadska letina pšenice je letos zelo slaba in se po pravkar objavljeni cenitvi ceni na 283 milijonov bušlov nasproti 429 milijonom v lanskem letu in 321 milijonom pred dvema letoma.
Te štiri prekomorske izvorne države so se v sporazumu obvezale, da bodo svoj izvoz pšenice omejile na 560 milijonov bušlov, to je 1.4 milijona vagonov. V tej izvozni količini je že upoštevan del starih zalog. Madžarska, Rumunija, Jugoslavija in Bolgarska ne sprejemajo v tem mednarodnem sporazumu uikaklh sporazumov glede produkcije, temveč le glede izvoza. Skupno bodo te 4 podunavske države lahko izvozite v letu 1933-34 54 milijonov buSlov ali 147.000 vagonov pšenice, za leto 1934-35 pa se ta količina nekoliko zmanjša.
V okviru ugotovljenih kontingentov se morajo podunavske države med seboj sporazumeti, kakšna, izvozna kvota bo na vsako posamezno državo pripadla na podlagi povprečnega izvoza v zadnjih treh letih. Za našo državo bo torej znašala kvota za leto 1933-34 okrog 33.000 vagonov, za naslednje leto pa 30.000 vagonov, kar v glavnem ustreza našim izvoznim možnostim.
Sovjetska Rusija se je prav tako obvezala omejiti svoj izvoz pšenice; njena kvota pa se bo naknadno določila po enakih principih. Na ta način je pričakovati, da bodo odstranjeni glavna vzroki sedanjih izredno nizkih cen na svetovnem trgu. Seveda pa bi bil sporazum nepopoln, če se ne bi nanašal tudi na države, ki uvažajo pšenico. To so pred vsem Francija, Nemčija, Anglija, Italija, Češkoslovaška, Avstrija, Belgija, Grčija, Poljska, švedska, Švica itd. Nekatere od teh držav celo že izvažajo žito, ker so domačo produkcijo tako naglo dvignile s protekcionlstičnimi ukrepi. Vse glavne uvozne države so se v londonskem sporazumu obvezale, da v bodoče ne bodo več dvigale domače produkcije pšenice in da bodo proporcionalno zmanjšale svoje carine na uvoz pšenice, čim se svetovna cena povzpne na 12 zlatih frankov za metrski stot. V svrho garancije za pravilno izvajanje tega sporazuma od strani držav izvoznic bo ustanovljen stalni posvetovalni odbor v Londonu, sestavljen iz predstavnikov prekomorskih in podonavskih držav, ki bo vršil kontrolo. Ker bo naša država pristopila k sporazumu, bo tudi ona zastopana v londonskem odboru neposredno ali pa preko rumunskega delegata. Ob koncu tega meseca se bo moral odbor že sestati.
Kontrola jajc pri izvozu v Nemčiji
Minister jza trgovino in Industrijo je na podlagi čl. 1 točka B zakona o organizaciji in kontroli nad izvozom živine in živinskih proizvodov (od 14. decembra 1931) predpisal v soglasju z ministrom za kmetijstvo naredbo o kontroli nad kakovostjo jajc za izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta.
I.	Kokoši in jajca se smejo izvažati v Nemčijo v okviru carinskega kontingenta na podlagi dovoljenja za izvoz in izkazila o kakovosti, ki ga izda urad za nadzorstvo nad zunanjo trgovino.
II.	Kokošja jajca, ki se izvozijo v okviru carinskega kontingenta v Nemčijo, morajo izpolniti te-le pogoje:
Glede na kakovost se določita dve skupini, in sicer skupina a: popolnoma sveža jajca (lupina normalna, čista, nerazpokana in neoprana, zračni prostor mora biti nepremičen in manj ko 5 mm debel, beljak mora biti prozoren in trden, rumenjak slabo viden brez ostrih obrisov, pri obračanju mora jajce ohraniti svojo centralno lego, plod ne sme biti vidno razvit, jajce mora biti brez duha po pokvarjenosti in sploh brez nesvojstvenega duha), skupina b: sveža jajca (od skupine 1 se razlikujejo po tem, da imajo zračni prostor globok največ 10 mm, rumenjak se pri obračanju jajca ne sme preveč oddaljiti od centralne lege, vsa druga svojstva kakor pod skupino a).
Glede na težo se jajca obeh skupin a in b klasificirajo po tehle najmanjših težah: prvorazredna jajca 65 gr in čez, velika jajca pod 65 do 50 gr, srednja jajca pod 60 do 55 gr, navadna jajca pod 55 do 50 gr, majhna jajca pod 50 do 45 gr. Nadaljnja določila navajajo podrobne predpise o razlikovanju vrst, o pakiranju, pregledu, eks-rediciji itd.
Stanje naše živinoreje
Ministrstvo za kmetijstvo je pravkar objavilo podatke o številčnem stanju živinoreje v naši državi v začetku tekočega leta. Ta statistika nam nudi v primeri e prejšnjimi podatki naslednjo zanimivo sliko (v milijonih
glav):					
	konji	gov.	svinle	ovce	koze
1923	1-06	3.87	2.50	7.64	1.73
1926	1.12	8.71	2.81	7.93	1.72
1929	1.14	3.73	2.67	7.73	1.80
1932	1.17	3.87	3.13	8-42	1.93
1933	1.16	8.81	2.86	8.51	1.87
Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je število konj v naši državi precej konstantno- Število goveje živine 9e je do leta '932 zaradi težkoč pri vnovčenju dvisalo. leto* pu je zopet manjše, kar ie menda v zvezi z okolnostjo, da se je v zadnjem letu izboljšal izvoz. Posledice znatnega izvoza priha-
jajo še bolj do izraza pri svinjah, kjer emo lani dosegli izredno visoko število 8,130.000 glav, ki pa je sedaj zopet padlo na 2,860.000 glav. Nadaljnji dvig pa opažamo pri ovcah, ki jih je v naši državi že 81/* milijona-
Točno je bilo ob začetku tek. leta ▼ naši državi: 1,156.999 konj, 114.719 oslov, 16.499 mul, 3,812.208 goveda, 38.704 bivolov, 2 milijona 863.177 svinj, 8,510.441 ovc, 1,871.618 koz, 19,466.600' glav perutnine in 628-758 panjev čebel.
Stanje v dravski banovini. Podatki ea dravsko banovino kažejo, da je številčno stanje živine pri nas v nazadovanju, kakor sledi iz naslednje primerjave:
konji govedo svinje ovce 1921 58.100 466-800 298.130 74.700 1927 63.380 482.100 295.560 48.950 1930 55.800 385.880 292.760 43.100 1933 52.930 365-260 281.850 35.030 Naiobčutnejše je nazadovanje pri govedi in pri konjih. Stalno pa nazaduje tudi število ovac, ki je od leta 1921. padlo za več kakor polovico. V ostalem emo imeli letos v dravski banovini 214 oslov, 117 mul in 9972 koz. Kakor pri ovcah, tako opažamo tudi pri kozah stalno nazadovanje; leta 1921. jih je bilo še 24.C00. Panjev je bilo letos 72.466 nasproti 69.900 v 1. 1929. Končno je bilo 1,099000 glav perutnine (L 1929-1,051.000, L 1926. 1,175.000).
Gospodarske vesti
k Ustanovitev tekstilne industrije v Ptuju. Neka češka industrijska skupina se zanima za ustanovitev tekstilne industrije v Ptuju ter se je tozadevno že obrnila na mestno občino. Tvornica bi predvsem izdelovala žensko blago in pa umetno svilo ter bi zaposlila okrog 100 delavcev. Občinski svet je že sklenil, da prepusti novi tvornici prostore v Dominikanski vojašnici, in sicer v I. nadstropju cerkvenega trakta, in dve stanovanji v stanovanjskem traktu. Sicer pa je v ostalem mestna občina pripravljena nuditi vse ugodnosti za uresničenje te ustanovitve.
= Opozorilo za izvoznike v Avstrijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvoznike, ki bi želeli do konca semptem-bra t. L izvoziti v Avstrijo hruške, čebulo in česen, zeleni fižol, grah, maraskino, slivov-ko in vino v sodih, sir, mineralno vodo, konzerve, mezgo, kompot, oglje, vezane plošče, pohištvo iz zvitega ie6a in opeko, naj takoj pošljejo svojo prijavo zavodu. Prijava mora imeti ime, priimek in naslov izvoznika, ime, priimek in naslov avstrijskega kupca uvoznika, navedbo blaga in količino. Ker je le še malo časa, poziva zavod zainteresirane izvoznike, naj mu čim prej pošljejo svoje prijave.
= Notiranje dolarskih posojil. Kakor znano, notirajo naše dolarske obveznice na domačih borzah v odstotkih nominalne vrednosti, preračunane v dinarje. To preraču-nanje se vrši po odloku finančnega ministrstva na podlagi paritetnega tečaja, to je 56.7783 Din za 1 dolar. Tako pomeni n. pr. tečaj 33 za 7 odstotno Blairovo posojilo, da je obveznica tega posojila od lOOo dolarjev vredna 33 odstotkov od 56.778 Din, to je 18.737 Din. Ker pa se sedaj kuponi vnov-čujejo po dnevni vrednosti dolarja (sedaj n. pr. 51 Din) in ne po stari pariteti, se je med interesenti pojavila opravičena zahteva, da bi finančno ministrstvo spremenilo rredpisano preračunavanje nominala, tako da bi se vršilo po istem tečaju, kakor se Izplačujejo kuponi. Odstotno notiranje vrednostnih papirjev ima namreč ta smisel, da je iz tečaja razvidno, kako se trenotno obrestuje naložba denarja v dotični papir. To pa je mogoče le tedai, če se nominale preračuna v dinarje ro istem tečaju, kakor se vnovčujejo kuponi. Pri sedaj veljavnem obračunavanju nominala pa to iz tečaja ni razvidno. 7-odstotno Blairovo posojilo, ki danes notira 33, bi moralo pravilno noti-rati 36.5, če bi se nominalna vrednost preračunala v dinarje po istem tečaju, kakor se vnovčuje kupon.
= Povečana produkcija nafte v MedUmur-JtL Kakor znano se v Medjimurju že nekaj desetletij v manjšem obsegu pridobiva nafta, zlasti v okolici Selnic. Medjimurska pe-trolejska d. d. je po daljšem preiskovanju pričela tudi v okolici Peklenice z vrtanjem ter je našla nove izdatnejše izvore. Iz štirih sond so sedaj pridobivali dnevno 3000 do 4000 kg olja. To olje spravlja družba v velik rezervoar za 130 vagonov nafte na kolodvoru v Murskem Središču. Ta rezervoar je bU zgrajen leta 1900. od tedanjega lastnika izvorov nafte v Selnici, doslej pa ni bil uporabljen. Poleg rezervoarja bo družba zgradila še rafinerijo. Sonde pri Peklenici so sedaj navrtane na sto metrov globine. Družba bo do zime na vrtala
še dve sondi.
= Oddaja koiohov r popravilo ee bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 1. oktobra pri prometno - komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
= Dobave« Direkcija državnega rudnika Kakan; sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave stružnic; no 9. oktobra glede dobave 850 komadov košar za premog; do 10. oktobra glede dobave stružnice, 6 krogljičnih ležajev, 50 lesenih jermenic ter 4700 kg lesnega oglja; do 11-oktobra glede dobave 2000 kg govejega loia, razne pločevine in železa ter raznega orodja. __
Hmelj
+ Žalec, 15. septembra. Nakupovanje hmelja je nadalje mirno, po ceni 70 do 75 dinarjev za kilogram. Danes je bik) nakup-ljenih okrog 100 meterskih stotov. Hmelj-ski trgovci pričakujejo v prihodnjih dneh nova večja naročila.
Borze
15. septembra.
Na ljublianski borzi je dane9 deviza New-york v skladu z zjnanjimi notacijami znova precej popustila, tako da notira sedai skupaj s premijo 50.12 Din za 1 dolar (srednji tečaj). Tudi deviza London fe vzporedno nekoliko zdrknila navzdol- Avstrijski šiling se ie v privatnem kliringu trgoval po 8.80 (v Zagrebu po 8.51. v Beogradu po 8.5250)
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi zopet nekoliko čvrste}-
PAH «**»•'. . ...
L&«j« prenehajo Upadati! Lasje spet rastejo!
Sa in je prišlo do prometa po 244. Zaključek je bil zabeležen še v 7*/» Blairovem posojilu po 32.50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2308-74 — 2320.10, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 79S.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 181.19—182.79, Newyork 3886.05_3S14.31, Pariz 223.99—225.11, Praga 169.90—170.76, Trst 301.01—303.41 (premija 28.5%). Av-strjski šiling v privatnem kliringu 8.80.
Zagreb. Amsterdam 2308.74 — 2820.10, Berlin 1365.14 — 1375-94, Bruselj 798.57 do 802.51, London 181.19—182.79. Milan 301-01 do 303.41, Newyork kabel 3908.05—3936.31, ček 3886.05 — 3914.31. Pariz 223.99—225.11, Praga 169.90 — 170.76, Curih 1108.25 do 1113.85.
Curih. Pariz 20205, London 16.34, New-york 350, Bruselj 72. Milan 27.17, Madrid 43.15, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.75, Stockholm 8425, Oslo 82, Koben-havn 73, Praga 15.30, Varšava 57.89, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11-54, London 28.84, Milan 27.85, Newyork 611.92, Pariz 35.61, Praga 25.41, Curih 175.28, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 242 — 246. 7»/» investicijsko 48 - 52. 7°/» "Blair 32-50-33.50, 8n/o Blair 35.50 _ 36.50, 7°/o Drž. hipotekar-r.a banka 48 — 50, 4»/o agrarne 26 — 29. 6« »
begluške 36 — 38.	.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
244 — 247, za oktober 244 — 248, za decem-her 246 — 248, 7°/o investicijsko 38.50 do 51.50, 4°/» agrarne 26.50 — 29, 7*/o Blair 32.50 — 32.75, 8°/o Blair 35.50 — 36.50, 7«/« Drž. hipotekama banka 48 _ 55, 6*/o begluške 35.50 — 38; bančne vrednote: Narodna banka 3550 den.. Priv- agrarna banka 226 do 232; industrijske vrednote: Trbovlje 125 blago.
Beograd. Vojna škoda 245, 244 zaklj., za december 247.50 bi., 7°/e investicijsko 51.7o zaklj., 4°/« agrarne 30 bi., 6®/» begluške 3y.90, 37.25 zaklj., 8°/» Blair 36.25 den-, 7°/o Blajr 33 zaklj-, 7% Drž. hipotekama banka 53-50 bi., Narodna banka 3600 — 3650, Privil. agrarna banka 229 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 15.70, Trboveljska 12.50, Alpine-Montan. 10.75.
Blagovna tržišča
21T0
+ Chicago. 15- septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 92. za maj_ 97; koiu-za: za december 53, za maj 59125.
+ Winnipeg. 15. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 67.50, za december 70, za marc 75.	_ .
+ Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeniea (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 170 — 172.50; nova ereaiska, 78 79 kg 157.50 — 160; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baška. »0« 1* nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315.
+ Novosadska blagovna boria (lo. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 62 vagonov- Pšenica (78 kg): baška, okol. Novi Sad, srednjebaška, gornjebanat. 105 — 107; buška okol. Sombor 103 — 105; gomjebaška, baška potiska in baška ladja Tisa 109 — 111; sremska 102 — 104; baška ladja Dunav ali Bege j 104 — 106; južnobanatska 97-50 do 100; slavonska 103 — 105. Oves: baški, slavonski in sremski 52.50 — 55 Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 62.50 - 65. Koruza: baška 62 — 64; baška okol. Sombor, banatska, sremska 63-65; slavonska 65-67; baška ladja Sava 63-67; ladja Begej 66 — 68: ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 205 — 225; »2« 185 —■ 205; »5« 165 — 185; »6« 125 — 135: »7« 95
—	105; »8« 5250 — 55; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 195 — 210; »2« 175 — 190; »5« 155 — 170; »6« 120 — 130: »7« 90
—	100; »8« 5230 — 55 Otrobi: baški. srem-ski 44 — 45; banatsk? 42 — 44. Fižol: baški sremski 115.50 — 117.50.
+ Somborska blagovna borza (15- t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bik) 54 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 104 do 106; gornjebaška 108 — 110; sremska. slavonska 100 - 102.50; banatska potiska in baška potiska 108 - 110; banatska 105 — 107. Oves: baški, 6remSki 50 do 52.50. Rž: baška 60 — 70. Ječmen: baški, 63/64 k« 60 — 65; sremski 57.50 — 62.50; pomladni. 67/68 kg 70 - 72.50- Koruza: baška 62—64; baška bela 70—72; baška ladja Dunav ali Tisa 67 — 68. — Moka; baška »0<t« in >0gg« 200 _ 220; >2« 180 _ 200; »0« 160 — 180; »6« 130 — 150; >7«90—100; >8« 42 — 44. Otrobi: baški 42 — 44. Fiiol: baški uzančni 120 — 125.
+ Bndimpeštanska terminska borza (15. t m.) Tendenca neenotna. Promet slabši, pšeniea: za oktober 7.66 — 7.67, za marc 8.78 — 8-80; ri: za oktober 5.00 — 5.01, za marc 5.98 — 6.00; koruia: za maj 7.88—7.90.
Iz življenja in sveta
Francoski letalski minister v Rnsljl
Kakor smo že poročali, je francoski minister za zračno plovbo Pierre Cot na čelu eskadre treh velikih letal odpotoval na obisk v Rusijo. Baje nima ta polet nobenega političnega ozadja. Na sliki zgoraj vzlet ministrovega aviona na letališča le Bourgetu, ob strani: Pierre Cot podaja pred odhodom roko zastopniku sovjetskega poslaništva v Parizu.
PRISTOPAJTE K AEROKLUBU
iedoea zračna vojna
Paul Painleve, bivši francoski ministrski predsednik, ne veruje v grozotna prerodanstva
Paula Painlevčja, bivšega francoskega ministrskega predsednika in vojnega ministra, je pred kratkim obiskal neki novinar in ga med drugim vprašal, kako si predstavlja bodočo vojno. Izjava, ki jo je dal ugledni francoski politik Ln učenjak, je zanimiva, ker nasprotuje v marsičem diametralno običajnim izjavam drugih strokovnjakov ob takšnih prilikah.
Paul PAINLEVE
Postala je nekakšna moda, Je dejal Pata-Jev6, napovedovati najstrašnejše nevarnosti bodočih vojn. Posebno vlogo igrajo v teh napovedih orjaške, s strupenimi plini napolnjene bombe, ki so zmožne na mah uničiti prebivalstvo celih mest. Temu nasproti uogtavija Painlevž, da izboljšave uničevalne tehnike 8e vedno ne predstavljajo takšnih nevarnosti, proti
katerim bi ne bilo pomoči. Bodoča vojna, ki jo je treba sicer za vsako ceno preprečiti, bo civilnemu prebivalstvu v resnici nevarnejša nego vse prejšnje zaradi razvoja zračnih brodovij in uporabe strupenih plinov, toda to še vedno niso orožja, proti katerim bi ne imeli nobenega obrambnega sredstva.
Fainlevč pozna n. pr. zelo doforo zadnje poskuse, ki so jih izvršili z najhujšimi novimi strupenimi plini, a baš na podlagi teh poskusov more trditi, da bi bila zadušitev celih mest s plinskimi bombami prav težka zadeva. Treba bi bilo ogTomnega števila letal, ki jim pa pot do razdejanja tudi ne bo prosta.
Letalo so izpopolnili, izpopolnil so pa tudi
obrambne pripomočke proti njemo. Imamo topove in metalce min proti letalu,
ki je njih ogenj učinkovit Se v višini 6000 metrov in ki morejo brez nadaljnjega zavrniti zračni napad iz višine 3000 m, kar predstavlja skrajno višinsko mejo za učinkovitost zračnega napada, »žične ovire«, ki bi bile razpete v poljubni višini med pritrjene balone, so tudi pripomoček, ki more postati zračnemu napadu skrajno nevaren in mu zastaviti pot do kakšnega položaja. Novo obrambno sredstvo predstavlja tudi raketa, ki je učinkovita še v višini 8000 do 9000 m.
Mnogo govore danes tudi o tako zvanth »smrtnih žarkih«, ki naj bi zmogli ustaviti vsako letalo. Na ter) stvari ne bo dosti resnice, pač pa vidi Painlevč uspešen pripomoček zoper zračne napade v zračnih proti napadih, ki jih more napadenec prav tako izvršiti kakor napadalec.
V vsakem primeru pa predstavljajo Izdatki za letalska brodovja, obrambne pripomočke zoper zračne napade in podobno težko obremenitev za finance vsake dežele in človeštvo bi moralo stremeti za tem, da ustvari mednarodne pogodbe, po katerih se bodo zračna brodovja uporabljala zgolj za napredek in mir, ne pa kot orodje uničevanja. (Najnovejša številka tedenske revije »življenje in svet« prinaša interesanten članek »Obramba pred zračnimi napadi« s slikami.)
Ženski polet Franci ja—J aponska
Znana francoska Ietalka Maryse Hilsz je odletela z aerodroma Vlila coub!aye v Tokio
Čitafte tedensko revijo „ŽSVLJENJE IN SVET*
Proces zaradi požiga nemškega parlamenta
v četrtek 21. t m. se prične v Berlinu
Eroces proti »požigaloem« nemškega par-tmen ta. Obtoženci so Marin van der Liib-be, -Ernst Torgler, bolgarski pisatelj Jurij Dkrritrov, bolgarski dijak Popov in čevljar Vasilij Tanev iz Dževdželije. Obtožba se glasi n<a veleizdajo in druge zločine. Zaslišanih bo kakšnih 120 prič, potem ko je že preiskovalni sodnik zaslišal preko 500 oseb.
Ta proces bo eden izmed najbolj senzacionalnih v povojmi dobi, ki ji senzacionalnih procesov ▼ resnici ni manjkalo. Kakor vemo, je ves svet prepričan, da gre za navadno justično komed&jo, ki jo uprizarja hrtierjevski režim, da bi skril maslo, ki ga sam nosd na svoji glavL
V wagramski dvorani v Parizu se je vršil velik meeting, na katerem sta govorila slavna zagovornika Moro-Giafferri in To-rčs, ki ju je zavrnilo nemško državno sodišče. Naša slika kaže Moro-Giafferrija med njegovim plaidoyerjem, ki ga je nameraval imeti v korist obtoženih dozdevnih požigal-cev berlinskega parlamenta.
Holandec van der Lubbe, ki je med drugimi obtožen požiga
Po splošnem prepričanju so bili požigalci nemškega parlamenta hitlerjevci sami, ki so hoteli na ta način, da so zvalili krivdo na komuniste in druge sv^Je nasprotnike, dobiti v roke orožje za odločilni udarec v volilni borbi Ln za svoje znane poznejše nastope, ko so bili v Nemčiji že na krmilu. Obtoženci predstavljajo po tej verziji, kakor van der Liibbe, plačane agente, ali, kakor ostali, nedolžne žrtve hitlerjevske ju-stice.
Da pa nemški narodni socializem ne bo počenjal svojih komedij in zločinov kar tako, preko nadzorstva civiliziranega sveta, nam dokazuje to, da se je v Londonu otvo-rilo zasedanje komisiie iz uglednih mednarodnih pravnikov, ki bo s svoje strani izvršila preiskavo o tej stvari in izdala svojo sodbo.
Kakor znano, so hitlerjevci z vsemi štirimi odklonili ponudbo svetovno znanega pariškega odvetnika Moro Giafferija, da bi prevzel obrambo obtožencev. Moro Giaf-feri dobiva od tistega dne neprestano grozilna pisma iz Nemčije in baje ga imajo narodni socialisti tudi na seznamu onih, »ki jih je treba spraviti s poti«.
NEVARNOST V OSRČJU EVROPE »Spusti me, da te ugriznem!«
Dolevnost in bolezen
Organske bolezni
Prof. von Weizsacker je napisal zanimivo razpravo o zvezi med duševnimi pretresi in organskimi boleznimi.
Istočasno nastopanje velikih duševnih preobratov s kugami (sifilido, kugo, kolero itd.), pravi v tej razpravi, so opazili Že davno, znano je, da se kolera posebno rada loti duševno pretresenih ljudi, dočim drugih ne zmore. Tako sta Hegel in Nie-buhr umrla za to boleznijo po vtisih pariške revolucije 1831. Slične odnose nam pokažejo bolezni drugih znanih osebnosti.
španskega diktatorja Primo de Rivera so strmoglavili po večletnem energičnem vladanju. Ostaviti Je moral svojo deželo in je umrl po nekoliko dneh za neko boleznijo krvnega obtoka.
in duševni pretresi
Briand je zbolel na večer pred pogajanji s Stresemannom v Troiryju, ki niso obetala nič dobrega. Zdravnik je ugotovil težak šen. Zaman je silil Stresemaim k še tako kratkemu razgovoru. Zdravnik je to prepovedal in odredil takojšnje o potovanje svojega pacienta v Pariz.
Stresemann sam se je čudil resnosti svoje lastne bolezni, ki jo Je smatral vedno za vprašanje volje. Bolezen Je občutil kot popuščanje svoje lastne volje.
Ljenina se je lotilo sredi najhujša političnih razburjenj težko obolenje živcev, vnetje živčnih koncev na prsih to hrt/tu. Dobil je prave izpuščaje. Na razburljivem potovanju v ženevi se mu je ble<flo in je moral dva tedna ležati v postelji.
Prva originalna slika o letalski nesreči de Pineda
SPIS
Znani italijanski letalec de Pinedo, ki se je bil udeležil kot drngi komandant Balbovega poleta, je skušal — kakor znano — postaviti nov svetovni rekord v poleta na daljavo. Startal je v New Yorku, toda letalo je zaradi preobteženosti takoj strmoglavilo in se vnelo. De Pinedo je docela zgorel. Slika kaže razbito letalo v plamenih
Nevarna riba
Splošno se smarta morski volk za najnevarnejšo in najpožrešnejšo ribo, toda v južnoameriških vodah živi riba piranha, ki je še mnogo nevarnejša od morskega volka .
Čeljust te pošasti je oborožena z gostimi vrstami trikotnih zob, ki so tako ostri, da rabijo domačinom v Južni Ameriki namestu britve. Za britje jih ni treba niti nabrusiti! Pranhe nastopajo v tropih, in sicer jih je vedno po več sto skupaj. Kjer se pojavilo, pomore v kratkem času vse življenje.
Lani je stal neki brazilski vojak, ki si ga je bil privoščil nekoliko čez mero, s svojimi tovariši v vodi. Nenadoma ga je tok izpodnesel. Neki tovariš je planil urno za njim v vodo, da bi ga potegnil iz valov, toda ko je potegnil k sebi mrežo, v katero se je bil ujel vinjeni tovariš, je bilo truplo žp tako razmesarjeno, da ni bilo več mogoče ustaviti krvavitve. Ta reč je trajala samo dve minuti. Piranha ima čudovito zmožnost, da želodec, kadar zaide vanj kakšen neprebavljiv predmet, kratkomalo obrne skozi usta ter ga iz-plakne v vodi.
Z jesenskih manevrov švicarske vojske
DOBRO JE, ČE VEŠ..;
da so danski fažisti proglasili za svoj emblem staronordijsko znamenje sonca;
da namerava sovjetska unija v Gdiniji zgraditi svoje osrednje skladišče, namenjeno v prvi vrsti blagu, ki ga bo Rusija izvažala v srednjo in zapadno Evropo;
da sta orispela dva udeleženca Gordon-Bennettovih balonskih tekem blizu Riviere a Pierre v Quebecu, potem ko sta prebila dva dni in dve noči v zraku. Po pristanku sta se morala skozi gozd prebiti do ljudskih bivališč, kjer so jima nndfil prvo okrepčilo;
da je angleški pivovamar Wfllkun Du~ pree ustanovil fond za pospeševanje šahovske igre. Ustanova znaša 10.000 funtov in njen osnovateij pravi, da se ima samo šahovski igri zahvaliti, da se je v življenju povzpel do milijonskega premoženja, kajti edino šah ga je naučil potrpljenja in previdnosti;
ANEKDOTA
Gustav Mahler je bil pri skušnjah za »Čarobno piščal« z nastavkom primadooe zelo nezadovoljen in ji je neprestano velel ponavljati začetek pesmi, ki slove: »Umri, pošast!« — Mahler je velel te besede tolikokrat ponoviti, da se je pevka ponavljanja naveličala Slednjič se je obrnila k Ma-hlerju in mu zatulila v obraz: »Umri, pošast!«
na i«vi- feef zveznega vojnega departementa Alinger (na desni) prisostvuje defiieju cet s poikovuiuom lHesbacuoni, poveljnikom aruge divizije (v sredi). ®	Slika na desni: Defile pešadijskih čet
Pevka
»Ali vaSa hči rada poje?« »Da, zelo ljubi umetnoste »No, potem naj se uči peti!«
ŠPORT
Slavija (S) s Primože
jutri ob 16. državna prvenstvena tekma na Igrišču Pri-morja in dve predtekmi
e
predprodaja vstopnic
Za tekmo vlada v Ljubljani in celo v širši okolici zelo veliko zanimanje. Zaradi tega in da se izogne kolikor mogoče prerivanju pri blagajnah na igrišču, je klub z dovoljenjem LNP oddal vstopnice (stojišča in sedeže) v predprodajo, kjer se dobe v trgovini L, Baraga, Tyrševa cesta (nebotičnik). P. n. občinstvo prosimo, da si vstopnice nabavi v predprodaji in se ta^o izogne navalu, a na drugi strani olajša delo prireditelju pri davnih blagajnah na igrišču.
Službene objave LNP
(Seja p- o dne 13. septembra 1933.)
Navzoči gg.': Kuret, ravn SetinaNovak, kuhala, Oman, Brumen, Starec, Vrhovmk, Anko. Kosirnik. - Odsoten upravičeno goep.
ZT"edelio 17. t. m. se določijo prvenstvene tekme:1 v Ljubljani na igrišču državna ligina tekma Primorje : Slavija it Sarajeva ob 16- Dovolita se dve predtekmi. Službujoči odbornik LNP g. Brumen, nadzor nacHblagajno a- Jugovec Primorje mora postaviti 10 rediteljev - Novo mesto prva Kvalifikacijska tekma Elari : Celje ob 14J0. na igrišču Elana. Službujoči odbornik g ing. Medic. _ Rakek: igrišče Dvornika ob lb. Ja-vornik : Korotan, Kranj. Službujoči odbor-
Maribor "1 Svoboda : Mura, Murska Sobota. Službujočega odbornika, igrišče in čas odiranja tekme določi MO Maribor.	.
Šoštanj: ierišče Šoštanja ob 16. SK Šoštanj : Jugoslavija. Službujočega odbornika določi M0 C^lje.— Enakosti, Jesenice, se dovoli prva poskusna tekma ob 15.30 na Jesenicah — Upravnemu odboru se predlaga za sprejem v članstvo Panonija, Murska Sobo-ta ker je v redu odigrala obe predpisani poskusni tekmi. - Ponovno ee pozivajo klubi Krški SK v Krškem, Panonija, M irska Sobota. Drava, Ptuj in Enakost, Jesenice, da predložijo svoie igralce v verifikacijo na predpisanih tiskovinah, ker se jim sicer ne bo dovoljevalo odigranje tekem.
Odobrijo se prijateljske tekme Domžale. Reka 17. t- m- v Domžalah. _ Retje : Laško s predtekmo Retje II. : Dobrna II. 17. t. m. v Trbovljah. - Sloga, Zagor3e : Hrastnik s predtekmo obeh rezerv 17. t. m. v Zagorju-_ Zagorje : Grafika a predtekmo Zagorje II : Svoboda II. 17. t- m. v Zagorju. - Amater : vojaški SK Planinec, Ljubljana s predtekmo Amater II. : Rudar II. 17. t. m. v Tr-
^°Naknadno se odobrita prijateljski tekmi Trbovlje : Reka 10. septembra v Trbovljah in Atletiki SK : SK Ilirija 10. t. m. v Celm, s pripombo, da se v ponovnem primeru tekme ne bo vzelo na znanje, temveč bosta klu-b* predložena u. o- v kaznovanje.
Mednarodni tekmi Ilirija : Ajstrija Celovec 17 t m. v Celovcu in Bratstvo, Jesenice • VVulfaiiia Celovec 17. t. m. na Jesenicah se odobrita in pošljeta JNS v potrditev s tem da pošljeta prizadeta kluba predhodno odobrenje politične oblasti.
Ne dovoli se odigranje prijateljskih tekem Svobodi. Tržič in Belokrajini, Črnomelj s saveznimi klubi, ker se kluba še nista prijavila za sprejem v članstvo JNS. — (Dalje sledi.) — Tajnik II.
Službene objave LHP. (Iz «eje u. o.
dne 13. septembra 1933.) Navzoči: Sturz, Jelenec, Junčeva, Kušar, Svetličeva, Jur-man, Baltesar. Odsotni: dr. Bradač, dr. Adlešičeva, Jenko, Karba, Dekleva, BeT-gant. Na znanje se vzamejo prijave prv. tekem Atene za tekme: Korotan : Atena, in Gorenje : Atena, Ptuja za tekme Celje : Ptuj in CSK : Ptuj ter Korotana za tekmo Korotan : Atena. Za nedeljo 17. tega meseca so določene sledeče prv. tekme: Korotan : Atena ob 13.30 v Kranju, Celje : Ptuj v Celju. SK Ptuju se naroča, da ne potuje v Celje, ker SK Celje ne nastopi k tej tekmi. — Na znanie se vzame dopis SK Bratstva, s katerim javlja svoj izstop iz JHS, odgovori se mu s posebnim dopisom. — Verificira se prv. tekma Gorenje : Korotan, odigrana 10. septembra z rezultatom 12 : 2 (5 : 0) za Go-ranjca. — Za SK Ilirijo se žita s pravico nastopa dne 21. t. m. Keržan Vlasta. — ASK Gorenje se obvešča, da je sprejet za rednega člana JHS. hazenska sekcija. SK Ilirija in TKD Atena pa za redne člane JHS. lahkoatletska sekcija. — Delegirajo se za nedeljske prv. tekme sledeči sodniki: Kušar za tekmo Korotan : Atena v Kranju, Versel (rez. Jurman) za tekmo Celie : Ptuj v Ptuju. SSK Maraton in g. Bergant se naprošata, da nemudoma poročata o lahkoatletskem tekmovanju za prvenstvo LHP v Mariboru, odnosno da pošljeta zapisnik o tem tekmovanju. SSK Maraton naj pošlje istočasno tudi prijavnino za to tekmovanje. ČSK Čakovec naj nemudoma sporoči, ali namerava nastopiti k jesen-
skim prven. tekmam, rok za odgovor 19. septembra. Istočasno se ponovno opozarja, da nemudoma poravna letošnjo članarino. Sodniki, ki so 2. julija položili savez-ne sodniške izpite, se ponovno pozivajo, da oddajo podsavezu po dve sliki. Zadnji rok 19. septembra. Klub, v čigar režiji se vrši prvenstvena tekma, naj sam določi uro za tekmo, katero naj potem sporoči podsavezu in svojemu nasprotniku. Pozivajo se vss klubi, da morajo biti dopisi, ki >ih pošiljajo podsavezu odnosno savezu, pisani s črnilom. — Tajnik I.
V nekaj vrstah. V sredo 20. t. m. DO reprezentanca Zagreba igrala v Gradcu medmestno tekmo z najboljšo eoajstorlco Gradca. Zagreb bo poslal oslabi j eeo postavo- morda, pa le preveč zaupa svojemu znanju ... Jutri priredi Klagenfurter A. C. v Celovcu nogometni turnir, na katerem bo razen domače Austrie nastopila tudi ljubljanska Ilirija. — Dne 1. oktobra se bo vršila v Bratislavi konferenca smučarjev vseh slovanskih držav, in sicer Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške in Bolgarske. Na tej konferenci se bo razpravljalo o organizaciji prvih vseslovanskih smučarskih tekem, ki se bodo vršile v začetku 1. 1934 v Zakopanih. Predsednik poljske republike bo poklonil zmagovalcu časten pokal.
Zanimiv teniški turnir v Kamniku. — Po zadnjem celodnevnem turnirju, ki se je vršil v sodelovanju Ilirije v Kamniku, bo se spoprijeli v borbi za točke domačini med seboj. Tekmovalo je 9 dam in 8 gospodov. Turnir, ki ga je vodil načelnik ten. sekcije g. Valter Stuzzi, je trajal več dni in so bile, posebno med damami, prav zanimive igre. Tako se je ta ali ona prav krepko prerinila na boljše mesto in ker je igrala vsaka proti vsaki, so točke precej enake. Isto je z moškimi tekmovalci. Povsod se opaža napredek in le žal, da je skoro konec sezone. Prvenstvo izmed dam si je osvojila Rozi Čizmekova, izmed gospodov pa Valter Stuzzi.
Izlet na Pohorje (Roglo - Pesek - Zreče) priredi Smučarski klub v Celju v nedeljo 24. t. m. Dohod iz Vitanja, sestop v Zreče. Odhod ob 6. zjutraj z avtomobilom. Informacije pri gg. Gračnerju in Paidaschu v Celju, ki sprejemata prijave do sobote 23. t. m. zvečer.
SK Ilirija. (Hazenska sekcija.) Danes ob 17. lahkoatletski trening, od 17.30 dalje ha ženski trening. Obvezno za vse. Marta, Boža, Lidija, Babi sigurno. K treningu se nujno vabi tudi Jela Tratnikova in Jeri-nova. Odsotnost in zamuda se bo opravičila samo zaradi bolezni.
ŽSK Hermes (službeno iz nogometne sekcije). Za nedeljsko strogo obvezno trening tekmo med I. a in I. b skupino naj bodo točno ob 9. naslednji igralci na igrišču: I. a skupina: Oblak, Klančnik, Koš-merl, Glavič, Košenina, Kretič, Kos, škraj-nar, Primar, Mokorel, Kariž. — I. b skupina: Burja, Sernec, Ferjan, Erlih, Prešern, Močnik, Mikluš, Brodnik, Zalokar, Loboda, Barducky in Ozebek. — Vsi imenovani se morajo treninga brezpogojno udeležiti, sicer v bodoče ne pridejo v poštev predvidene liga-tekme. Dalje morajo biti točno ob pol 10. uri na igrišču Poženel, gkerjanc, Notar, Zupan, Simčič n, Sočan, Cebohin n, Rože, Ninkovič in šabec. Imenovani igrajo popoldan trening s SK Panonijo. — Pozivajo se naslednji igralci, da takoj poročajo oz. oddajo; Por, Kovačič, Gašperlinc legitimacijo, ime očeta, poklic, roj. kraj, datum in sliko; Prešern, Primar II, legitimacijo in sliko, Poženel legitimacijo.
SK Reka. Jutri igra s SK Domžale. Ob 13.30 naj bodo na glavnem kolodvoru: Pi-kič, Dane, Nany, Kokal, Korle, Korll, Er-javc, Broni, Ane, Drage, Laznik. — Gospodar naj preskrbi opremo!
SK Svoboda, Vič. V nedeljo popoldne ob 9. uri igramo prijateljsko tekmo z Zalogom. Vsi igralci, prva in druga garnitura, se imajo zanesljivo aglasiti v klubovi garderobi najkasneje ob 8.30. Habiht, Gorenc in Janežič sigurno!
SK Sloga, Ljubljana. V nedeljo 17. t. m. naj bodo ob 13. na glavnem kolodvoru naslednji igralci: Lipovšek, Trobec, Pipp, Senčar n, Zupančič, Sotošek, Starman m, Lejka, Osterman. Igra se v Domžalah. Vsi in točno!
SK Zalog. Jutri ob 9. Igramo na igrišču Primorja s Svobodo, Vič. Javijo naj se: Papler, Adolf, Dolče, Gvido, Janko, Danilo, Rudi, Edi, Jaka, Milan, Hans; rez. Hus, Likovič, Boben n.
SK Javornik, Rakek. Jutri, v nedeljo ob 15. morajo biti v klubovi garderobi zaradi prvenstvene tekme proti Korotanu iz Kranja naslednji; škulj, Korbar, Alič, Tušar, Strohsack, Pičulin, Igrič, Milček, Kovšca, Brišček, Franci, Aleks, Zgonc. — Vsi in točno!
TKD A tema. Lahkotletski trening bo danes ob 16. ln v nedeljo od 9. ure dalje.
Steyer
Id
lii&M

|i !P
Za prisrčno izraženo sožalje, za številne po-klonjene vence in šopke in vsem, ki so našo predrago mater spremljali na zadnji poti, se toplo zahvaljuje
Josip Deisinger s sorodniki.
škofja Loka, dne 15. septembra 1933.
-i 1 i!
II
1P
Brez nagrad,
I
posredovalnln, meftetartn, napitnin In dragih llkofov posreduje »Jutrov« mali oglasnik nakup ln prodajo najraznovrst-aej&ih predmetov in posestev.
3 Vo do 4-tonske s polnjenimi pnevmatikami, dobro ohranjene
proda garaža PLANINŠEK
Zagreb, Samoborska 4. 10199
I^ca eCe&ticmatetijaC
kakor lestence, namizne svetiljke, žarnice, Ukalnike, knbataM plošče, električne stroje za striženje las, masa*ne aparate kupite najceneje pri
CHT. ING. M. A. ŠTEBI
zastopstvo Skodovih tovarn
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4
v pasaži palače Viktorija
Opozarjamo Vas posebno na našo veliko zalogo elektromotorjev in avtomatičnih sesalk, katere prodajamo tudi na hranilne knjižice.	10132
Ruska n druženja v Ljubljani vabijo tem potom vse častilce in sorojake vrlega ruskega pilota kapetana
Viktorja Nikitina
da se udeleže parastosa za dušo blagopokojnega v nedeljo, dne 17. t m., ob Vz12. uri v pravoslavni cerkvi (vojašnica vojvode Mišiča).
10197
Bree pose-bnega obvestii*
Danes ob pol 1. ponoči je nafl dobri, ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
JOSIP ZABUKOŠEK
krojaški mojster v Celju previden s tolažili sv. vere, v starosti 83 let za vedno
zatisnil svoje oči.
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob pol 5. url popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica St. 3, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ ponedeljek, dne 18. t. m., ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju.
Celje, dne 15. septembra 1933. 10222	ŽALUJOČI OSTALI.
Tekstilna zastopstva za mesto Zagreb
iščemo — z jamstvom vpeljemo nove industrije. Najboljše reference. Prosimo cenjene naslove poslati na Jugomosso, |H Jelačičev trg 5, pod »Energija*.	101J1 SI
krepi kri, živce in ape&it!
Odraslim In otrokom!
Za popolno okrepitev otrok S velike steklenice,, za odrasle 3 do 6 steklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razpošilja laboratorij >Alga«. SuSak. — 3 steklenice Din 110.—, 6 steklenic Din 220.— ln eno zastonj, 12 steklenic Din 44»,— in dve zastonj. (Odobreno min. »ocij«! o* pomike 5« o ar. idr.Tj. 8. Br. «787. 83 VITI. 1982.
Ob&o* Liablj*n* Me»tni pogrebni *»t«4
Zapustil nas je danes naš nepozabni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
•Jakob Lotrič
uradnik Strojnih tovarn in livarn v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. septembra 1933, ob 4. url popoldne od doma žalosti, Vožarski pot St. S, na pokopališče k Sv. Križa.
Ljubljana, dne 15. septembra 19S3.
10213	Rodbini: Lotrič, Zore.
V neizmerni Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena zlata mamica, oziroma stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
(Uršula (Dolfeer
gostilni čarka in posestnica
danes ob 2. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 70. letu svoje starosti
v Bogu zaspala
Pogreb nepozabne nam pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m., ob 15.30 uri iz hiše žalosti na farno pokopališče.	10214
Trbovlje—Maribor—Chicago, dne 15. septembra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, gospod
veleposestnik in lesni trgovec na Blejski Dobravi
dne 14. septembra ob 4. uri popoldne, v 72. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, po "^^i^inr-iz Ljubljane
k večnemu počitku v nedeljo, dne 17. septembra, ob 3. uri popoldne na domače pokopališče. Blejska Dobrava—Jesenice, dne 15. septembra 1933.
Žalujoča soproga MARIJA; JOŽE, ANTON, sinova; MARIJA P- S^NKOVlč KATARINA vdova ZUPAN, ANA por. SODJA, JERICA, MARJETA TONČKA hčerke, FRAN-ČIŠKA, KATI, sinahi; IVAN, RUDOLF, zeta; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
10219
lasi v »Jutru" imajo
J. H.:
24
Jezero ljubezni
Roman
»Kdaj se misliš odpeljati?«
»Drevi.«
»Ali ne bi mogel preložiti odhoda do jutri?« je rekla s prosečim glasom. »Morda bi se jutri tudi medve lahko odpeljali. Tako bi bila vsaj še nekaj časa skupaj.«
Zmajal je z glavo. »To -e popolnoma nemogoče. Brzojavi'1 sem, kdaj pridem. Vsaka, še tako majhna zamuda bi utegnila povzročiti nadaljnje izgube. Tudi zdaj se moram takoj vzdigniti, da napišem še nekaj pisem in uredim to in ono.«
Jela je molče popila -svoj čaj. Benedetti ji je pomagal obleči plašč. Ko sta stopila iz hotela, jima je planil deževni veter v obraz.
Benedetti si je zavihal ovratnik elegantnega dežnega plašča. »Bogme neprijazno gnezdo! čas je, da pridem odtod.«
Benedetti ni govori] resnice, ko je rekel Jeli, da odhaja v Milan. Kako naj bi ji bil priznal, da mu sporoča Gaetano Mucchich vznemirljive novice in ga nujno kliče v Beograd, ako naj se mu Ellen popolnoma ne odtuji? Našla je bila svetega beraškega dijaka in si ga najela"1 za vodnika po prestolnici, zdaj pa hodi z njim na predavanja — take in podobne reči mu je bi'l pisal Gaetano Mucchich.
Ali naj ga neznatni Krištof Vilhar res vrže s konja? Njega, ponosnega Benedettija? Ne, tako zlahka se ne da izpodriniti! V svojem življenju je bil zmogel že čisto drugačne naloge!
Poznal je življenje in vede], da je velik cifj vreden velikega tveganja. Pripravljen je bil, da začne boj in strah mu je bil neznan,
odkar ni bik) več fronte ob Soči in Turudijevih Dalmatincev. Dandanes se je bal samo siromaštva. Zato je moral z železno odločnostjo osvojiti Elleno. Nikakor ni smel dovoliti tekmecu, da bi zmagal.
Njegove misli so se odvrnile k Jeli. V svoji slepi, brezmejni strasti bi bifla skoraj podrla vse njegove račune. Pa jo je bal le ukrotil.
Mario Benedetti je poznad ženske. Kadar je spravil katero tako daleč kakor Jelo, se ni več upirala. Vendar se mu je zdelo n-espa* metno, da bi v veliki igri, ki se je zdaj začenjala, Jelo popolnoma odrinil. Vzlic vsemu je bila nečakinja Milana Ometa. Ce bi se vse
njegovo potezanje za Elleno izjalovilo, .ie bila ženite v z Jek) Do-branovo še vedno rešilna pot.
Poskrbel je bil za vse: nekaj nežnih ljubezenskih pisem je ležak) pri dobrem znancu v Milanu, nekaj jih je bilo šlo v Pariz. Na svoje prijatelje se je mogel zanesti. V določenih presledkih bodo vestno oddajali njegova pisma. Taiko si je bil zagotovil dober alibi in je mogel v Beogradu nemoteno izzvati odločitev. —
Z ženskami je treba znati ravnati.
*
Benedetti se ni motil. Njegova pisma so bila vsa vsebina Jelinega življenja, odkar se je bila vrnila v Ljubljano. Vse drugo okoM nje je bilo kakor zabrisano. V svojih sanjah ni čutila težkega razpoloženja v stričevi hiši, niti ni opazila njegovega trudnega obraza, kadar je med dvema sejama prišel domov na kratek oddih. Niti izbruh stavke, demonstracije delavcev,. napadi na hiše nekaterih ravnateljev in spcipadi s policijo niso mogli zdramiti iz samaknje-nosti.
Benedettijeva pisma so sicer redko prihajala v hišo. Ob takih dnevih se je zaprla v svojo sobo, in brala, brala, brala — besedo
za besedo, stran za stranjo. Vsak stavek posebej je vsrkavala, za sleherno besedo je iskala skritega pomena. Ob vsaki nežni puhlici ji je vzkipela kri. In vendar jo je časih obšel neznanski strah. Ali je bila njegova ljubezen resna? Na dnu duše ji je glodal dvom. Še mu je zaupala, še je zavračala misel, da bi se ji utegnil izneveriti. A če bi se vendar zgodilo? V kaj bi jo tedaj pognala strast — na to se ni tipala misliti.
*
Krištof Vilhar je spoznaval Beograd s čisto nove strani. Kaj mu je bilo prej to mesto, leno, pohlepno lahkega dobička in vendar žareče od neučakanih utripov dela, mesto skrbi za deset tisoče in desettisoče, mesto izpolnitve za nekaj tisoč ljudi? Vpreženo v delo, v vsakdanjo skrb za jutrišnji dan, mu je življenje minevalo med stanovanjem in vseučiliškimi predavalnicami. Kdaj pa kdaj čaššca »turške« v kaki skromni kavarni, kak večer s prijatelji ali samoten izprehod ob Savi — tako ie bil zadnja leta spoznaval Beograd.
Oni drugi Beograd, mesto javjriih zbirk in novodobnih stavb, kjer je bilo zraka in prostora za tisoče in tisoče, mesto koncertov in gledaliških predstav — ta Beograd se mu ie odpirali šele zdaj, odkar je poznal Elleno in Sybi!o.
Z njima je hod'i'1 po ulicah, obiskoval predavanja, se vozil na izlete. Dejanja in usode minulih rodov so v njegovih navdušenih besedah vstajale iz prošlosti.
Njegova hvaležnost je bila brez mej. Spomina na bivše čase, na siromaštvo in obupno bedo se je bil otresel z vso prožnostjo mladosti.
Izp-rva nu je bilo neizrekljivo težko zatajevati svoj sram pred denarjem mladih Američank, a nazadnje mu je Ellen, prostodušna kakor zmerom, korenito povedala svoje mnenje.
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto»Kapital«, »V najemi, »Posest*, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod" tema rubrikama išče taslužka ali službe, plača za
Za
odgovor 3 Oifl v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaiačuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina__ za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za \>sako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plečaii pri predaji naročila, oziroma jih je v poslat i v pismu obenem z naročilom.
■E39	
	
1 Din; za dajanj« naslova ali za
šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plato j« vsako besedo 50 :>ar; za šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4)
Diplom, učiteljica
angleščine in nemščine — sprejema učence. Pouk posamezen ali v tečajih. — Prijave od 11.—14. in od
_20. Naslov v »glasnem
oddelku »Jutra«. 2734.2 4
Pia Menardi
d plomirana učiteljica kla rirja, »prejema učence. — Prijave dnevno od 11. do 14. in od 18.—20. Trubar jeva ulica 2/1 (pri mostu sv. Jakoba).	2SS41 4
Gosli poučuje
bi v S: učitelj Sonservat.or) ja. Siudentovsika a«. 9/1
Sobarico
sprejmem v manjši hotel. Ponudbe ne oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Čedna«.
36709-1
izdelovalka kravat
dobi takoj službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro izvežbana«.	35739-1
Natakarica
ki lahko položi 2000 Din kavcije, dO'bi mesto, kjer bo imela 50 para od Litra. Mesečni vinski promet preko 1000 litrov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35640-1
Kuharico
snažno, zdravo im pošteno, poleg sobarice, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35756-1
25777 i »Jutra«.
Profesor glasbe
poučuje klavir. Infor. maclje cvetličarna Bajt. Selenburgova ulica.
25571-4
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom — Pčeljnikov, Gosposka ulica 4.	35815-4
Učiteljica
!m«;rui:ra predmete za cenovno šolo, nemščino in francoščino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35807-4
Vsaka t>ewda 50 par; ta dajanj« na-slo-va ali za šifro oa 3 Din. (1)
Pletilje
prvovrstne — z večletno p-akso, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35663-1
Skladiščnika
Izvedba nega in z dobro trgovsko prakso. iščemo. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedba enrriou-lum vitae na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Skladiščnik«.	356.12 1
Prodajalko
za trgovino v Ljubljani sprejme tovarna dežnikov im nogavic Josip Vi-dinar, Ljubljana. Pred škofijo 19 35478-1
Klavir, pomočnike in učenca
sprejme tvornica klavirjev in harmonijev Iva.n Kacin, Domžale.	30790-1
Izurjeno šiviljo
snrejmem takoj ne dom. Naslov v oglasnem oddelku
35767-1
Kdioir išče mesto pot oika, plača za vsako besedo 50 par; za da Janje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. f5)
Potnik
verziran v Spečeriji to deželnih pridelkih, marLjdiv, dobi stalno meeto. Obširne ponudbe pod šifro »Fiks« ua oglasni oddelek Jutra.
35482-5
Zastopnike (ce)
mestne in krajevne, za razprodajo rentabilnega predmeta iščem. Potrebna kavcija 500—1000 Din. Zajain čen dnevni zaslužek 100 do 150 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35734-5
Kraj. zastopnike
za Slovenijo išče Kane, tov. kvasa., Mengeš.
35784-5
Kdor i i 6 « u^luika, plača za vsak« besedo 50 par; ta naslov »K šifro S Din. — Kdor o a d i zaslužek, pa za vsako besedic 1 Din, za dajanj« naslov« ali za Sšfro pa 5 Dta. (S)
Maserka
prvovrstna, masira po zelo zmerni ceni, vse različne bolezni. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutr«« pod »Pariz«.	35771-3
G Th. Rr*man:
Nove prigode gospoda
Nato je končal svoj posel in ves vesel krenil domov. »Ustvaril sem nesmrtno, neminljivo delo, ki ga bodo jutri vsi občudovali:« je rekel sam pri sebi. Tisti mah je pridrevllo motorno kolo s gospodom Kozarnurnikom in lasuljarjem ...
j Oglasi trg. značaja po	k
j 1 Din beseda; za da	f
] janje naslova ali za	? j šifro 5 Din. — Oglasi
i socialnega značaja vsa	j
ka beseda 50 par; za	(
dajanj« naslov« ali za	i
4ifno p« 3 Din. (6)	f
J
Železno blagajno
varno pred vlomom in ognjem, prodam. Naslov pwe oglasni oddelek »Jutra«.
35708 6
Otroški voziček
lep, globok, poceni naprodaj na Mir ju štev. 25/11.
35738-6
Lesen stenski opaž
(Lamberie) 19 X 2 m, mehek les, dobro ohranjen, pripraven za gostilno itd., naprodaj za 1400 Din v Ljubljeni. Pubarjeva ul. 14 (za Na-r. domom). Event. vprašati telefonično 2002.
35724-6
Ročni voziček »
ne 2 kolesih (ciza) naprodaj T Groharjevi ulici 7.
35741-6
Mlada natakarica
poštena, z znanjem nemščine, išče službo — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prikupne«. 35748-2
Barako
dobro ohranjeno poceni prodam. — Poizve se na Fra.nkopa.nski cesti št. 26.
35607 6
r* rt
Vsaka beseda 1 Din; i za dajanje naslova aH I šifre pa 5 Di.n. (9) |
Radio-aparat
petcevni, po zelo nizki ceni naprodaj na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35641-9
Štiricevni aparat
amerikanski, priključek na električni tok, zelo ugod.no prodam — tudi na obroke. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »f>ewald«.
35764-9
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajonj« naslov« ali za šifro p« S Din. (21
Brezposelna
učiteljica
išče primemo službo. — Cenjene dopise prosi na oglas, od dn'ek »Jutra« pod »Vzgojiteljica«. 35652-2
2 vrtnarska delavca
izkušene, iščeta delo v tej stroki. Najugodnejši čar za grad.bo novih vrtov jt jesen! — Sprejmeta tudi akordno delo. Ponudbe ua ogias. oddelek »Jutre« pon »Vrtnar«.	35542-r
1000 Din dobi takoj
tisti, ki mi preskrbi »tal no službo hišnika, sluge, nočnega čuvaja ali kaj slišnega, za takoj ali « 1-oktobrom. Naslo-v v oglas, oddelku »Jutra«. 35310-2
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec, bubi strižec, ki govojti slovensko in nemško, išče službo za takoj. Gre tudi na deželo. Edvard Kropf — Hutter. brivec, Kočevje.
35718-:
Šivilja
za obleke, gre šivat n« dom. Naslov v ogabnem oddelku »Jutra«. 35747-2
Kuharica
pridna in poštena, vajene hišnih del, išče službo g* spodinje — najraje izven mesta. Nastop' lahko s 15. seiptembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35717-2
Šofer
priden io trezen, vojaščine prost. že;.i nastopiti četrt leta brezplačno službo pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35381-2
Privatni uradnik
i mnogoletno prakso, na meščen v večjem podjetju, trg. naobražen, vešč pisarniških poslov, išče ne ineščenje v svojstvu skla dišnika, blagajnika, knjigovodje in drugo slično. bilo v katerikoli stroki. — Za dO'bro službo položi eveut. 15—20.000 Din kav cije. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra«. 35500-2
Kot gospodinja
išče mesto vdova k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Gospodinjstvo«. 25759-2
Perfektna kuharica
srednjih let, z dolgoletno prakso, ki dela tudi druge hišna opravila, poštena in marljiva, z znanjem nem škega in hrvatskega jezika, išče službo. Ponudbe v zaprtih pismih prosi na naslov: Amalija Borovnik, Valpovo.	35819-2
r /
ua. besedo. Oglasi to-cijain ega značaja po 50 jKur beseda. Za da janje naslova ali »« šifro i Din. oziroma 5 Din.	(Od)
Žensko kolo
naprodaj v Zeleni jaimi — Val. Vodnikova štev. 2.
35662-11
3 moška kolesa in 2 šival, stroja
čevljarski cilinder in dam -ki, naprodaj. — Ogledati med 12. in 15. uro. Rrbolj. Vodovodna 68. 35S06-11
• >gla«i trg. značaja po i 1 Din beseda; za da- j a nje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglas ' •socialnega značaja »sa ka beseda 50 par: za J rajanje omIotj ali i* t Šifro pa 3 Din. (7^
Fotoaparat
čim manjšega formate, kupim. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Foto«.	35651-7
Fotoaparat
'anastigmat 4.5) kupim — eveiM. zamenjam za kolo. Ponudbe na og'as. oddelek -Jutra« pod »Fotoaparat«.
53723-7
Restavracijska
kuharica
samostojna, vajena močna tih jedil, išče mesto v boljši gostii.ni aH menzi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica«.
35728-2
Trg. pomočnica
išče v kakršnikoli trgovini zaposlitev, v Ljubljani ali v kakem večjem mestu Pomaga.a bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Verzirana«.	35760 2
l-7»ak» tx»e<ta 1 Dki, j '■» lajanje na sliv« al! '» *ifro m S Din. /16^ I
Hranilne knjižice
t upi te. i»rodes>e. !">mha' lirate pos-ojiia najkuaiii leje on- Poslovni r.*vuo 1. 1	'-b C-ašk* al
51, 6'I1 7-i ■vlg.rv i>r1 'ožit-i snamku ta 8 D'.
Hranilne knjižice
kupuje k. prodaje
M. Jankole
■comand družba Ljubljana
\ eksandrrvva c 4'II
:m'a<V* »VvktoHia«! fel* f,«i J052	2fi9?l 'P
Gospodična
išče mesto družabnice pri starejši dami. Cenjene ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Družabnica« 35612-16
25.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »1905«. 35749-16
Iščem posojilo
proti vknjižbi ne prvo me sto im 10% obresti Ponudbe t navedbo vsote pros;m na oglasni oddelek •Jutra« pod »Hipoteka«.
25763-16
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali s* šifro pa 5 Din. (16)
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plo šče: jelševe bukove, >k ume io penei v velikosti 220/122. 200/12?. po najnižjih cenah Tvoroiško skladišče v Ljubljani. Du nejska cesta 31. 246 15
*a
Lokali
i vsaka bast-da 1 Dui: £ ! za dajanj« naslova ali ! j za šifro p» 5 Din (19; £
Lokal za buffet
oddam Ponudbe na ogi oddelek »Jutra« p'*i šifro »1200«.	35561-19
Trgovski lokal
lep. vogalni, takoj oddam na Kongresnem trgu št. 8 Vprašati med 14. in 16-itro pri Kirbischu, stara hiše, I. nadstropje.
35559 19
nformacije
j > suka beseda 1 Din; | j -a dajanj« naslova ali j ] '.a šifro p» 5 Drn. (31) I
»Tapred«
d. d. obustavlj« pj+vre-meno sa danom 15. septem bra svoji autntiusoi) prn gu Zagreb—Novo m«st<>.
33617 31
Veaka beseda 1 Din: za dajaaj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (20)
Parcele
od 300—400 m2. » najlep še-m in najbolj zdravem delu Ljubljane, po nizkih cenah naproda-j. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
35594-20
Posestvo
v dobrem stanju, v šolnini legi-, blizu Šmarne gore (Medno) proda Fani Jenko, poštno ležeče. Ljubljana.
35534-20
V Celju
naprodaj dvostanovanjske vila, slična hiši, s cca 1200 m! zemljišča, četrt ure od kolodvora. Event. 9e ze menja za enako vredno v Ljubljani aH okolici. Dopise na podružnico Jutr« v Celju pod značko »Vrt«.
35689-20
Lep mal vinograd
i nad 2000 kom. novo nasajene trte, ki že tri le a zapored daje po 2000 1 etno. Lep sadonosni-k. nji <-a. vrt, nov hev za živi no in razno, ter majihna hišice s predsobo, kuhinjo. i sobama in kletjo. V ku hi nji napeljan vodovod. Z etošiij.:m pridelkom in di prodam takoj ze 35.001 Din. Posebno ugodno z« penzijonista. Naslov puv oglasni oddelek »Jutra«.
35669
Enonadstropno vilo
novo, z balkonom, terasami, sobe vse parketirane. mrzla in topla voda. 15 minut od Celja, redi odhoda poceni prodam. Pol o vico ku[«rnp vrani' m ud v hranilnih knjižicah dobrih zavodov. Ponudbt na podružn eo »Jutra« v Celju pod značko »Nova viia«.
35690-2(
Vsaka bes ca., l Dm t ■a dajanje naslov« aii I '» šifro pa 5 Din. (33
Slamo
v šk'*pnik:h. rženo in pšt nično. vagonske količine promptno dobavlja na.ice ne je tvrdka Franjo Soper Hrastnik.	35483 3S
Orehe
letošnje, vsako množin* kupim po dnevni ceni. Po nudbe z navedbi količini ■u naslov: Kveder. Celje
53.
35803-33
Cenjenim damam
vljudno sporočam, da sem preselila svojo staro in vpeljano trgovin« demskib klobukov ii Židovske o-iice v Šelenburgovo ulico St. 6. ter Vas zagota vijem, da ^nn vedno postregla t najmodernejšimi klobuki po solidnih cenah. Priporoča se modni salon Ana Smcbly Maske.	35810 31
Vsaka beseda 1 Din. ta dejanj« naslova aH za šifro p« 5 Din. (32)
Javna dražba
dne 18. septembre 1933 ob 14. uri se bo prodaja« v Ljubljani. Gledališka ulica št. 12. po javni dražbi sle deče: Razno pohištvo, slike. servisi, perilo, šivalni stroj in drugo. KujiC; se vabijo.	35787 32
Dijfiihešobe
Vsaka beseda SO par: za dajanje naslova aH
za Šifro 3 Din. (22)
Dijaka
srednješolca) »prejme učiteljska družina v dobro iskrbo in strogo nadzor stvo. Naslov pove oglesn. •idd-elek »Jutra«. 35701-22
Dva dijaka On ji)
ooleg sodnije sprejmem. — \'aeiov v oglasnem oddelku .Jutra«.	35735-22
Dva dijaka
•prejmem v stanovanje, s popolno dobro oskrbo, na R muki cesti £4/1. 35703-22
Vsaka beseda 1 Din. u dajanj« naslova ali
u> šifro pa S Din. (311
Dvosob. stanovanje
. kabinetom. kojialaiM, kuhinjo ;n prrds">i>o od lam s 1. oktobrom. Vpra Sati mrtl 14. im 16. uro "pr; Kirbischu. Gledališka stol i,a 3/1.	35558 21
^tirlsob. stanovanje
pritlično. e prrtiklinami ■ 3 Gosposvetski cesti po eg kaverne »EvrOJ«« Od tam — event. 'udi v pi -rt-reške namene. — Po iii lbe na og'asni odde ek • Jutra« \*>4 šifro »Lep; ..roMori«.	35327 ž!
Velika st?novanJa
in posamezne
sobe s štedilniki
,iddem s 1. oktobrom na filiucah. Tržaška c.-^t« 3.
3">722-?l
Stanovanje ^
2 ali 3 f'b. kuhTnje in vseh pritiklin. v novi hiši iddam s 1- novembru® na Triglavski c^sti št 3 (čez ^e,,; »ir) Dunaiok: <•>■ sti.	35725 2:
Dvosob. stanovanie
lepo, solnčno, in 400 m' vrta, v Mali vasi 51. pri Ježici oddam za 350 Din mesečno. Vprašati ietotam.
35729-2H
Več stanovanj
odda Realitetna pisarna Grašek. Masarykova c 12.
35772-21
Sobo odda
Vsaka beseda SO par: n dajanj« naslov« ali sa irfro s Din. (28;
Sončno sobo
veliko, v bližini univerze, trg. akademije in srednje tebn. šole oddam. Naslo-v v oglasnem oddelku Jutra 35737-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljam« in posebnim vhodom oddam na Borštnikovem trgu 1. 35753-23
Prazno sobo
v centru mesta oddam e 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35787-23
Lepo sobo
z uporabo kopalnice, v centru mesta takoj oddam samskemu gospodu. Naslov pove ogiasni oddeiek »Jutra«.	35783-23
Dve prazni sobi
pripravni tudi za pisarno, oddam v Selenburgovi ul. št. 6/n levo. 35809-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, parketom in souporabo kopalnice, oddam v vili na Mirju — Lepi pot 12.	35754-23
Opremljeno sobo
v Fflgnorjevi ulici 5t. 13/1 oddam takoj samostojni gospodični ali solidnemu gospodu.	35755 23
Lepo sobo
separirano, v centru mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35743-23
Separirano sobo
oddam solidnemu gospodu ali 2 dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre« 35744-28
Sobo
v Selenburgovi ulici oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35705-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam blizu gorenjskega kolodvor« — Jernejeva cesta it. 35.	35761-23
Opremljeno sobo
veliko, z dvema posteljama. event. s kuhinjo oddam v iibertovi ulici 33 — ari eoronjskem kolodvoru.
35768-'2
2 opremljeni sobi
» tremi posteljami in ku binjo oddam. Naslov pove >S asni oddelek »Jutra«.
35769-22
Sobo hi sobico
b i i z u sodišča in kolo dvora oddam — ne željo s brano in perilom. Naslov j»ve oglasni oddeiek .Jutra«.	35765-2®
Prazno sobo
i centirilno kurjavo, na .Miklošičevi cesti oddam • ■»!ni osebi. Naslov pove rjlaemi oddelek »Ju-tra«.
35774:!$
Dva
riovoporočence ali diva gospod« sprejmem takoj ^ krasno in zračno sobo. s hrano. Naslov pove oges. oddelek »Jutra«. 85770-2:-
Opremlj°no sobo
čisto, takoj oddam gospe
dičrti poieg Tabora — Vr-hovčeva uaca 91, desno.
35781-23
Opremljeno sobo
veliko, mirno in čisto, r posebnim vhodom in elektriko, ie par sto komko-oddalieno od Zvezde, od-dam s;e uemu boljšemu go-so>odu s 1. ok*obrom. Na siov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35335-23
Prazno sobo
z oktobrom odda Bezaj. Cesie na Loko 23. dvorišč« 35780-23
V hotelu »Jelen«
oddajam mesečne sobe s centralno kurjavo, z že iolgo znano dob'0 hreni, po jedilnem listu Cena za v e bo 75(1. za 2 "seb: «kn pa j p,, 700 Din. 35817 23
Opremljeno sobo
veliko, B posebnim vhodom. parketi in elektriko, poieg univerze takoj oddam. Gosposka ulica 3/1.
35816-23
Dva gospoda
dobita sobo e posebnem vhodom. Naslor v oglas, oddelku »Jutra«. 35808 23
Tabor
št. 6/1 desno, oddam ve-iiko sobo s posebnim vhodom.	35813-23
Lepo sobo
event.z vso oskrbo, oddam gospodični ali dijakinji. Klavir in kopalnica ne razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35812-23
Kot sostanovalko
sprejmem boljšo gospodično v lepo in zračno, par-ketirano sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35818-23
m
Vsaka beseda SO par; as dajanj« naslov« aJu za šifro 3 Din. (23«)
Gospodična
iSče v okolišu Tabora prazno sobo e štedilnikom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 20«.
35746-23/a
Prazno sobo
večjo, v ceni do 150 Din, iščem z oktobrom pri sv. Jakobu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25704-23/a
2 mali prazni sobi
ali sobo s predsobo, solnčno, v bližini Napoleonovega trga iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« (►od šifro »Prazni«.
<l5752-23/a
Sobo s klavirjem
event. tudi s brano, iščem Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« »od »Takoj soba«.
35778-23/a
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (18)
Danes in jutri
ter vsako prihodnjo soboto in nedeljo ee dobe krvavice in pečenice v Mostah pri Sedmici.	35660-18
Ti J i
Vsaka beseda 8 Din. it dajanj« naslova ati , Šifre pa 5 Din. (24)
Obsojam
Svidenje možno v nedeljo — imaš priložnost.
35776-24
Samostojen trgovec
z zelo dobro vpeljano tr^ govino v lastni trši, želi spoznati v svrho skupnega gospodinjstva ali soudeležbe pri trgovini izobraženo gospodično ali loče-no ženo v starosti 30—15 let. Kapital od 50—100.000 Din bi bil zaželjen 'n se da zajemčiti. Ženitev ni izključena. Cenjene ponudbe po možnosti s fotografijo na ogla.sni oddelek Jutra pod »Dravska dolina«.
35710-25
Odličen gospod
lastnik dobro idočega tehničnega podjetja, v lastni hiši. sumeč, s cca. 1,500.000 Din imetja, brez dolga, v lepem in prometnem mestu Savske banovine, 35 let star, zelo inteligenten, popolnoma zdrav, posebno simpatične zunanjosti. b'a-ge naravi, želi poročiti dobro situirano gospodično ali gospo. Ponudbe sprejeme in na vsako na;d:skret-neje odgovarja »Reznr«. zavod za sklepanje zakonov. Zagreb, pošta 3. 35721-25
j Vsaka beseda 1 Din: | J za dajanj« naslova ali r | r» šifro tw 5 Din. (26> S
Pianino
rabljen, kupim v ceni do 3000 Din. Naslov / oglas, oddelku »Jutra«. 35707-26
Meister-čelo
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35733--0
Pianino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na naslov: Kun-ta.ra Vilko, Kočevje št. 48 35716-26
j Vsaka beseda 1 Dir.: < za dejanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (271
Krasne papige
majhne, in ve« vrst golobov proda Josip Deve-tak, Ljubljena, Selenburgova ufioa 4. 35779-2-7
I Vsaka beseda 1 Din; | ta dajanje naslova ali i »s Šifro r» 5 Din. (30) j
Krznarstvo Kenk
Židovska ulic«- Izdelava in moderniziranje po du oa.jskih in pariških krojih Popravile hitro in [>oceni.
35367 30
Britje 2—3 Din striženje 4—5 Din
Najcenejše v »Repidu« na Sv. Petra cest; šte-v. 10 (zraven Tratnika). 357i5-?
MP.
'*y
V«aka Dt»se la i Din: p za (lajanje naslova al: t za šifro P* " D:n (29 \
Dinamo
istosme-nl tok. 440. odnosno 2 X 220 voltov, 40 kilovatov. s kompletno deiil-no ploščo in aparati ter delilcem napetos-ti, kakor tudi avtomatskim živ-e-brnim regulatorjem, izvrstno ohranjeno, se proda. — Vpra .-on'a na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dinamo« 35711-29
.Nihalno clrkuiarko
kupim ali zamenjam za deske ali drva. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3573ti-i9
Vodna črpalka
poceni naprodaj na V
103.
742 -9
Vsaka beseda 50 t«:. <a daja-nje naslova ali za šifro oa 3 Din. /2«'
Poziv!
Prosim osebo, ki je vze a. pozab .jen« vetrno j-opico z legitimacijami v žepu, v gorenjskem vlaku v četrtek. 14. t. m. zvečer, da isto proti primerni nagradi odda v trgovini R. Der-žaj. Ljubljana. Kolodvorska ulic-a st. 28, ali pa ua isti naslov vsa; vrne legitimacije, ki nimajo za naj-dite!ia prav nobene koristi 35777-28
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. f37"i
2 sedeža v loži 1. r.
oddam. Reflektantl naj pišejo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Loža«.
35228-37
□□□□□□□□□□□□OD
Medl mestom in dežslo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
□□□□onn
Jačajte Vaš orgaisizem!
Ako ječate živoe, pridobite zopet na moči, energiji in delavnosti. So4obn,i človek živi v prilik,ib skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna ohromelost, preutrujenost, seksualna nevrasre-aije — so posledice, pod. "katerimi mnogi trpijo Med lem je znanstveno dokazano, da ekstrak' od živo-tvorne žleze zdrave in močne ž;vali (»KalefiU'd«), vnešen v organizem, regulira notranjo sek ec:jo ve-h žlez. ječa ves organizem in uravnovesi nervni sistt-m 'ako. da poštene človek zopet jak. aktiven v živ Ijenjn ter sposoben za delo in borbo ia ohstanek. Brezplačno pošiljamo detajlno litereturo. Zahtevajte:
Beograd. Njegoševa 5 — Miloš Markovid. »Kelefluid« s« dobiva v lekarnah in dfogerijeh Odobreno od Min. Zdr. S. br. 10.537'33.	8854
Vsaka besoda 2 Din: ia dajanj« naslov« aH ' Šifre pa 5 Din. (2>)
Mlada
}.ov«e.m neodvisna k r isti :-uika iz posestniške rod blne, dobra gospodinja, e premičnim in nepremičnim inetjem. išče solidnega in značejnega soproga — lah ko je tudi vdovec z enim otrokom, ker ima otroke zelo rada — v svrho sko ajšnj-e možitve. Ponudbe polnim naslovom pod ;ifro »Dobnr drug« na og,. ofldele.k »Jutra«. 35397 25
Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, kakor tudi znancem in prijateljem tužno vest, da je naš dolgoletni član, gospod
JAKOB LOTRIČ
industrijski uradnik v p.
umrl dne 15. septembra 1933.
Pogreb dragega tovariša bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vožarski pot št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo ga v častnem spominu.
Ljubljana, dne 15. septembra 1933
Lrcjuje Davorin Ravljen. Izdaja za ttoiizorcij »Jutra« Aduli ttiutiikax. Narocmo uskaruo d. d
kol uskarnarja Fi anc Jozeršek. Za inseratnj del je odgovoren AJ0J2 Novali. Vsi v Ljubljaiu.