PO 21. SEJI CENTRALNEGA KOMtTEJA ZKJ
Komunistom so naloge jasne
Nedavna 21. seja CK ZKJ je odraz objektivnih dolgoročnih interesov delavcev ter delov-nega razreda in je naletela na širok odmev med našimi de-lovnimi Ijudmi in občani. Ne-dvomno je vzbudila dotočen optimizem, da bomo v nasled-njem obdobju učinkovitejši in uspešnejši v premagovanju stihije v naših gospodarskih tokovih, s katero se nenehno srečujemo.
• V tem trenutku je naša zuna-nja likvidnost pod vprašajem. Stanje zadolženosti je že dose-glo 24% družbenega proizvo-da, maksimalno pa jo svet priz-nava s 25%. Tako dolgoročnih kreditov ne dobivamo več, kratkoročni pa so povezani z visokimi obrestmi (obrestna mera 20%). V takih pogojih ra-stejo tudi anuitete, ki so dose-gle že 3% narodnega dohod-ka. To je tudi eden bistvenih razlogov, da je v vseh sklepih CK ZKJ izvoz postavljen kot prednostna naloga, pogojena z našo nujo, našim obstojem.
S tega vidika je 21. seja CK ZKJ izredno pomemben poli-tični dogodek, ki so ga nareko-vale težke gospodarske ra-zmere, katerih logična posle-dica je bila 21. seja CK ZKJ. Temu navkljdb srečanje beži-grajskih sekretarjev OO ZK ne-posredno po seji ni slučaj. Sre-čanje je v obliki posvetovanja organiziral komite občinske konference ZKS Bežigrad. da bi se dogovorili, kako aktivno-sti, ki jih 21. seja postavlja pred člane ZK, peljati v sleherni sre-dini, kako jih konkretizirati in v teh dejavnostih mobilizirati najširši krog naših delovnih Ijudi. Seja CK ZKJ mora postati jedro partijskopolitičnega dela in to ne le v organizaciji ZK, temveč jedro množičnega po-litičnega delovanja celotnega instrumehtarjja našega politič-nega sistema socialističnega samoupravljanja.
Sekretarji OO ZK so si bili na posvetu  enotni,  da seja CK
mora tako ali drugače odme-vati v vseh naših samouprav-nih sredinah, da mora postati predmet obravnave vseh orga-niziranih subjektov - ne pa sa-mo organizacije ZK. V vseh ti-stih sredinah, kjer odmevov in akcij za uresničevanje nalog 21. seje ne bo, pomeni, da se ali še ne zavedajo aktualnosti družbenopolitičnega trenutka, v katerem je Jugoslavija ali pa da kljub težavnim gospodar-skim razmeram ignorirajo vsesplošna družbena prizade-vanja za preseganje stanja, v katerem smo se znašli.
21. seja CK ZKJ je pred sle-hernega komunista naše druž-be postavila vrsto zahtev in za-dolžitev. katerih uresničevanje ne sme postati stihijsko, prak-ticistično iz dneva v dan, tem-več mora postati dolgotrajnej-ša orientacija našega dela in nalog, spreminjanja navad in odgovornosti (oz. neodgovor-nosti), pa tudi naše mentali-tete.
Kajti bitka za stabilizacijo je dolgotrajna, je polna čeri in nevarnosti, samoodpovedova-nja in - nenazadnje bitka za naše drugačno obnašanje.
Namen sestavka ni ponavlja-ti oz. prepisovati sklepe in zak-Ijučke 21. seje CK ZKJ (ti so že bili objavljeni malodane v sle-hernem javnem občilu), tak tu-di ni bil namen posveta sekre-tarjev OO ZK iz bežigrajske ob-čine. temveč vzpodbuditi in nakazati smeri obravnave te seje v sleherni sredini, skozi konkretne razmere, v katerih določerta sredina živi in deluje. Konkretizacija stališč in skle-pov je še kako pomembna, kot tudi način pristopa k uresniče-vanju teh naloa
Pri tem pa je pomembno tu-di to, da komunisti poskrbijo, da problemi pridejo v vse druž-benopolitične jorganizacije, da delavce in občane s problemi, ki jih je izpostavila 21. seja sez-nanijo in na vseh nivojih in v
vseh sredinah izbojujejo bitko za naše drugačno obnašanje, bitko za orientacijo, ki jo je po-stavila21. CK ZKJ.
V  tem cilju bo treba v naj-krajšem času dopolniti oz. pri-lagoditi   programe   aktivnosti sklepom 21. seje CK ZKJ in to na vseh ravneh: od organov ZK (konference  in   komiteja)  do osnovnih organizacij. V teh še posebej, kajti glavno bitko za uresničevanje zaključkov seje CK bodo bojevale prav te, sku-paj z ostalimi delovnimi Ijudmi, bitko za nove navade, obnaša-nja,  bitko za izvoz, bitko za izboljšanje gospodarskega po-ložaj&za stabilizacijo.
Nalog, ki so pred komunisty v tem trenutku dejansko ni ma-lo. Teža bremena je velika, s tem pa tudi odgovornost in ob vsem tem je še kako pomemb-no to, da se to breme porazdeii med člane, da ga ne nosijo (kot po navadi) le nekateri po-samezniki Na posvetu sekre-tarjev, še prej pa na seji konfe-rence in komiteja, so komuni-sti sprejeli program aktivnosti. ki naj služi kot orientacija pri delu. Tako nekako so razdelili svoje prvenstvene naloge:
-  nadaljnje     uresničevanje sprejete   stabilizacijske   poli-tike;
-  usposabljanje ZK za to, da bo sposobna opraviti svoje na-loge in vlogo pri uresničevanju te neizogibne revolucionarne naloge;
-  volitve v vse organe ZK in priprave na delegatske volitve;
-  samoprispevek III.
V zvezi s stabilizacijo mora-mo doseči, da bodo v vseh or-ganizacijah pravočasno spre-jeti plani za leto 1982, ki naj bodo v skladu s sprejetimi sta-bilizacijskimi usmeritvami in z načelom kontinuiranega plani-ranja, še posebno v ZK pa si morajo prizadevati, da bomo v večji meri kot doslej uresniče-vali izvozno usmeritev, da bo spoznanje o nujnosti te usme-ritve prodrlo v sleherne sre-dine.
Razumljivo je, da se bomo ob vseh teh in še drugih tako zastavljenih nalogah neizogib-no, še hitreje in ostreje lotevali vprašanj produktivnosti dela (ob tem naj omenimo, da je še vedno živa praksa, ki z indeksi skuša prepričevati in dokazo-vati, da proizvodnja raste, pri čemer pozabljamo, da je to do-seženo z dvigom cen, poveča-njem števila zaposlenih) in vseh tistih elementov, ki pri-spevajo k povečani kvaliteti poslovanja, gospodarjenja in s tem konkurenčnosti na trgu -• predvsem zunanjem.
Pristop mora biti konkreten. \z načelnega obravnavanja problemov moramo preiti v konkretno obravnavo, mora pa biti tudi diferenciran, saj so v nekaterih ozd dosegli po-membrve premike, v drugih pa teh premikov n\ čutiti - v teh je potrebno ugotoviti in oceniti, zakaj tako. Pri tem ne gre sa-mo za združeno delo v ožjem smislu, temveč za vse njegove dele, vključno s šolstvom, zna-nostjo, kulturo in ostalimi.
Odgovornost za uresničeva-nje sprejetih nalog se mora zaostriti mnogo temeljiteje in doslednejše v vseh sredinah in na vseh nivojih. Ob vsem tem pa je izredno pomembno za ZK, kako njene organizacije in tudi vodstva sama uveljavljajo odgovornost in realizacijo sprejete politike ZK. Ob tem vprašanju pa smo prišli na dru-gi, toda za vse do sedaj pove-dano, temeljni sklop vprašanj in problemov, ki se jih člani ZK prav v tem trenutku lotevajo (morajo lotevati!) v sleherni 00 ZK in o katerih je sprego-vorila tudi seja konference ZKS Bežigrad.
STOJAN HRIBAR