Pomenki o slovenskem pisanji. x. U. V kteri zvezi ste besedici zel, zla, o in zal, a} o, ker se mi zdi, da imajo Hrovatje tudi besedico zal? T. Imajo jo res, toda v drugačnem pomenu. U. Zel, zla, o je hud, a, o in zal, a, o je berhek ali lep, a, o. T. Pa le v slovenskem jeziku, in še v tem le bolj na gorenji strani tako, da bi jo smel imenovati gorensko kranjico ali gorenko. Zal mladeneč, zala deklicajetu lep mladeneč, lepa deklica, po dolenji strani in po Hrovaškem pa hud mladeneč, hudobna deklica. U. To bi Gorenec naletel, ko bi berhki Hrovatici rekel: Zala moja ! T. Res ne vem, da smo mogli Siovenci tako premeniti tej besedi pomen. Pač je le predostikrat zal dečko tudi zao ali zal (malus) v hrovaškem pomenu, in zala deklica ravno tako zala ali zla (hudobna)! Ua bi tako ne! Vendar bi svetoval rabiti zal, a, o v pomenu lep, a, o (nett, schmuck) le v domačih prilikah in spisih, v vzajemnih pa se je ogibati za umevnosti voljo. V. Zal je pri nas berhek (stattlich)? T. Tudi ta beseda mi je na sumu ali dvomna, ker je ne dobim pri druzih Slovanih. Prav zdi se nii torej, da se vjema celo na tanko z nekdanjo gotisko bairhts in staronemško berht (lucidus, hell, klar), in od tod berhtek, berhek (cf. Murko 780. str. briht, m. die Erinnerungskraft; brihtati se, sich erinnern, sich besinnen), brihten, brihtna glava itd. U. Zdaj se brihtaoi, da ima zal v drugi stopnji berhkej ši ali berhkeji. T. Metelko ima za berhek v drugi stopnji kar gorsi, gorji; Potočnik zal fstattlich) — gorji, gorši —z opombo, da ima zal ali zlo le pri gomjih Slovencih uno pomembo, si- cersepravi hudo, bose, v sodnji stopnji gorji, schlimmer; od tod medmet gorje, webe! — Xaj bolje mi pa dopade, kar piše o tem Janežič str. 52: ,,zel (bud) — gorši, gorji". Opomba. Gorši je Kranjcem splob primerna stopnja prilogoma zal in orhek namest pravilnih oblik zaljši, orhkejši, orhkeji, ki se tudi sploh rabijo, n. pr.: Na gori cvetice naj zaljse cvet6. Vilh. U. To je i meni kej všeč. Čim manj razlik, tem lepši in pravilniši jezik. Pisati hočeni torej zal, zaljši, naj zaljši v slovenskem, in berhek, berhkeji, berhkejši. T. Prav, spj imamo tudi zališati ali zaljšati iz zaljši, kakor lepšati, boljšati, daljšati itd. iz lepši, boljši, daljši v drugi stopnji. XI. 17. wSpoštujte božji dar (kruh), brez njegaje gorje, ia kdor ga ue spoštuje, tega božja šiba kaznuje", je babica govorila otrokom. Gorje je po tem, kar si uii ravno zdaj povedal, v drugi stopnji iz gorji, in to iz zel ali zlo (hud); pa tudi za zal (lep) in berhek je sodnja stopnja gorji, gorši; — kako se pa spet to enači? T. Ključ do te razlage mi da Metelko str. 81, kjer pravi, da je gorje iz gorek fwAuf p und z\var up ist das einzige gorup, auch gorjiip, bitter, herb, von gorek, \velches letztere bey uns warm, bey andern Slavven aber bitter heisst, gorje, gorčica Senf"). Kakor je iz širok, kratek itd. druga stopnja širji — širši, kraji — krajši, tako je iz gorek (warra, bitter) gorji — gorši, in od tod gorje (wehe). U. Po tem takem celo Gorencu ni svetovati, naj zove nevesto svojo goršo memo druzih! T. Kar gori, je gorko, greje, časih žge in peče, in kar peče, je hudo (arg), in čim bolj peče, tem hujše ali gorše (arger) je! Pa se da še drugač razlagati. 17. Kakoše? T. Xa ravnost iz gerd. V. Oho! Zala Meta — huda Meta, gorša Ursa — gerša Urša! To je prav za pust! T. Cuj! Kar mi pravimo sedaj gerd, se je reklo v stsl. gr'd' (superbus, arrogans, ostentans), v ruskem pa se glasi gord, in na ravnost iz gord je sodnja stopnja gorji — gorši, kakor iz terd terji — terši (cf. stsl. gr'deti ali gr'diti se, rus. gordeti ali gorditi se, superbire). 17. Mi sicer nismo Rusi; vendar so zali Ijudje velikrat res prevzetni Ijudje, se šopirijo in napihujejo, in napuh je gerda reč. Sej pravim, pa še porečem: Slovenpc je bistra glava. Kako pristne primke (zale, gorje, gorše) je vbral kej umoslovno prcvzetniui in košatim deklinam, ki se ponašajo s svojo nečiaiurnostjo in si domišljujejo, da so ponosne, ce tudi niso! T. Zdaj si jo pa ti zadel! V serbskem res pravijo ponos v dobrem ali vsaj ne slabem pomenu (der erlaubte, edle Stolz), ponosen, ponosit, in tudi pri nas smo se tega poprijeli; toda v staroslovenskem je ponos' exprobratio, dedecus (magy. panasz querela, rutn. ponos nomen infame — Mikl.), ponosV probrosus, ponos'no indecore (unanstandig, schimpflich). U. ,,Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos", poje gptovo v naj lepšem poinenu Koseski. T. Pa mu je vendar, žaliBog! velikrat še ponos v rumunskem pomenu — nonien infanie!