, V edinosti jo mo<' / ■ A i/ Ht* v Trstu, v nređo «. aprila INNI. Te*aJ VI. / >% EDINOST Glasijo slovenskega političnoga društva za Primorsko. -„._( iPt/F „m 21 j*bn,i» rsnko tr«do. cena za vse leto je 4 pld 40 kr., ta poln lota 2 rid 30 kr, za : Vsi rfnj.m ho pošiljaj.. t rednlltvn „«1> deli. po.U 10 I p.«; mnk mor« biti frankirun Rokopini bm v . ! 1 20 kr. - loiameme Movilke pri npravništvn m po trafikah v Trstu »e dobivajo po S kr. - poseban vrednosti se ne vračajo. - Imrratl (razne vrste naznanila In i.onlaniee) se zararunijo po novmlbi -Naroim*,, reklamacije in iiuerate prejema Upravnlltvo „vla Zonta 5". prav cenft; pri kratkih oglasih z drobnimi čerkami w pladnje za vsako besedo '2 kr Omenili smo uže trikrat necega Cudrovega pisma, ki je bilo nam, kakor tudi drugim iz začetka uganka, pozneje pa so je dokazalo, da je ozbiljno pristno, povedali srno tudi, da je zarad toga hrvatski državni poslanec g. dr. Dinko Vltezič interpeliral grofa Taaffeja v državnem zboru. Predno o tej stvari več govorimo, poda-jem« čast. našim bralcem to veleizdajsko pismo v prevodu, Glasi se tako le: Vcsttitemu natclnittvu itvršeralnrga odhora jul-sli ih planin. Po mislih pravil si Čestita pošiljati prepisano poročilo o načinih, kako bi so zatrlo slovansko gibanje v Istri in okrepila italijanska stranka, da ga vzamete na znanje ter se odločite, tajni odbor. V Poreču, dne B. marci,a 1880. Velecenjeni gospod vodja! Zlorabeč Vašo dobroto in potrpežljivost, pošiljam Tam to pismo, o katerem moram uže v začetku izreči, da bo zelo dolgo. Kako sem izvršil svojo poslanstvo v Lovranu, in v kakošnem stanju sem našel to občino, povedal sem uže v poročilu od 13. t. m. št. 10, kar bo Vam znano, ker sem si drznol na koncu pristaviti načrt, kateri, tako se nadejam, predloži se Vam, da ga pregledate in izrečete svojo menitev. V nadeji, da Vam ne bode Žal spoznati stališča, s katerega vtemeljnjem sve? predlog, zdrzevam so Vam naznanjati, da smatram njegov sprejem za koristen in času ugoden ne le iz ekouomičnili in administrativnih razlogov, kateri ga na prvem mestu opravičujejo lako pred ljudstvom kakor pred vlado, teinuč tudi iz politiških razlogov. In za resnico, ne moremo se varati, ampak priznavati moramo, da je slovansko - hrvaška propaganda zelo živa v deželi, ker ima svojo korenine na prižnicah, v spovednicah, v časnikih in pred vsem v nevednosti, ki vlada inej kmetskim ljudstvom. Ta agitacija namerjava napraviti Istro za pokrajino bodočo slovansko države, katera bi se mej drusimi mogočesti mogla napraviti prej, nego se misli, ako so v o/Jr jemlje z. ene strani rarodno probijanje, ler se ima na umu, da klerikalna in mračnjaška s'rauka to probujova-njo podpira z vsemi mnogovrstnimi i zdatuimi močmi, da nleče iz tega lasten dobiček, držeč se znanega, k sreči dejansko neizvrflljlvega aksioma: »o tutti russi o tutli rossi", i nadejajoč se, da vsi morajo postati Husi, robstvu in kuuii na slavo. Zdaj jo prašanjo: kaj dela italijanski element, da prepreči, ali boljšo, da ustavi pretečo povodouj? Nič, prav nič! Počiva na minolih vspehih i gleda zaupljivo na llč.ko, katero smatra za dosti trden branik italijanščini v Istri. A minuli vspehi so upirajo na uže prošle okolinosti, kadar je bilo lahko zatreti katerega popa, ali katerega javnega služabnika, ker takrat ni bilo kakor danas; ni budil Slovana dežele sin, ki je imel praktično znanje in vzvišeno stališče v družbi, ker po prejšnjem sistemu so se Slovani, ki so se posvečevali nauku, polašfievali i niso bili v nobenoj dotiki z agiiatornim slovanskim elementom zunaj dežele, tega elementa idejo i načela niso bila znana, še manj pa so se umola. Danos pa je tudi Slovan postal posesluik, imel je čas poplatiti svoje dolgove, katere je naredil pred dvajset, trideset leti, da si je pri-lasiil zemljišč, katerih vlastnik jo zdaj; -danes ima slovansko šolo, v katerih večidel popi ali tuji slovanski agitatorji cepijo svoja načela mladini, ka'era jih s prirojeno uinifilijo širi mej ude svoje družine, mej svoje sosede, mej prebivalce iste vasi, kateri s čudenjem, zadovoljstvom i prepričaujem poslu;ajo svojega domorodca, »Cicerona in tieri", kateri z smelostjo neizkušenosti i poluvičnim znanjem neprestano v vseli glasovih kriči italijanskemu elementu nekak: Quid, podoben znanemu Usque tandem; — danes si Slovan za kak novčič kupi i čita slovanske časnike; danos jo Slovan postal volilec ler ima ua kmetih odločno večino; — i slednjič ima orožje, katero na dve strani reže ter se imenuje občinska samouprava, katera se more i se uže porablja za krepko agitacijo, katera je počela služiti, ter bn vedno bolj služila Slovanom za denarne potrebe na škodo vsem plftčavajočim. A tudi Učka, da si ni promenila svojega položja, ni več branik slovanskemu poplavil, ker bodi si v pazinskem ali koprskem okraju, ali v poreškem in puljsketn, povsod ima Slovanslvo pripadnikov, če tudi no toliko, pa skoraj tako smelih kakor v voloskem okraju, ki je steber in ognjišče vsega istrskega Slovanstva. Prod vsem jo treba podreti ta steber, porušiti to ognjišče, a h krati no iz oči puščati slovanskega ljudstva, ki probiva onstran Učke. Danes jo odprta pot v dosego prvega namena; treba jo poslužiti se sedanjo slepote vlade, porabili v korist vso okolinosti do skrajne meje. Jaz mislim govoriti o razdelitvi kastavske občine v tri ali štiri Županijo, kakor jo bilo pro-šeno v znanih dveh prošnjah. O tej stvari sem od podučene sirani zvedel, da je namostništvo določilo, naj so ta razdelitev izvrši, i da so zarad tega obrne na deželni odbor s predlogo, naj se deželnemu zboru predloži zakonski načrt, po katerem bi se promenil g. 00 občinskega reda, oziroma v zmislu g. 20 deželnega zakona od 28. septembra 1875. Iver je tedaj sklonena razdelitev, treba je tedaj zajemati iz tega vso mogočo korist, da se mej novimi županijami zarodi sad nesloge, katera napravi tak razpor mej njimi, da se duh denašnje vzajemne slogo ne bo mogel več po-vrnoti. Jaz sodim, da sem doseg tega namena nekoliko zlajšal s županskim poročilom od 5. t. m. Št. 198 i s tem, da sem mej kastavskimi občinarji prebudil idejo, uaj si pridobe grad, od katere pridobitve si nadejam dveh stvari. Po pridobitvi grada i napravi novega šolskega poslopja bi pred vsem drugim nemogoča poslala ideja, toliko omiljena Dobrili i doličnomu lepemu društvu, da se v Kastvi napravi somo-nišče, gnjozdo narodnosti i slavlama, katero bi se z majhnim troškom napravilo na novej šoli, ta pa bi se napravila na drugem kraju, na temelju uže obstoječega načrta, po katerem bi podloga bila zelo obsežna, skoraj 000 štirjaškib metrov, ker bi prizemlje moralo obsegati vso šolske dvorane za moške in žensko, dvorano za risanje i dola, za šolski svet i za knjižnico. Z druge strani naj bi se na tak način ustanovila v Kastvu mrtva glavnica z okoli 30.000 gld. ki bi pri razdelitvi imoika bila prisojena Kastvu, namesti onoliko dela gozda. Tolsto bodi rečeno o projektiranoj cesliprou Lužini, za katero se je prosilo 4000 gld glavnice, ki nikoli no bo nosila dobička, ker kakor od pamtiveka, lako bodo tudi za vodno uživali dobro Lužina sami občinarji, občina sama pa no bo imela nobene koristi. Tako bi dobil Kastav večidel lakih glavnic, ki no nosijo nobenih dohodkov, skoraj pasivnih, Lukavac pa z tuiijh iilm troškom ostal vlastnik gozda Lislna, ki jo edino gospodarsko dobro, ki daje nekoliko koristi. Tu so vzroki prepira in večne nesloge ler viri neprenohljivim i neizbežnim pravdam, knlern morajo oslabiti iu v gotovo finančno propast te-lebiti sedanje borilco Slovanstva, iu posebno mesto Kastav, gnjozdo intrasingentov. Vedoč, da deželni odbor nema voljo dovoliti naprošonega zajma, ker ga menda gleda z druge strani, prosim V'as, bodite tako dobri, prosite g. kapitana iu okrajnega (?) podkapitnna, naj se zajem na vsak način dovoli, ako ne i/, obstoječih glavnic, pa i/, reservnega zaloga, pridružujoč se razlogom, o tem oziru navedenim po kapitanu, ki v svojem poročilu priporoči prošnjo občine (ka ero posledic pa 110 pozna), tudi i/, razlogov sedanjo oportunileto, ki so tudi uvaženja vredni, ker bi so k malu lahko pričela javna dela, da ljudstvo, liže zdaj omahljivo, zapusti i končno odbije agitacije mestne stranke, katera k sreči še nema trdnih korenin, i katera bi jih nikoli no bila zasadila, da se jej ni prepustilo, da sama gospodari. (Dulje prih.) Sedanji ruski car in carica. Novi ruski car, Aleksander III. ni prišel po prvorojenstvu na ruski prestol. Kakor drugi sin umorjenega carja je bil do dvajsetega leta prav na tihem i navadno gojen, ker ni iinel upanja do carske krone. V tem času pa jo njegov brat, veliki knez Nikolaj, prestolni nastop-nik, za prsno boleznijo umrl i mladi Aleksander ni le za njim podedoval pravice do prestola, teinuč tudi nevesto, sedanjo rusko carico Danska kraljičina Daginar jo bila zaročnica velikega kneza Nikolaja, ki je na smrtnoj postelji položil njeno roko v roko svojega brata Aleksandra. Car Aleksander III. je bil rojen in. dne marcija 1845; 24. aprila 1805 je bil proglašen za velikega kneza prestolnega nastopnika. Oženil so je z dve leti mlajšo novesio i), novembra 18(10. Sedanji prestolni dodič, veliki knez Nikolaj Aleksandrovič, ima dvanajst let. Car Aleksander III. jo lop, skoraj seženj visok mož, ima svitle lase in plavo oči, visoko čdo in prikupljiv obraz. On je v občevanji preprost, nič osornoga ali odljudnega nema na sebi, dolžnost mu je nad vse, njegov duh je ozbiljen. Njegov razum ui zelo živ, ali krepko se mu vtisne vse, kar jo sprejel, zato ima tudi veliko eneržijo i krepko voljo, o tem je nasproten svojemu mebkosrčuemu in omahljivemu očetu. Da Mn j,J "j^'ov značaj krepko i globoko razvil, to utegne iz tega izvirati, da ni bil odgojen na dvoru za carja, ampak za kneza brez političnih dolžnosti. Nedvotuljivo je, da so ga izvrstno rodbinsko živenjo, katero je vžival v ožjem domačem krogu, izvrstno ženske kreposti njegove soprogo, odgojile za ozbiljnoga, dolžnostim zvestega moža, da ga niso mikalo telo in duh moreče razuzdanosti velicega pe erburškoga sveta. Tako je ruski car vladar, ki ima v zdravem telesu zdravo dušo V zadn ej turškej vojni je bil izvrsten voditelj ter jo delil vse vojne težave z vojaki. Nemcem ni posebon prijatelj, bolj pa Poljakom; sploh »o trdi, da je prav lius in Slovan. Nova carica, ki jo pri poroki po ruskem običaju promenila dekliško ime Daginar v Marijo Fedorovno, nikoli ui bila prijateljica Prusom, čemer se ui čuditi, ker je danska kraljičina. Kakor soproga in ma i je carica vzgled ženskih prednosti in lastnosti. Ona živi oddaljena od sveta tiho in ponižno le svojemu soprogu in štirim svojim otrokom v najlepši vzgled petorbur-skim visokim ženam, ki jo |o premalo posnemajo, fitirji otroci — trije dečki (dvanajst —, devet — in dvoletni) iu petletna deklica cveto na strani carja i u carice. Carica ui le prijetna, le-lntič tudi krasna prikazen, pravo nordiško plome. Visoka iu vi'ka, dovršena podoba s prostim, odkritim i nežnim obrazom, rumenkasti lasje, govoreče oči in čista zdrava koža krasijo vlada- j rico. Jako hvalijo prisrčno njeno prijaznost i ! milobo in ljudstvo jo toliko bolj ceni iu spoštuje, ker je taka ljube/.njivost in vljudnost v vladarskih krogih kaj nenavadnega iu posebnega. Napadi na vladarje. Zgodovina nam pripoveduje, da so se od nekdaj vladarji pogostoma smrtno napadali. Naj omenimo tu take napade v lom stoletji: 1800, -Jt. decembra. — Arena in ('irarhie s'a hotela umoriti Napoleona llonapartoja s peklenskim strojem. 180!, II. marcija. — Ruski car Pavel je bil zadavljen. 1801, mos. februarja. — Cadoudal se ji« zarotil 1 zoper Napoleona I. 180», 1». oktobra. — Študent Friderik Stabs jo napadel v Scluiiibrunu Napoleona I 1832. 0. avgusta. — Stotnik v pokoju Keindel jo napadel v Uadnu ogerskega kralja Ferdinanda V. poznejšega cesarja Ferdinanda I. 18.15, 28. julija. — Fieschi ie hotel umoriti Ludovika Filipa, francoskega kralja s peklenskim strojem. 1836, 25. junija. — Vojak Alibaud je napadel | Ludovika Filipa. 1830, 27. decembra. — Komi Meunier je na-padel Ludovika Filipa. 1810, 10. julija. — Točaj Oxford je napadel angleško kraljico Viktorijo. 1810, 15. oktobra. — Delalec Darnes je napadel Ludovika Filipa. U2, 20. maja. — Tesar Francis je napadel angleško kraljico Viktorijo. 1844. 21 julija. - ftnpan Ficbech je napadel pruskega kralja Friderika Viljelma. 184«, JO. aprila. Gozdar Lecomte je napadel Ludovika Filipa. 1840, 21). julija. — Fabrikaut Henri je napadel Ludovika Filipa. 1848, — je bil napaden niodenski vojvoda. 1848, mos junija. — V Mindnu je bil napaden pruski prestolni dedič, sedanji cesar Viljem. 1840, 12. julija. — Ta isti je bil napaden v Nioden-lngclslieimu. 1850, 22. maja. — Friderik Viljolm IV. jo bil napaden v Wetzlarju. 1852, 2. februarja. — Martin Marinos je napadel špansko kraljico Izabelo v katedralnoj cerkvi v Madridu ter jo ranil z bodalom. 1852. — Nek lajtenant jo napadel angleško kraljico Viktorijo. 1852, — Ko jo popotoval Napoleon III. skoz Marziljo, našli so peklenski stroj. 185.1, 18. februarja. — Krojaški pomočnik Li-benyi j« napadel cesarja Fran Josipa L ua Dunaju ter ga ranil v zatilnik. 1853. — je bil nipaden laški kralj Viktor Kma-nuel. 1853, 5 julija. — Napoleon III. je bil napaden pred komično opero v Parizu 1853, 27. marcija. — Karol III. iz Parme je bil pri napadu smrtno ranjen. 1855, 28. aprila. — Pianori jo ustrelil ua Napoleona tretjega v Champs Klysćes. 1855, 8. septembra. — Uellanures je napadel Napoleona III. 1856, 28. maja. — Fueutes je pomeril na kraljico Izabelo puško, a zgrabil ga jo nek policijski uradnik. '856, 8. decembra. — Vojak Agesilas Milano je zabodol z bodalom noapolitanskoga kralja Ferdinanda, vendar ne do smrti. 1857, — Trem Lahom so je dokazala zarota zoper Napoleona III. 1858, 14. julija. — Orsini je vrgel bombo pod voz, v katerem se jo peljal Napoleon, voz jo bil vez razbit, Napoleon nepoškodovan. 1800, 12 avgusta. — Umorjen jo bil v Kotom črnogorski knez Danilo. 1801, 14. julija. — Student Uecker jo dvakrat ustrelil na pruskega kralju, a zadel ga ui. 1862, — Studeni Itrusios je ustrelil na grškega kralja Otona 1. 1862, — Tri Laho so v Parizu zaprli zarad zaroto ua Napoleona III. 1863. Napad na Napoleona III. 1865, 14. aprila. — Booth je umoril načelnika amerikanske republiko Abrahama Lincoln, ki je bil jako pošten mož. 1866, 16 aprila. — Karakosov je napadel carja Aleksandra II. v Petroburgu. 1867, mos. junija. — llerezovski je ustrelil mej svetovno razstavo v Parizu na carja Aleksandra II. 1868, 10. junija. — Srbskega kneza Mihaela so umorili, 1800. — Napaden je bil egiptovski nameslni kralj. 1860, — Napaden jo bil Napoleon tretji v Parizu (Hois do Itoulogue). 1800. — Napadena jo bila angleška kraljica Viktorija. 1861). —■ Napaden je bil španski vladar. 1871. — Napaden jo bil španski kralj Ainadej. 1872. meseca julija. — Hrata (Jutierro/. sla umorila peruške republike načelnika Halto. 1873. — Umorjen jo bil načelnik republike Bolivia. 1875, 6. avgusta. — Umorjen je bil flabriol Morenos, načelnik republiki Ecuador. 1877, 12. aprila. — Umorjen je bil J. Krsnik Gill, načelnik republiki l'araguay. 1878, H. maja. — Ilodel jo streljal na nom-škoga cesarja Viljelma. 1878, 2. junija. — Nobiling v llerolinti dvakrat ustreli na cesarja Viljelma ter ga rani. 1878, 25. oktobra. — Moncasi hoče španskega kralja Alfonza z samokresom umoriti. 1878, 17. novembra. — Passanati'e napade laškega kralja Ilumberla. 1870, 14. aprila. — Soloviev napade ruskega carja Aleksandra v Peterburgn. 1870, 14. aprila. — Napad na srbskega kneza Milana. 1870, 2. decembra. — Napad na cesarja Aleksandra na Želenici pri Moskvi. K T) I X O S T 1S7'.\ 12. decembra. — Napad na (ndiškega kralja. 1S7'.', 30. decembra. — Francisco Otero napade španskega kralja Alfonza in špansko kraljico Kristino, isso, 17. februarja. Napad na ruskega carja v zimskej palači. 1881, 1.1. marciia. — 1'mor ruskega carja Alek- | nandra z bombo. Zgodilo se je tedaj f»0 napadov v tem stoletji na krščansko vladarja Ne moremo jih tedaj zavidati, ker imajo ra7.cn .sila težavnega in odgovornega dela toliko smrtnih sovražnikov, t Misleci človek se iz teh napadov marsikaj lahko nauči; vidi se, da se od leta do leta bolj množi* i da se tudi najboljšim možem ni prizanašalo; j vidi so, kakovi ljudje so bili napastniki; večidel polti izobraženi, v slabih družbah, tla celo v i šoli pokvarjeni in sprideni fantasti i sebičniki, ljudje brez vere in morale, smetljukn človeškega j rodu; kmeta mej njimi ni nobenega. Vlade bi se iz te žalostne kroniko lahko mnogo naučile. DopisL Iz iiifltcrijNkc županije, 24. marcija. (Vsakega nekaj, za potrebo.) Preroki, ki so nam mehko zimo prerokovali, niso no vsem zadeli, razen do konca leta; kar je tega leta, pa smo imeli prav siborsko nevihte; še zdaj, ko to pišem, imamo zopot sneg. Prebijemo pa uže 6e to malo. Ho dolgih nevihtah in bojih za občinski za-stop jo zmagala stranka, od katere je bilo pričakovati. Ker je ta občina ona izmej največjih, zato dajo občinskemu glavarju mnogo dohodka, tedaj bi marsikteri rad bil glavar. Zato ima vsak svojo stranko, ki si srdito stoji druga proti drugi. *) Svetovati bi bil pomoček, da bi za vselej bilo konec prepira; ta jo namreč, da se razdeli omenjena občina na tri malo. Ciči naj bi bili z;'i se; tako imenovani Kaplanci zi'i se; in kar je Brezovske župnijo (faro) zopet posebe. Stavim z vsakim, da bo potem konec prepirov. **) Tukajšni prodajalci soli iu tabaka se pri-tožujejo, kako neredno je vrejono pri erarskej zalogi soli in tobaka v Trstu. Posebno soli so ne moro dobiti nego le dopoludne; opoludne se zapro, kakor bi vsi uradniki oboleli. Ako kdo zamudi, mora iti domu brez soli, ali pa čakati do druzega dne. Pomisliti je, da so nekteri oddaljeni od 7 — 8 ur od Trsta. Zraven je tudi Še ta nerodnost, da je zaloga soli v enoj ulici, pisarna za plačevanje in sprejemanje bolet pa v drugej, in šo tako skrita, da se kakor bi nalašč bilo narejeno, ne more lahko najti. Pri tabaku je nekoliko boljo; če do poludne Človek zamudi, vendar je ob treh popoludne zopet odprto. Mi praSaino visoki orar, zakaj ni pri soli in tabaku tako, kakor pri pisarnah colnine, odprto od vida do vida. Ali pa čo mora opoludno zaprto biti, mislim da bi bilo zadosti le dvo uri. So vradniki za ljudstvo, ali je Ijudstno za vradnike V Naj tudi jaz nekoliko kritiziram dopise, ki zabavljajo zoper cerkveno petje v Brezovici. Verjemite mi, da tistim dopisnikom ni nič mari ni za petje ni za cerkvo; zajec v drugem grmu tiči; petje pa jo dobro. V Bazovici, dne 29. marčija. Predvčeranjim jo bil blagosloven bazovske cerkvo stranski oltar, katerega je izdelal znani umetni kamnorez i narodnjak g. Anton Trobec, okoličan iz Videle pri Trstu. Umotvor jo tolike vrednosti, da poplaća vsak trud ogledati ga; posebno kamnorezom bodo služil v vzgled. Naj ga tedaj na kratko popišem. Stopnici sti iz repenskega kamena, katori ima to posebnost, da jo neobžuten proti vsa-koršnem vremeuu. Temu enakih lastnosti je nabrežinski kamen, iz katerega je oltarjev grob (mensa), rimesirau z rudečim marmorjem iz Poutebe. V sredi grobovega lica vdelana je črna, marmorjova ploščica, vzeta v kamnolomu na Skopem na Krasu. V tej okrogli ploščici je vtrjen bel križec, kateri jo izdelan po pravilih ornata iz kararskega marmorja. Na mensi stoji bel marmorjev tabernakelj in štiri rudeči stebri, izdolbeni v rimskem slogu. To je najlepše delo vsega oltarja. Njegovi deli so: Piedestal iz nabrežinskega kamena, rimo-Biran z rudečim marmorjem iz Verono: stebrov stala so iz belega kararskega marmorja, stebri sami pa iz najlepšega rudečega marmorja veron-skega kamenoloma. Beli kapiteli so izdolbeni iz čistega kararskega marmorja, tudi v rimskem slogu. Arhitrav je dal nabrežinski kamen, Froggio je iz rudečega veronskoga marmorja s polkro-glim rudečim zrcalom, v kojein je riinesirana črna marmorjeva plošča z lepim kerubinom iz čistega kararskega marmorja. KorniŽ so izkopali tudi Nabrežini. Oltarjev vrh sklepa tako zvani „cimier" v polukrogu, na kojem Btoji mali marmorjev piedestal z enakim križem. Nalikauo je celo oltarjevo lice-a piotnbo — kar dajo kamoli u lepši in dolgotrajni lesk. *) Ali niso tuili drugi vzruki'.' /alibog, mi slutimo, da l>ro/ leti ni. (Urcdn). *") AH bi se pa s tem no dalo sovražnikom orožje v roke? Na stia>i proii „Irrodenll" treba kropklli obS'n. (Urodn). Oltar j« visok 5.3 m. brez križa; širok pa pri tleh ,i. i m. v sredi m. Oltar je posvečen sv. Petru in Pavlu. Podobi sli debi nekega Kosa, slikarja v Trstu. To je \ kratkem novi kameniti oltar v Bazovici, kateri ju sestavljen i/, najlepših marmorjev, davno slovečih italskih kainenolomov, združen z domačim kraškim kamenom v lepo reluto. Umetnik je pri tem delu zopet pokazal svojo sposobnost v tej stroki. Njegov oltar je delo pravega umetnika, torej dovršeno, kar se tiče idejo obrisa, izbora kamenja in natančnosti tlela. Vse to i roje je v lepo harmonično celoto, v prav umotvor sestavljeno. Vsak posanio/ni kos je inojstersko delo, vsak rob, kakor tudi sklep dveh ali več kosov, tako umetno je vložen i zvezan, kakor bi bil iz] it. Večje vrednosti so posebno stebri in kapiteli, prvi so uže po naravni strukturi iu barvi vsi štirje sami sebi enaki, brez najmanjše različnosti, kar se le redko posreči umetniku tak kos dobiti; izrezani pa so tudi tako čisto in pravilno, kakor jih moro le umetnik, kakoršen je Trobec. Kaj pa kapiteli? Kar je rastlini cvet, to je stebru kapitel. Tako lahko, umetno in krepko so izrezani, da bi mislil kedo, to je iz-dihneno. Druge slave ni treba umetniku, delo ga dovolj slavi. Komu pa gro največja čast, da so je izvršilo to lepo delo? VeloČastiti g. Ivan Vovk, župnik v Bazovici, bil jo povsem duša temu podvzetju'; on ni miroval, dokler se ni izvršil oltar, kateri bodo Bogu v slavo, njemu v čast in v ponos bazovski fari, ter v spomin vsej soseski. Slava njemu in vsem Bazovcem, posebno pa tistim, kateri so z večimi svotami skazali svojo radodarnost iu dobro srce, 11 Iz Litije 31. marcija. (Kako se Vestonekovi prijatelji vedejo), — 2H. t. m. zvečer so obhajali ti vitezi v tako imenovanem „šmelcu" slovo žandartnarijskega vahtmajstra, ki je zdaj prestavljen, namreč tistega, ki je pri pobijanju Dolkotovih oken zraven bil in župana Al. Kobler-ja tožil, kteri ga je naznanil njegovim višje postavljenim, zarad razžaljene časi i, kakor bi župan bil kriv, da je bil zraven. Pa saj je bilo dobro, da ga je tožil, s tem se jo vsaj bolj v blato pomočil. — Ko se je 20. t. m. zjutraj okoli O. ure ta godba z VVerhauovim Fricom in nekim tukajšnjim kramarjem, \Vakonigg po imenu, vrnola v Litiji čez savski most, ustavila se je sredi mosta, kjer stoji križ s krtfanim Jezusom, godci stopijo na v krog pod križem in zaškripljejo »die NVacht am Rhein", \Vehrhan Prič jim je pa z dežnikom takt delal. Ko so se naveličali žaliti božjo podobo. Sli so v trg v krčmo nekega Lavron-čiča, kateri tudi zabavlja zoper Slovence. Ubogi možiček! Naj voter na drugo stran potegne, pn bo moral kopita pobrati in iti od tukaj. Naj vsaj ne misli, da je Vestenckova vlada za večno čase. Tukajšnjo ljudstvo je zelo razdraženo zarad bogokletskega vedenja. Želi in trdno upa, da duliovenstvo tega kar tako no pusti, tem bolj, ker so celo naš zveličat' tako grdo žali v postnem času. V gostilni imenovanoga krčmarja je, tako se govori, NVerhau zahteval, da so mu v „salon" pripeljali osla iz hleva, s kterim je plesal in norel! Lahko je Vestenok ponosen na svojo prijatelje. — Velel jo tudi ta knap Wehr-han, naj se Se enkrat sredi trga „Dio NVacht am lihein" igra. Pa bo uže drugače. Dolkot, kteremu so okua pobili in ga jo to še veselilo, uže jo moral iti. Upamo, da drugi no ostanejo! Iz Dolenjega Zcmoua pri Ilirskoj liistrici, 27. marcija. Podpisana županija, obsegajoča 8 vasi, jo vsled več zaporedoma tekočih zelo slabili letin silno in tako osiroinašela, da ubogi tukajšnji prebivalci so so mogli kapitala lotiti t. j. svojo kmetije, na ktoro so mnogo dolgov navalili i to edino za živež, kterega nikoli toliko no priraste, da bi jih inogol preživiti. — Naši ljudje so varčnega življenja vajeni, tiho i mirno žive, tako da se redko kdo kaka dolina s tako nepokvarjenimi prebivalci nahaja, kakoršui so tu. Pa tudi redko kdo se dobi kak kraj, da bi bil tako ubog, kakor jo ta županija. Uzrok so veliko goljave, po katerih so podž razni elementi i hudourniki, hudo nevihte i nalivi pokončujejo polja, z goni nosijo kamenje na polje, rodovitno prst pa v Ueko i po njej v morje. Tudi je tu doma strašna burja, katera naša zemljišta v puščavo sproobrača, ker rodovitno prst odnaša. Leta 1870. je nas zadela huda suša, liiinolo leto pa strašna toča vse pridelke popolnoma pokončala tako, da ubogi tukajšnji ljudje šo za mesec živeža pridelali niso. Somi so jo manj od tretjine lanskega nakosilo, zdaj so skoro vsi „odri"^ prazni, tako da nekteri zdaj po gorah „viš" žanjejo i svojim govedom s posevki (otrobi) pokladajo, kor liomajo ni pesti somi (seno govejo velja tu stari cout 2 gl. .10—50 kr. kislo, ali konjsko je tudi vso pošlo); a zima jo Se. Zaslužka pa ni najmanjega, da bi ljudje mogli sobo i živino preživiti. Glad je začol ljudi i živino pritiskati i velika beda raste tako, da smo v skrbi za ži-vonjo. Naš noutrudljivo skrbni c. k. okrajni glavar, gospod vitez Anton Globočnik, nam jo bil za Božične praznike za vas Kutcževo preskrbe! | nekaj turšiee in šo prve dni t. m, pa za i vasi 2l> hektolitrov, ali kaj pa bo z drugimi vasmi, posebno ker niso majhne, ki so vse brez i živela. — Kar je moških za teška dpla. razšlo se je bilo večidel vse na Oge-sko, Hrvaško, i. t. d. Domači so imeli upanje, da vsaj toliko prinoso, da si bodo mogli potrebnega semena omisliti, pa žal! s praznimi mavhami a polni bolezni so se začeli povraćati! - Žalostno! Kaj bo?! — Dragi, Ijadomili rodoljubi, usmilite se ubozih svojih rojakov, ne dajte, da jih strašna lako ta ugonobi! Naj vsaj, kdor more, z malim blagovoli pomagati, da si bomo mogli vsaj za bodočnost kaj vsejati i se tako oteti prihodnjej skrbi. Na prvi moj klic v »Slovenski Narod" i „Novice" je preč. gospod Jurij Strbenc župnik v llrenovicah nam poslal 2<> gl. daljo ro gospodje državni poslanci z Dunaja po gospodu A. Obrezi poslali 1!» gl. prč gosp. A. Hočevar, župnik v št. Lovrencu, po našem vrlem gospodu duhovniku Jakobu Strupiju 10 gl., i še nekaj blagih dobrotnikov jo nekaj poslalo. Naš čast, gospod Jak. Strupi z našim zdravnikom gosp. Bahmanoin iz Bistrice je tudi po Bistrici i Trnovem nekaj semena nabral. Danes sem tudi od si. uredništva „Triaster Zeitung" od nekega neimenovanega gospoda prejel 2 gl. za tukajšnje stradajoče. Hog daj še več enakih dobrotnikov, ker sila je res tolika, da take najstareji ljudje no poinnojo. Vsem blagim dobrotnikom izreka podpisani v itnenu obdarovaneov in vseh občanov naj is-krenejo i toplejo zalivalo! Bog jim tisočero povrni ! Konečno najuljudneje prosim, da bi blagovolilo slavno vredništvo »Edinosti* za tukajšnjo stradajoče milodare nabirati in dopošiljati naravnost podpisani občini, ali pa si. c. k. okr. glavarstvu v Postojni. Najmanji darovi se bodo hvaležno sprejemali, bodisi v živo/u ali denarju. *) Občina Jablanica v Dolenjem Zeinonu Nadoslav Potcpnn Škrljev občinski predstojnik. Politični pregled. Gosposka zbornica je nekoliko popravila, kar jo poslanska zagrešila, a no tej na čast. 2». marcija je namreč prvosednik grof Trauttinansdorf izrekel gnjus zoper umor ruskega carja i poudaril gorko sožaljenje gosposke zbornice, naglasi! tudi bolečine, katere čuti plenionito srce Njeg. veličanstva cesarja, kateremu je grozovita smrt vzela tako zvestega prijatelja. Vsi udje gosposko zbornice so živo pritrjevali prvosodni-kovim besedam ter v znamenje sožaljenja vstali se sedežev. Sclimerlingov klub vodno bolj kopni, vidi se, da nastopa pomlad. V začetku tega zasedanja je imel še SO privržencev v gosposkej zbornici, zdaj pa šteje lo še 70 zvestih glav, pa celo na to se ne more voč zanašati. Glasovi, da naučni minister, baron Conrad. odstopi, niso potihnoli, naglaSa se, da je teško dobiti nastopnika i da utegne na njegovo mesto priti baron Helfert. 20. marcija je finančni minister predložil državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj se vladi dovoli za pokritje primanjkljaja izdati 50 milijonov 5n/0 obligacij rento v papirju. Zakon jo bil sprejet. Da so tistim, ki so poklicani v vojako v času mobiliziranja, olajšajo bremena, predložila je vlada državnemu zboru načrt zakona, po katerem bi oni bili za čas, ko so v vojski, oproščeni vseh pristojbin, katero bi morali plačevati od toga, kar dobivajo od države. Ob takem zakonu so gotovo noben pametni Človok no bo spotikal. Z Dunaja so piše v zuiiaje časnike, da jo tudi tu kolonija nihilistov, ki posreduje mej zapadom in vhodom i da jo policija s to drhaljo u Že marsikaj posla imela, pa da so tudi ženske v tej družbi Se tega se nam manjka. Ouditi bi se no bilo, ker zadnja leta so dunajski časniki i tudi nekateri poslanci strup mej mladi svet ulivali. Dunajski časniki pa to poročilo preklicnjejo. I, t. m, je bil zakon o zemljiškem davku v poslauskej zbornici z veliko večino sprejet. S tem se je vlada jako utrdila, večina državnega zbora je s toni srečno prebila najhujšo skušnjavo, levica pa se je celo razcepila tako, da jej je splaval po vodi ves up. Ta dan je tudi minister Pražak odgovoril na interpelacijo sloveuskih poslancev zarad rabe slovonskoga jezika pri sodnijah v slovenskih deželah. Odgovor je ugoden. Uekel je, da so odločbe najvišjega sodišča sicer odtezajo vplivu pravosodnjega ininisterstva, vendar pa se je čutil prisiljenoga svojo pravico vrhovnega nadzorstva v veljavo dejati, da se ne bo vplivalo na prakso druzih sodišč i aa pravice jezikove enakopravnosti, ki so t'temeljene v državnih osnovnih postavah. Tudi bo pazil, da so izpolnjujejo v interpelaciji omenjeno, od pravosodnjega, ininisterstva dane naredbe. Desnica jo ta odgovor s pohvalo sprejela. Zdaj bomo videlo, kako sprejmo sodnijo ministrove besede. ,Narodni List" poroča, da vlada od Kri- *) 1'rav radi sprejemamo darovo i k.>r jo bo>U res jfrozim, \nbimo vso Ijudoljubc, naj bi pomogli ]>n moči 1 ubogim bratom (Uredil.) vošjanov zahteva, naj vstopijo v domobranstvo. V ta namen je poklical njihove glavarje okrajni glavar Uudisavljevič v Itizan, a oni so soglasno sklonoli, obrnoti se do cesarja s prošnjo, da se domobranstvo ne uvede, z drugo prošnjo pa do Kodira, da zazna, kaj so godi pred njegovimi očmi. Znamenite so besede, katere j« pri tej priliki govoril Budesavljeviču Krivošjanski knez Samard/ic. Evo jih: „Dragi naš gospodine, ta vaš razgovor nas jo iznenadil, Premilostivi naš car iina junakov i vojske brez nas, ni mu je treba od teh siromakov, ki so njemu bili vedno zvesti, zvesti kakor Bečani i kateri koli drugi narod. Kdo je 4s. kde 5!». letoP Mi smo bili vedno na meji s puško v roci i zato nismo imeli od nikodar nič! Kde so nam tolike zahvalnice i priznanja premilostivega carja od te dobe, kde so križci, ki krasijo naša prsa P Mi hočemo tudi vprihodnje njemu zveiti biti in vselej se junaško boriti, kakor smo se uže 500 let borili brez to šole in teh naukov. — Zdaj pa Čujte, moj gospodine ! Ni li bilo proti koncu «0. leta, ko je prišel k nam baron Rodič pod Knezlac, ni li on nam rekel: Cujte, Krivošjani! Premilostivi car i gospodar odpušča vain vse, kar ste doslej počenjali ter obečava, da ne bo jemal vojakov, dokler bo on na vladi. — Tedaj smo mi odgovorili: Netnoremo pristati, ako nam se ne zatrdi, da ne bo iz vse Roko jemal vojakov. Takrat je on rekel: Pojdoin dolje in v osmih dneh vam povem, kaj odgovori na to premilostivi naš car. Osmi dan, glej, prišel je baron ltodić z radostnim licem na dobljenem vspehu, i ti si, gospođino moj, priča bil, ni li on rekel, da se nam i drugim Boke/.om odpušča vso žaljenjo in obočava, da se ne bodo izmej nas vojaci jemali P Tedaj smo vsi mi vsklikuoli: Da Bog poživi dobrega našega carja i njegovo prevzvišenost na mnoga leta! Mi bomo njemu vedno zvesti, branili ga bomo sovražnikov, kakor bi on uain bil brat po rodu! In 75. leta, ko je premilostivi naš car v te goro prišel, ni li njegov namestnik izrekel pred mano i pokojnim Milanom Radaj-čičem istih besed: Evo, Krivošjani, našega premilostivega i dobrega carja, ki jo vas lota 1870 pomilostil i u vojaštva osvobodil. Zdaj on sam moje bosede potrjuje ter obeča vam svobodo". — Te dni bo v Kotom skupščina vseh bokeljskih občin, ki zbero poslance, da pojdejo cesarja prosit, da osvobodi Boko od domobranske dolžnosti. Madjari odlašajo z vtolovljenjem Granico v civilno Hrvatsko ter se izgovarjajo s tem, da se Granica za to vtelovljouje inalo briga. Car Aleksander III. je dobil od petrobnr-skega nihilističnega odbora pismo, v katerem se mu naznanja, da mu je namenjena smrtna kazen, ako v šest tednih, počenši od nastopa na prestol, no proglasi svobode. To pismo, ki ima niliilistični uredski pečat, našel je car na posteljnem vzglavji, ltuski car je iz proračuna za dvorske po-trobščino izbrisal dva milijona rubljov. — Kmetom se ima davek znižati, veliki posestniki pa, ki so bili doslej oproščeni davka, morali gn bodo plačevati. Busi i u Poljaki se hvalevredno trudijo, dn se napravi sprava mej njimi in vse upanje je, do se to dosežo toliko bolj, ker je car Poljakom prijazen. Rajnki ruski car jo zadnjo dni blažega svojega živonja na to delal, da se sprijazni s papežem in poljskim narodom. Podpisal je uže ukaz, da se na varšavskem vseučilišči nastavi profesor za poljsko literaturo s poljskim učnim jozikom, na gimnazijah in realkah pa uči poljski jezik namesti dvanajst ur, 17 ur na teden. Ruska poslanca Mosolov in Butenov sta prišla zadnji teden v Rim, da skleneta prijateljsko pogodbo mej Rusijo in Vatikanom. Papež ju je prav vljudno sprejel v saboto ter izrekel upanje, da se prijateljstvo doseže še pred praznikom sv. Cirila i Metoda, katera svetnika sta vez vsem Slovanom, bodisi kotoliško, bodisi pravoslavno cerkve. Papež jo poslancema hvalo izrekel, da jo ruski car tako spravljiv ter poudaril, kako so mu gnjusi hudobni napad na ruskega carja i kako žali ta grozovitost njegovo srce. Ruski car je poljskoj deputaciji zagotovil, da porabi prvo priliko, da za Poljako kaj stori. Nihilisti in socijalisti delajo strah skoraj po vsej Evropi. V Madridu se je 20. marcija vrglo in razletelo sila veliko potard in zasačili so 1000 pušk. V Londonu jo dobil minister notranjih opravil po pošti iz Manšestra v papir zavit nabit samokres. Dva poslauca v Carigradu Tisot in Corti sta dobila pismi z mrtvaško glavo, i še več druzih enačili reči se pripoveduje. Francozi se bili v Afriki na tuneškej meji hudo tepeni, polkovnik Flaters je bil popolnoma uničen, otelo so jo lo 30 mož, pa še ti so zajeti brez upanja otetbe. Ta poboj jo francoski ponos hudo zadel, kar ne os'ano liroz važnih nastopkov. Francozje so bodo hudo maščevali, pri tem skoraj brez dvombo pridejo navskriž z laško vlado, ki bi rada pridobila Tunis, ker se naslanja na neko splosnelo pravico starih Rimljanov. Italija naj bi pomislila, da nema Marija za Afriko, še manj pa Cesarja za Galijo. Boerci so šo tisti dan, ko so jo podpisal mir, dobro namahali Angleže ter jim vzeli 3000 patrouov in dva kauoua. EDINOST DOMAČE STVARI. Našim > 7 s "•/»_• rt.M. 11.30, fli.M, It M, M. -, 18 ili. I7.NO I7 JO.lb.Jn otrobi dt«beli.___ ......................„__._........- .. - drobni............ .„_____....____...______ ajdoT» ____________________________________________ kuru/lift .....................................„,„.,....... ...... TIHO in šriitiT š(,irit utilriri M* lafcM Kum Jamajka (liter)_____________________«._.—» « Demerari < ........_......__._____„_._...._.. t St Jago « _.„ . ................. .....,._..... Vino eipersko (hektoliter) __________________.... t Malaga (aroba)...___________________________________ C rofošk i/ Islre (botHjn) ..............._......... € istorsko (hektol.)..............„.......__________ < termi « .......................... * vipavsko < ............................. < hrvatsko < _________________________...________ t odrsko ' ________,_________„_____________ < dalmatinsku 4 _„......................... PREDIVO konopljeno Kerrara...___________________...._________ t ftologna.................„..................... « Cosona.....................................„_ dolgo čiičono .„...............„_.._.»_......._....._ < < najlineje.,____„,________,...._....„......_.. za dreto..... ................... _...._..... ................ RAZNO ULAOO: Kafra.................................................. Orehi dalmatinski......„..............____________________ VI rh ................................................................ Oreški (Muškat)______________________________________________ Vanilja (t kilo)....................................— Žafran španjski. ................ -............__„...„....... 1'olašolj............„............„..„.„...... ....................... Ulj domači in tirolski...«............................. * istrski................................................ Kolofonlj amerikanski................._.„..................... Votli« (ilimstein)........................................... Mjlto kandijsko................._..................................... < Corfli ......................................................... ('niijn .......................................................................... Gobo za konje..............................._...._................. Ježieo it A/.ijo.................................... ............ < grško..................................................... i doinae.n................................................... Žvepio rimsko r kosih.......................................... '< sie.iliansko /.mtjoto ...................................... K1IIK — pnlnnovko iioto ...................................................................... < stare................................................. Arnikt Varmointli (I Hod)........-......................... Sanlello Istrsko t _______________________-......... KOŽK — usnjo za poplate................................................. usnje tolotina............................................................. « krarlna bela in črna................................... kožo surovo voloTsko domare................................. dnliuatinskn In bosotiske....................................... amerikansko................................................. kravjo iz Indijo........................................................... telečjo .......................... ..............................——• jančjn daimatiniko ..................................... ....... zajčje (100 komadov)......................................... VOI.NA bosenskn..................................................................... albaneAka............................................................... Krška ............................................«••■.................... iz. malo Azijo..™......................................................... istrska................................................................ LES. Peško t" debele iu 1" Hlroko za »00 kom I C f < < H O t « HM) eoloi I t t « « 10/14 t < I»HI f \ < »/," « « < « « 1 < I 1 < 10/14 » t 1'JOO € * Šklirete >/i" « t « f-' « < IS««) > JS i . < < 10/14 m " taoo « g > Kniuoljni "'« « < 100 kom. iS j * Vi' . < « * ' t '/, « « 100 * Dilo 2" t za 1 cola............................... « 1'/, « « ............................... • 2" niero novo c ............................... f t', « « ............................... Deske po 1" rioboln in 7" Sinko za 100 kom %U H 0 111/141 8/14 < lil 14 « 100 < 1200 * 1200 < 1200 Škureto > laško milo debelo 8/12 1200 . < « t t 10/14 taoo Kemeljni », « < i 100 kom, < »,i/» • « * 100 " < % t < « 100 « Dilo 2" debelo cola............................................. Tr.imi od 4/& do "', kubični čevelj ........ t »/. .lo«„ « ------- Bordonall od 21 naprej < ........ Drva za kurjavo bukova, seženj................ Ojrljo bukovo za 10(1 K.",........................ po trakili venah prodaja so tukaj v magazinu. SENO delno tolovsko (dun. cent.).................— navadno konjsko............................................ SLAMA (Skopa rženo)......«.... ........................... za Htoljo, pšenična..__________________________________ /» I11O K " ..d f 1 do f- J 5 4 on _ _ »5 — 10 __ H — 10 5? — .IH 511 — HO 1 14 — 57 _ 72 — 32 _ tO 35 — lili 75 10 — 12 _ — Hll 1 _ 20 — 30 _ 30 — 45 _ 10 — 24 _ tO — 11 _ 11 — IA _ to — 13 _ 44 — 43 _ .>11 — 53 _ 41 — 43 73 — 8li _ 80 — 87 _ 811 — 00 _ ton — 105 _ 10 — 17 _ to — It _ 200 — 3011 _ 100 — Ollll _ 38 — 3b _ 38 — 72 _ 8 30 0 . 21 — 22 50 0 i — — — A _ 0 _ 7 — 0 5» t — 8 — t'» — _ __ 25 — 3.1 _ 10 — 18 — 5 — 17 — 0 — 27 _ 15 — 2 rt — 11 — 17 — H 50 0 _ 7 _ 7 75 7 50 8 23 25 — .12 __ 211 — 23 _ 12 15 — 18 «1 155 _ . 1 I7K _ 350 — 010 — 145 — 250 — 17 — 53 — 73 — OH — 115 — 135 — 12 i — 1511 — tO!) — 200 — 00 — 75 — 2 H — 38 — 108 — 115 _ 113 — 120 — 130 — 140 __ 120 — 125 — 32 35 _ 44 — 78 — 84 — 80 — 58 — Al _ AO — 70 _ 51 — 511 _ 50 51 — 58 — 20 _ 55 20 _ 25 — 27 — j — II — It — lil — 11 — IH — 21 ; — 12 — 23 j IH 3'i — as - 03 _ 35 00 _ tO 50 — 48 — t'J _ 53 48 _ ti — 4.1 _ 20 — 25 _ 21 — 23 _ 20 — 22 — — lil — 11 — 10 — 11 1 — 34 — 35 — 35 — 37 — 4 t — 47 1II — 12 — 2 30 ■t 00 1 50 2 30 1 30 1 70 2 1 011 1 81) Trstu. Ta gospod je bil nedavno i/. Koroškega v Trst premeščen, ker ondi, kakor nadzornik, ljutomu slavožren Oobancu (dež. šol. nad/.) germanizacije Slovencev ni dovolj pomagal podpirati. Upamo, da bo v novem delokrogu enako značajen, in po vsej moči delal, da se ljudska omika v zapuščenoj Istri povzdigne. Iz Komnu se piše, da je ondi 22. t. m. 73, letni Ant. Makovec po naključbi padel iz prvega nastropja svojo hiše po koncu ua tla, iu da jo mrtev obležal. — Dopolnilne volitve v ljubljanski mestni zbor bodo 25. aprila za III. 20. za II. in 27. za I. razred. Nadejamo se, da letos narodnjaki v vseh razredih zmorejo, da bodo potom domači ljudje, ne pa tujci iu nomškutarji, v domačem mestu gospodarili iu boljše bo. 0. č. oo. Frančiškani v Kamniku, katerim so hoteli liberalci poduk v šoli vzeti, ohranijo šolsko pravice. (jJosp- Jakob SinoloJ, ljubljanski gimna-zijalni vodja, imenovan je za kranjskoga deželnega šolsko^ nadzornika. Nemca dr. Zieudlorja so je tedaj kranjska dežela iznebila. Tržno poročilo. Kupčija nij posebno živahna, razen če vza-inomo, da dohajajo nekoliko gostojo uaročbe iz notranjih dežel za kolonijsko blago in sadje. Kura. — Tukajšnji uvažovalci si na vso moč prizadevajo, da bi ceno razno kavo vzdignoli, a posrečilo so jim nij še popolnoma, ker kupci nočejo seči po blagu, ako prodajalci ne držo starih cen. — Kljub temu pa so ceno deues trdnejo in uteguejo kaj malega poskočiti. Kava Itio se dones prodaja od f, 51 do f. 73, najli-neja zbrana do f. 78, vendar pa so to cene tako nizko, da tako nizkih nijemo še imeli. — Cejlon plant stane donos debolo zrno 1'. 128 do I'. 135, srednjo zruo f. 18 do f. 124, drobnejo zrno f. 06 do f. 109, slabeje (Triage) f. 70 do f. 83, Coylou nat. f. 75 do 83, Malabar nalive f. 80 do' f. 85, St. Dom i ngo f. 72 do f. 80, Santos f. 74 do f. 80, Java Malabar f. 83 do f. 88, kava iz zahodnjo Indijo f. 70 do f. 85, Guatemala f. 78 do f. 82, Portoricco f. 05 do f. 100, Mika f. 120 do f 125, Ceylou biser f- 125 do f 135, Costaricca bisor f. 11(1 do f. 12J, Java biser f. llft do f. 120. Sladkor — se prodaja po nižih conah; kupčija mlahova; prodaja se sladkor domač avstrijski v Stokih po f. 32 >/t do f. 30'/,, v kosih f. 30 do f. 32 V* • Olje — fine in navadno baže poslalo jo še ceneji in so cene dones prav ugodno ter uo morejo skoro nižo postati. Dalmatinsko po f. 38, Istrsko f. 30, italijansko jedilno f. 30—10, (Jrško Corfu f. 37 do f. 41, namizno italijansko f. 53 do f. 00, bombažno angleško f. 3211 do I'. 34, ameriško f. 30 do f. 17'/,, lanono f. 35, ribje olje hamburško f. 54 do f. 53. Sadje. — Sullanina in opaša prodajata so po viših cenah, katere utegnejo še poskočiti. Drugo sadje skoro brez premembe. Pomarančo (1 zaboj) f. 4 do f. O, limoni f. 4 do f. (IV,, rožiči pulješki f. II do f. 13, grški f, fl do f, E D I N O S T s",, mandlji pnljeSki f. X(i do f. 04, I. 82 do f. Si, ćešplje suhe iz Bosih- I. -Ji1, do I. 22'.g, kranjski' in hrvatske nove I. 17 do t. IS, staro f. O do t'. 10. Fige Calamata v vencih f. 1«, v vrečah f. f. 12 do f. It, pu-I ješke v sodih f. 1-2 do t. 14, Brindisi v ko-šah f. 10 do f. 10'„ Sinirua f. SO do t .".<», evehe Kleme t. 2»'» do f. .18, Cwm« t. >4, tfa-inos f. 15», Sultanina od t. do t. t-.', opasa I 24 do f. 23. llii ali la:ko pšeno — prodaja se čedalje po ui/ili cenah. Došli ste i ladij i, ki ste v Trst pripeljali nad 30,000 sreč riža direktno iz Indije, vsled tega so ceno tega blaga prav šibke in utegnejo Se pasti. Prav tako padajo v primeri cene it al. riža. Denes stane riž italijanske najlepše vrste f. 2-2, lepi glace f. 20'/4 do f. 21, navadni italijanski f. 18 do i'. IU, nizke vrste f. 17, pol riž f. 13 do f. 15, Kangon I. vrste f, 14'/., II. vrsto f. 13 do f. 13'/,- Slanina in mast. — Ker je prepovedan v Trst in sploh v Avstrijo uvoz ameriškega blaga zarad bolezni, katera je v Ameriki pokončala na tisoče prascev, so cene zadnje čase sopot zdatno poskočile in vse kaže, da bode to blago letos drago nad vsako mero, kajti ogrske dežele hodo ta ugodni sluJaj dobro porabile. Denes stane špeh od f. 50 do f. 00, mast amerikanska f. 00 do f. (17, angležka f. 68, te ceno so uže tako visoke, da Trst ne more več konkurirati z notranjimi deželami. Pdroljc, — Ceno tega blaga so v zadnjem času padle od f. 12'/, na f. 10'/,; a te dni je Cena potrolja sopet poskočila na f. 11, iu je denes prav trdna, ker je vse blago v dobrih rokah. Vendar pa kupovalci zahtevajo niže cene in nij verjetno, da bi potrolje draže postalo. Za jesensko dobo se kupi denes po t. 10'/, do 1. 103/4 a mnenje je, da so bo kupilo še ceneje. Denes velja točno petrolje v sodih f. II, v zabojih f. 16. Domači pridelki — fižol popolnoma zano-marjen, ker nij čisto nič izvoza v tuje kraje in jo vsa potreba omejena na Istro, Dalmacijo in Primorsko. — Denes velja rudeči f. 10, bo-liinec f. i I V, do f. 12, koks f. 13 do f. 13'/,, boli t'. O1/, do f. tO, rumeni f. 5), zeleni okrogli in dolgi f. 10, kauarin f. 12, mešani f. 7\ do 1. 81, Korun tudi zanemarjen; prodaja so po f. 3 do f. 3'4 ; dražo ne, ker nij izvoza. — Maslo dobro naravno je močno iskano in se plačuje od f. 95 do f. 100. — konoplje f. 15 do f. 16, proso f. 11., zelje f. 5 do f. 61/,. Žito. — V zadnjem času so cene žita nekoliko napete in so »e vedno prav trdne, mogoče, da bomo imeli čez par mesecev skoz in skoz višo cene. — Pšenica ruska f. 12 do f, 12'/,, bauaška f. 12'/, do f. 12%, koruza velja f. 6.70 do f. 7\t, za kesuejo dobo bi se dobila morda tudi po taki ceni, rž f. 0'/4 do f. 10, ječmen f. 7 V, do f. 9, oves f. 7 do f. 8, - Vcteljno seme najlepše romansko f. 58, — Moka ogrska 0. f. 23, 1 f. 22" 2. f. 22, 3. 1. 21.10, 4. f. 20 5. f. 20, 6. f. 18 V«, 7. f. 18, 8. f. 17.10, H\, f. 15'/,, 8»/4 f. 13, 9. f. 12, posevki debeli f. 4.75, drobili f. 4.20. — Vino in Upi rit. — Vino so kupuje po primemo nizki ceui in so nijso cone skoro nič spremembo; — špirit domač 30." po f. 35 V, do f. 36. — hektol. Predivo — jo nekoliko draže poslalo: fcrrara f. 43 do f. 44, Dologna t'. 51 do f. 53, Cesona f. 41 do f. 42, č ščeno Bologna f. 70. do f. 88, dolgo najlepše f. 78 do f. 88., za dieto f. 80 do f. 94. llibc. — polonovko nove f. 26 do f. 33, slare f. 22 do f. 25, slančki stari f. 12 do f. 13, novi f. 15 do f. 16, sardelo f. 13 do f. 25. Les. — Po tem blago je iiualo prašanja, torej ceno šibke iu slabe. Prodajo se po sledečih cenah: Les Ko roški. Deske 1" debele in 7" široke 100 kom. I. 32-35 . 1" , , «"9 t 11 IU O * •> H lil i HI n H • H /la 3/ lil tt /4 n vi 14 Skuroto'/* ». ^ *Vi» 1 m, n , t » » <14 Kemoljni^ „ Dile 2" debele za 1 cola i' o 850 colov 1200 „ 1200 „ 1200 „ 1200 „ 1200 „ 100 kom 100 „ 100 . „ 2" mero nove „ .... M II _ J« • • Štajerski in Kranjski, Desko 1" debele in 7" široke 100 kom. f. 18-28 1" 1" 100 1200 1200 1200 ' » 14» 3 h/ » 4 " »" /14 » 3 10/ * ,4 » » /14 » NkurctcVj, faške miro deb."/,, 1200 „ „ 1 >u t^oo 11 /a n » n u1 a"1' » « Remeljni*/, 1, ,t 100 kom. „ s 1 100 tl /| /» O I) O lwW II 1' , V, J * 11 100 „ „ Dile 2" debele cola......kr. V. Trami od 4/6 do kubčini čevelj 7, B/ n n /l) o /u 1. Bordouali od 24 iiaprej „ Drva za kurjavo bukova, seženj . Oglje bukovo za 100 K." 44-18 84-S6 58-61 66-70 51-5(1 56-58 54-55 „ 20-20 „ 25-27 kr. 11-14 . 10-11 TI 18-21 „ 12-23 »no. — močno iskano in ga plačujejo ' prav drago, k«-r ga ljudje malo vozijo v Trst. — Prodaja se kiuvje do f. 2. ."»o stari cent, ko-nj-ko od t. 1.40 do f. 1.90, slamu, šknpa ri< na t. 2 20, do t. 2.40, /;i steljo t'. 1.00 do t'. 1.90 — Listnica uredništva Gosp. Z. in Miiko, Jug. popot. prihodnjič, za ta list ni bilo več mogoče. Hvala! "-anajslca Ecrsa dne aprila. Knotni tli/, tlnlg v bankovcih . 7(i ghl -20 k Knotni državni dolg v srebrn 77 n lo _ Zlata renta ...... <).t * 21» 1860, državni zajem . . . 1.11 n 7 "i * Delnice narodne banke . . 811 — n Kreditne delnice .... B fitl _ London 10 lir sterlin . . 117 t BO Srebro....... — ,— » Napoleoni...... t) * i>81 1" C. kr. cekini..... v 53 H K) držav nih mark . . . r»7 Sft „ Ravnanje z vinom se djanskv uči v noro izdani knjigi z rree.pti, ktera obsega : navod k požlalitenju kislega, pustega na turnega vina, nnpiavljanjo vina brez grozdja ■ vina iz droiij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za eeno domaćo pijaco, in lina vina v hotel i je; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega oeeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izleekov, droiij, dišav, zdravilnih Spiritoznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 °/„ dobička, — Cena 3 ti. — Naročaje se z gotovim denarjem ali poštnini povzetjem pri: Marija llrdlieka, c. k. priv. lastnica, Wien, \Viede11, Hauptstr. N. 30, I. Stock 34. — (21—4) 32-35 611-60 46-48 50-53 42-43 41-42 20-25 21-23 20-22 10-11 71 10-11 „ 34-85 „ 35-37 „ 44-47 f. 10-12 2.30-2.60 Nagla in gotova pomor mučni bolnih pri tuberkulozi (jotiki) v prvih dobah, pri hndem in kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, hri-pavosti, teškoj sapi, zaslezenju potom pri bramorjih, bledici, pomanj kanu krvi in pri okrevanju po polufosforo - kislem apneiio - železnem po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu. lekarničarja Jal. Herbabnj na Dunaju. fST S c-|Tu^?Ta-Bk1-J3| , To zdravilo so rn-/iulevn s tem, il;\ bolntku začne Jed dobro dišati i itn so zadubi mirno spiuije ter se okrepi isleil pomnoženo krvi, Iriiiliinsi in piiiiiičiio potciije ponehavata, kakor t »tli kašelj vsleil manj gostegn slezn in rolijo sr > poapnenjem bolni pljučni doli. Mnogo zdravniških sprlfnl in su»-iivaliiili pismi, kakor tudi liutiinjeCn poduk so nahaja v knjižici dr. 8chwi'lzerjn. ki jo prlložomv vsakoj steklenici. POHVALNO PISMO. Gospodu lekurničarjii J. II Klf tt A It N V tlll ]>UNIljll. Ilolgo dnift sem liiln Inko slaba, d:i sClu večkrat omedlela. Poskusila sem V«» palafosforo kisli apimio-ielfsiri Kirn/i in prav kmalu mi jo sth oilli'o*ke vpisano vaestreno marko, katero mora biti na rtakej steklenici. Glavna pošiljatvona zaloga za dežele: Na Danaji, lekaroica -iur Barmherzigkeit" J. Ilerbabny, Neubau. Kaiserstrasse, 90. /AI.OtiE: Carlo Zanotti, lokarnica via iiuova •J7 — Na Keki: M. Soarpa lekarničar; v Gorici: ti. Crihtufolotti lekarničar; v Ljubljani: J Svoboda ul. Trnkotzy lekarničar; 1 Pulji: A. \\'assormann lekarničar. I J—C Xlm*iko zdravilo WiiheImov hladilni, protirevmatićni k r I c* I m 11111 i «'»J. ki ga izdeluje Franc Wilhelm, h kar v Keunkirehen (Dol. Avstr.) je dobro zdravilo /oper krč. trganje, otročje žile. zoper zastarane trdovratno bolezni, /opor odprlo rane, /opor hrasto in spolske bolezni, zoper nia/uljo po životu in na lici. gobo, si ti -litifino otekline, zoper probasana jetra in obisti, zoper /lato žilo, in zlatenico, /oper bolezni v /ivčih, zoper bolečino v kitah in žilah, zoper tisčanjo v /olodou, /oper zaprtjo vetrov iu spodnjega telesa, tisčanje vodo, ]iolucije, molovno blatiost in ženski lok. zoper škrofeline In bra-morke in take bolezni. Na tisočo pohvalnih pisem tu potriuje. Spričevala poka/emo zastonj, te kdo zahteva. Zaboji so razdeljeni na osom kosov, vsak kos za 1 goldinar, kolek in zairtek stane lo kr Varovati se je ponarejenih izdelkov, zato saj se |{leda naše marke, ki so v »umnih državah postavno branjene, Prodajo pa ta čaj: v Ljubljani: 1'rtrr Ijiiimiiig V Trstu. .Ink n«*rr Vahilo na naro^bo na prvi avtonomistički, Slovanom prijazni dvakrat na dan na Dunaji izhajajoči politički časopis .Tribu ne4 l'c dolgoletnih naporih i večkratnih poskusih posrečilo se je slednjič na Dunaji ustanoviti veliko dvakrat na dan izhajajoče glasilo v nemškem jeziku, kateremu je pri zastopanji avtonomističkih idej naloga na sedežu avstrijskega državnoga zastopstva delovati za narodno i političko ravnopravnost narodov i boriti se zoper narodna nasilstvn. Dosedanjo držanje lista priča o koristi vsredotočenega publicističnega zastopstva i ležečo je na naših avtonomističkih strankah i na slovanskih krogih obče, da se osigura to za splošne njih intereso velevažno političko podjetjo po tnoraličnem i gmotnem podpiranji i da po kolikor mogoče najvećem rarširjenji tega lista ustvari vezilo za narodno svobodo i za pravno terjatve naroduostij. Zato vabimo vse avtonomističke kroge i vse slovansko razumništvo, da krepko podpira v nemškem jeziku izhajajočo „Tribttne" i da smatra nje razširjenje za splošno korist. l'ogoji za naročbo dvakrat na dan izhajajočega lista so zelo ugodni i tako preračunjeni, da jo to glasilo lohko pristopno v najširše kroge. Naročaje se: S poSiljavanjem po pošti v Avstriji i na Ogerskem: (Jutranji i večerni list) za mesec 1 gold. 00 n., za četrt leta 4 gold. BO n., za pol leta 0 gold., za celo leto 18 golti. (Vsak dan dvakratno pošiljanje po pošti stane za mesec -10 n. več). Posamezno jutranje številke veljajo 3 n. Posamezne večerno „ „ 2 „ Zaloga „Tribune": Wien, I. Domgasse 9. EOCNI MLINI STISKALNICE ZA G KO/1U K in za komične iz sadja. Sesalke vseh vrst Plinovi motori Ottovl popolniša in bolj ekonomična sistema. Železni cevi Stavbeni stroji. SCHNABL d. C. V Trstu VIA CAItlNTIA 17 ______as-*) Biraria tfazionale Podpisani vljudno naznanja, da je prevzel zgoraj imenovano pivarno, vkaterej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po ceni, dobra kuhinja in točna postrežba, ter se posebno narodnjakom priporoča. AltfTOJ? NAR F gostilničar (0—4) Oarovi Daroii! *» Važno vsakemu! ™ praznike! praznike Ker jo na kan t prišla velika tovarna za brltnasko srebro, so lio molj velikih dolgov in splošnega tapta'.iio-nja pro«torov vsa velikanska zaloga razprodala za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj. Cela rnizna oprava iz. britanskoga srebra, ki jo prej stala 28 M , ilobt se /.daj za 8 fl. ter se garsiltlr«, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. jo samo delo komaj na pol plačano.) Iii sioer ho dobi: (l inlznili noJor iz britanskega srebra zostrino t. ji0—7 Miha Dubii, via itcl llosohetto št. 14, II. piano. m Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatolj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlO. Tisk. Sinov K. Amati v Trstu