Sdlni slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Miaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov. GLAS NARODA f List slovenskih delavcev v Ameriki. i The'Only SInyenicjdaJ?y1' m the-United^Statew Issued every* day* Sundays and HoBriqy*. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congreu of Mazck S, 187«. KEUEFON PISARITE: 4687 COBTLANDT. NO. 87. - ŠTEV. 87. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 14, 1910. — ČETRTEK, 14. MAL. TRAVNA, 1910. VOLUME XVIEL — LETNIK XVIIL Iz delavskih krogov. Pri New York Central, Delavci imenovane železnice se bodo s železniČnim vodstvom najbrže poravnali; železnica je sama ponudila arbitracijo. —o— DELAVCI SO PONUDBO Z VESELJEM SPREJELI. Nova pogodba med delavci in imenovano* železnico bode veljavna za petintrideset tisoč vslužbencev na Vanderbiltovih progah. -o- Uradniki, oziroma zastopniki New ' York Central železnice so včeraj iz- i ncnadili vslužbence prog imenovane' železnice, kteri so nameravali S t raj- f kati. s t eni, da so jim naznanili, da \ je železnično vodstvo pripravljeno sporna vprašanja predložiti posebnemu posredovalnemu odboru. V tem t odboru naj bodeta dva člana, ktera .... i si izvolijo delavci sami, oziroma dva i člana unije železničarjev, dočim bo-1 deta druga dva člana zastopnika že-j" lezniških koristi, nakar bodo vsi štirje člani odbrali petega člana. Delavci so takoj nato odbrali E. j E. Clarka in P. H. Morriseya svojim j zastopnikom, s kterima je tudi železnica popolnoma zadovoljna. Delavci so izredno veseli, da se je stvar j ■ i tako lepo zaključila, kajti skoraj vsi; so bili prepričani, • da ne bode prišlo . do posredovanja in da bodo 'končno I morali pričeti s štrajkom, kar bi na- j j ravno v prvi vrsti le njim škodovalo, j Glasovanje za štrajk se je že vršilo! in skoraj vsi delavci so se izjavili pri ( glasovanju v prid strajka. Kljub te- ; 1 mu so pa še vedno upali, da bode mo- ! . goče najti kako pot. po kteri se bode jt prišlo do sporazuma. j j Kako bode imenovani odbor zade-j, vo rešil, še ni znano, vsekako pa do- , be železničarji večjo pl ačo. dasirav- ( no ne bode povečanje toliko, kakor,, so zahtevali. Povečanje plače bode j veljavno za 35,000 delavcev, ki so , vslužbeni na vlakih imenovanega ve- ] likega železniškega sistema, h iktere-j mu spadajo razun proge med New; York in BufFalo tudi železnice Michigan Central, Lake Shore, West Shore, [ Iiig Four. Nickel Plate, Lake Erie & Western, Boston & Albany ter Pitts- 1 burg & Lake Erie železnice. Ravnatelj New York Central železnice, Mr. William C. Brown, naznanja, da se bode železnica ravnala natančno po določbah razsodišča ali po- 1 sredovalnega odbora. Ako bode sled- 1 nji pronašel, da je potrebno povečati s železničarjem plačo, se bode to takoj ' zgodilo. Koliko naj bode povečanje ' > plače, ima tudi posredovalni odbor P določiti. Seja posredovalcev se pri-p čne že te dni in pred vsem bodo za-i -slišali zastopnike obeh strank. < Boston. Mass., 13. aprila. Boston 11 & Maine železnica je s svojimi delav- |1 ei sklenila mir in pri tem se je do-; 1 ločilo. da se uvede dnevno delo, ki ne j ■ bme presezati 10 ur. Sprevodniki na 1 potniških vlakih naj dobivajo za vsa-! ko miljo po 2.68 centov, dočim naj j dobivajo oni na »tovornih« vlakih za ! vsako miljo po 3.63 centa. -o- Vojna v Južni Ameriki je odvisna od i republike Chile. ' j Lima. Peru, 13. aprila. V Peni ! vlada na zunaj mir, toda prostovoljci J se neprestano javljajo v velikem šte- ! vilu in dan za dnevom) dobivajo o-bla- j fiti prostovoljne denarne prispevke za I, nabavo vojnih potrebščin. Vojna z' republiko Ecuador je odvisna sedfcj ad republike Chile, s ktero se Peru tudi prepira radi mej. Ako dobi tukajšnja vlada od imenovane republike zagotovilo, da bode v slučaju vojne ostala nevtralna, potem se najbrže vojna z ' Ecuadorjem v kratkem prične. V Buenos Aires. Panama, Panama, 13. aprila. Kri-žarki Tennessee in So. Dakota od vojne mornaric« Zjedinjenih držav., sta j včeraj odphtli od tukaj v Buenos Ai- j res/ Argentina, da bodeta tamkaj za-»topoJi Zjedinjene države povodom slavnoati, ki »c bodo vršil? v proslavo stoletni«* Hurodvisoosti Argentine Prezgodna razstrelita. Jednajst ubitih. V kamnolomih Nazareth Portland Cement Co. pri Eastonu, Pa., se je pri razstreljevanju kamenja dina-mit prehitro razstrelil in na mestu je moralo 11 delavcev umreti. VSI NESREČNIKI SO INOZEMCI. Nektere delavce je vrglo daleč v zrak in večinoma so grozno razkosani Rešilno moštvo je bilo takoj na licu mesta. -o- Easton, Pa., 14. aprila. V kamnolomih, ki so last Nazareth Portland dement Co., in ki se nahajajo v oko-ici Nazaretha, se je včeraj dinamit. iterega rabijo za razstreljevanje ka-iienja. prezgodaj vnel. tako, da se lelavci, ki so bili zaposleni pri razstreljevanju, niso zamogli pravočasno rankr.iti. Jednajst delavcev je bilo la mestu ubitih in vsi so grozno raz-nesarjeni. Razstrelba je bila tako aka, da je 5000 ton kamenja vrgla v rak, nakar je kamenje pokopalo nerešene delavce, kteri vsi. so inozemci. Skopanih je bilo dvanajst delavcev. Delavci so se .baš pripravili na raz-treljevanje. V štiri po 24 čevljev rlobcke luknje so dejali na stotine untov dinamita, kteri se je potem iz lepoznanega vzroka razstrelil. Kaz-trelba je delavce vrgla na vse strani n nektere je vrglo visoko v zrak. stodobno se je podrla tudi velika ska-a na griču, tako, da je kamenje ne-rečnike zasailo. 'Rešilno možtvo je takoj prišlo na li-e mesta in je pričelo z rešilnimi deli, endar je minolo precej časa, predno o prišli do zasutih delavcev. Prvi esrečnik je še dihal, ko so ga od-:opali. vendar pa ni bil pri zavesti. )stalih jednajst delavcev je bilo mrt-ih, in kakor izjavljajo zdravniki, bole tudi jedini še živeči delavec vsled a dobljenih poškodb umrl. Z rešilnimi deli nadaljujejo, toda losedaj se še ni posrečilo dobiti trupli vseh nesrečnikov. -o- DEČKI SE IGRALI Z BOMBO. —o— 'ri tem je nastala razstrelba in dva ; dečka sta bila nevarno ranjena. Brata Marvin in Jos. Dunn. 232 Ilton St., East New York, sta se čeraj na ulici v bližini hiše svojil/ tarišev igrala in pri tem sta našla ombo, kakoršnjo rabijo Italijani, adar proslavljajo svoje madone. >ef-ka, iki sta stara 9 in 5 let, sta d nesla bombo na dvorišče, kjer sta o skušala odpreti .tako, da sta s kla- | ivom tolkla po njej. Temu je na- i avno sledila razstrelba, ki je bila j ako jaka, da je oba dečka vrgla v! •lot, kjer sta obležala ranjena in ne-avestna, dokler niso prišli na lice aesta njuni stariši, ki so pozvali ta-;oj bolniško ambulanto, s ktero so anjena dečka odpeljali v bolnico na Bradford St. Oba dečka sta nevarno anjena. Oče dečkov je prepričan, da je tombo dal njegovima sinoma kak Ita- | ijan iz zlobnosti, dočim je policija j irepričana, da sta dečka našla j »ombo. -o- Parnik Georgia poškodovan. Seattle, TVasih., 13. aprila. Parnik j Jeorgia. ki pluje med1 Sitko in Juneau j • A laski, je na Jay Straits zavozil na. j »rčine in sicer v neposredni bližini i »nega (mesta, na kterem je nekiavno >onesrečiI parnik Yukatan. Tamkaj Ivigajo sedaj parnik Yucatan in tako e prišel G ©orgij i nai pomoč parnik >anta Cruz, vendar je pa bila rešitev ili splovitba nemogoča, ker je parnik j zdatno poškodovan. Potnike in po- j »to so prekreal na nek drugi parnik n Georgijo prepustili svoji osodi. Bogat hlapec. V Ken tacky ju je nedavno u.mrl neti Wiliam M. Gold, ki je imnogo let lelal na farmab za hlapca. Sedaj so jronašli, da je pokojnik ostavil pre-noženje ki je vrtalno najmanj 250.000 tolarjev. Država New Jersey proti Hurry-up-porokam, Govemer Fort je podpisal zakon, ki določa, da se mora tudi v državi New Jersey imeti šenitne licence, kakor v New Yorku, predno se hoče kedo poročiti. —o— ONEMOGOČENE POROKE UBEG-LIH PARČKOV. Odredbe glede izdaje poročnih dovoljenj; pijanci ne dobe dovoljenja. Slednja se dobe vedno tam, kjer biva nevesta. -o- Trenton. N. J., 13. aprila. Gover- > ner Fort je včeraj podpisal zakon, ki j določa, da mora v nadalje tudi v dr-! žavi New Jersey vsak parček, ki se' hoče poročiti pri sodišču, aldermami ali kakem duhovnu, pred vsem dobiti pri pristojni oblasti potrebno u-radno dovoljenje ali licenco. Dose-daj so morali taka dovoljenja imeti ie oni ljudje, ki so prihajali v New; Jersey, da se poroče, ne da bi bili prebivalci tukajšnje države. Tudi tem ljudem je bilo prav lahko mogoče i izogniti se tej določbi. Novi zakon posrfane pravomočen 1. julija. Zakon določa, da se mora vsakega sodnika, aldermana ali duhovna, ki bi koga poročil, ne da bi imel dotieuik dovoljenja pristojne oblasti, kar najstrožje kaznovati, in si-' cer z zaporom do šestil.i mesecev ali pa denarno kaznijo, ki naj sega do svote $500. Tudi one prosilce za po-j ročno dovoljenje, kteri bi na stavlje- i na vprašanja odgovarjali nepravilno in ako bi navedli lažnjive odgovore.; se kaznuje p0 novem zakonu, in sicer s zaporom do 5 dni. Sodniki, aider-! mani in duhovni morajo vsako poroko tekom petih dni potem, ko se je vršila, naznaniti oblastim. Na ta na-'"•in bode baje mogoče preprečiti .ta-' kozvane tajne poroke, kterih se je dosedaj največ sklenilo baš v državi New Jersey. Oni uradniki, ki ne bo- j do naznanili porok pravočasno, bodo kaznovani z denarno kaznijo do $50. Dovoljenje za poroko je dobiti vedno v onem kraju, v kterem biva nevesta. Tudi ženini, ki ne bivajo v \ onem countyju, si morajo dovoljenje' izposlovati v bivališču neveste. Ako ; pa nevesta ne biva v državi, potem | si mora nabaviti dovoljenje tam, j kjer biva ženin. Ako pa niti neve-' sla niti ženin ne bivata v državi ali countyju. potem morata vzeti dovo- 1 ijenje v onem kraju, kjer se namera- i vata poročiti. Dovoljenja se ne sme dati onim , prosilcem, ki pridejo po dovoljenje; pijani, ki so slabe pameti, ako so bili; preje v kakem zavodu za umobolnc I itd. I S 3. julijem bode toraj v državi I New Jersey za vedno odzvonilo onim parčkom, ki iz drugih držav beže in pridejo v New Jersey v svrho poroke. —-o-- ROOSEVELT NA POTU PROTI DUNAJU. Na poti iz Porto Maurizio na Dunaj, j se bode ustavil dvanajst ur v Be-! netkah. Porto Maurizio, Italija. 14. aprila. Včeraj popoludne ob 3. uri sta se Th. Roosevelt in njegov sin Ive rinit po j železnici odpeljali proti Benetkam, i kamor sta prišla danes zjutraj ob 2. j uri. V Benetkah ostaneta dvanajst i ur in nadaljujeta potem svojo pot i proti Dunaju. Mrs. Roosevelt in njena hči Ethel, ostaneta še tukaj. Bivšemu predsedniku Zjedinjenih držav je dala železnič-na uprava na razpolago salonski vagon. Župan in drugi uradniki so prišli po Rosevelta v villo Ca row in ga spremili na kolodvor, kjer ga je pozdravil bataljon pešcev z godbo. Vse tukajšnje prebivalstvo, kakor tudi mnogo ljudi iz okolice se je zbralo pred kolodvorom, tako, da je bilo Rooseveltovo slovo skrajno lepo. Ko S0 Roosevelt peljal na kolodvor, so iz žene sprejele, je tudi citati sledeči stavek: i' U ve rje ne smo, da mlada dekleta ne bodo flirtala z oženjeniuii možkimi. ako vedo. da so ti možki oženjeni. Vsled te«aa bodemo pozvale • naše može, da nosijo vedno in povsodi svoje poročne prstane v dokaz, da so očetje, in upamo, da se bode ta na-\ada udomačila po vsej deželi.*7 — V New Yorku, zlasti pa v mestnem delu Brooklvuu imajo pa žene j izdatno boljše orožje proti svojim i možem, kakor so poročni prstani pittsburskih žen. V Brooklvnu soj namreč žeue naučile svoje može. da vozijo otročje vozičke po ulicah in j parkih. Ako je tak mož še tako lep in mlad ter vesel svojega življenja. | ne more ugajati dekletam, ktere ga srečajo na potu, k0 mora nesrečnež biti "šofer" svojega lastnega potomstva. Pittsburške žene so nadalje tudi sklenile, da bodo pozvale vse neože-njene možke, naj nosijo drugačno obleko, kakor oženjeni možki. tako, da bode oženjene ljudi takoj spoznati in ločiti od onih, ki so še "ledik pa frej' \ Vsled tega je svetovati, da si vsi oženjeni možki nabavijo pisano obleko, ktera naj bode slična oni. kakoršnjo nosijo jetniki v Sing Singu — seveda mora biti izdelana iz boljšega blaga. -o- SLOVENSKE NOVICE. V soboto, dne 16. t. m. priredi Slov. podporno društvo 1 'Orel" št. 00 J. -S. K. J. v "Sehuetzen Hall,, dvorani št. 12 St. Marks Place New York svojo prvo letno veselico. Sodeloval bode godbeni oddelek kluba 1 'IlirijeIzžrebana bode tudi zlata ženska -ura, vredna $30. — Pričet e«k ob 8 uri zvečer. Rojaki dobrodošli ! Iz urada newyorske podružnice Družibe sv. Cirila in Metoda št. 1 se nam poroča, da se n e vrši, kakor že objavljeno v* našem, listu dne 11. t. m. veselična seja v prostorih Hotel Vienna 89—2. Ave, tomuč v sobi št. 4 dvorane "Schuetzen Hali" št. 12 St. Marks Place, 8. iztočna ulica v New Yorku. Pričetek seje ob 6. uri zvečer. Člani in članice označene podružnice se k tej seji uljudno vabijo. Zapori zgoreli. Ponesrečeni gasilci. Zapcri countyja v New Haven, Conn., so zgoreli in pri gašenju je moralo šest gasilcev umreti, dočim se jih nekoliko pogreša. Mnogo gasilcev je ranjenih. TUDI NEKQLIKO JETNIKOV JE J BAJE MED MRTVIMI. 1 Slednji so delali za tovarno in sedaj jih ni mogoče nikjer najti. Škoda znaša najmanj $200.000. -o- I New Haven. Con.. 14. aprila. Tukajšnji zapori countvja so včeraj popolnoma zeoreli. Požar, ki je razdejal zapore, je nastal v bližnjem lesenem poslopju, ki j;* last New Kaplana Chair Co. Pri požaru, ki je napravil za $200.000 škode, je moralo n-n reti š st gasileev. Poročnika Doher-ty i:i gasilca Cullen in Wortell so zasule razvaline sten. ktere so s-> podile iu tudi kapitan Coleman ter dva druga gasilca, o kterih se je mislilo, j da se bodo rešili, so med mrtvimi. Polesr lesa s'1 je razletel tudi mali parni kotel in vsled tega je kapitan O'Neill zadobil težke poškodbe. Rn-znn njega so bili Se štirje drugi gasilci nevarno poškodovani. Takoj potem, ko >e j > pripetila razstrelba, se je | podrla >tena proti poslopju, v kterem ^o zapori. Po tako na-tali odprtini so pri-!i pcterr ooroča. da so o ]^ris<>irli. da so našo zastavo dne 3. aprila razvili na jednem ' izmed obeh vrhov imenovane gore. ki ;e visoka 20.464 čevljev. Tamkaj so zgradili tudi kamenit spomenik, na kterega so pritrdili zastavo in se potem zopet napotili v nižine. Imenovana ekspedicija je ostavila tukajšnje mesto dne decembra in se je vrnila semkaj včeraj po mn-i. Vsi so prisegli, da so bili na vrhu gore. na »kteri je bil preje baje le dr. Cook, ki tudi trdi. da je bil na severnem tečaju, dasiravno so njegovi do-'inzi glede prvega, kakor tudi drugega vspeha nepopolni. Namen eks-pedieije je bil pred vsem ali dokazati. ali pa opovreči dr. Cookovo trditev, da je bil on na vrhu imenovane ; irore. Dr. Fred. Cook namreč trdi. da je bil na vrhu gore McKilnev dne 10. septembra, 1900 in da je tamkaj ! ostavil spomine, tako. da jih zamore vsakdo najti, kedor bi prišel na goro. Stroške ekspedicije sta pokrila. Ainrust Petterson in William MePh^e iz Fairbanksa. Potovanje do višine 12.000 čevljev ni bilo težavno, toda 4000 čevljev višje je vodila pot po velikanskih ledenikih. Oil tu dalje je k špedicij a potovala do vrha gore. Vse potovanje je bilo toraj razdeljeno v tri dele. — Gora MeKinley ima dva. jednako visoka vrha, kterih jeden je okrogel in pokrit s snegom, dočim obstoji drugi iz divjega skalovja, na kterem sneg ne more obstati. Na slednjem vrhu so člani ekspedicije razobesili zastavo Zjedinjenih držav. \S tem je dokazano, da je dr. Cook ni lairal. ko je svoječasno trdil, da se mu je posrečilo priti na vrh imenovane visoke crore. Sedaj se lahko opo-vr/ejo trditve onih ljudi, kteri so mu J hoteli škodovati s tem. da so trdili, da na goro MeKinley ni mogoče priti, za kar so dobili od Cookovih sovražnikov lepe nacrrad?. Ekspedieija je j našla vso pokrajino tako. kakor jo je pred leti popisal dr. Cook. Da pa dr. j Coakovi spomini niso ostali na gori je samoumevno, kajti v štirih letih I se celo po dolinah, kjer vreme ni tako surovo, kakor na visokih gorah, marsikaj spremeni. -o- Desetletna deklica postala mati. Chicago, III., 13. aprila. Uradniki tukajšnjega otroškega sodišča so pričeli z preiskavo slučaja deset lf\t stare Annie Eppe, ktera je pred par dnevi v bolnici tukajšnjega countvja povila malo deklico in ktera se za-jedno z detetom prav dobro počuti. . Sodišče je namreč dalo preiskati sta- ! rost mlade matere. Kakor naznanjajo zdravniki, se je dognalo, da je bila deklica šele pred par tedni stara deset let. To je najbrže najmlajša mati v Ameriki, Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge ALICE odpluje dne 20. aprila., DAURA odpluje dne 27. aprila, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke...... 35.00. Do Ljubljane ......$35.60, Do Zagreba .......$36.20. Razne novosti I iz inozemstva. * • —o-J strajk mornarjev v Marseille še vedno ni končan jn sedaj so pričeli še drugi delavci štrajkati, da tako poma-| gajo štraj kuj očim mornarjem, o DESET MORNARJEV NA KANALU UTONILO. Rumunski revolucij onarji pred sodiščem v Parizu. Nameravali so umoriti ministerskega predsednika. Marseille. Francija. 13. aprila. Strajk tukajšnjih mornarjev še vedno traja in včeraj s., pričeli štrajkati tudi or-anizovani \>Iužbenei uličnih železnic kakor tudi nekteri proda-jak-i, da tako {x>ica_*ajo stvari morr.n rjev. Strajk pri uličnih žel z-, uieah. je imel pop..}en vspeh. kajti promet je popolnoma ustavljen in v velikih tovarnah, kakor tudi prodajal-uicah. so morali preneSiati /. trsrovin«1. ker >o v službene i prič. ! i štrajkati. ^trajk v z::ak ?«»r'at :a je trn al I • jeden oan. Včeraj je prišlo tuli do raznih uličnih bojev med štrajkarji in polieijo ter konjenicivom. Štrajkarji so nek'd:ko ljudi ptucetali v vodo. Po mestu patrulira sedaj orožnistvo. dočim je v vojašnicah pripravljeno vojaštvo za v-aki slučaj. Saint Brieue, Fran dja. 13. aprila. Na kanalu je pri pr »Igorju pilotova ladija Hiroivlelle zavozi!a na pečine in ;e potoiiiia. Pri ten: je vtonilo deset mornarjev. Pariz. 13. aprila. Tirknj se je pričela obravnava proti nekterim rumu nskijn revolucijonarjem. ki s0 ob-dolž.Mii, da so nameravali umoriti mi-ni-terske^a predsednika Britianu. Nek njihov sodrug jih je pa izdal. -o- Urednik ustrelil zdravnika. Morehouse. 33. aprila. Vče- raj popoludne je urednik tukajšnjega socijali.-tienega li-ia Morehouse Dealer. C. B. Hay ustrelil zdranika dr. L. \V. Harta. Hay je pred tremi leti objavil nek članek, ki se je nanašal na imenovanega zdravnika, vsled česar •za je zdravnik napadel. Pri zadnjih volitvah je Haul -:ra-tno airitiral proti soeijalističnini kandidatom, kar je imenovanega urednika izredno j?zilo. Ivo >ta -=e včeraj na poti srečala, je prijel urednik jednostavno nanj streljali in mu je prizadejal smrtno rano. Temperenčniki v NebraskL Lincoln. Neb.. 12. aprila. Prebivalstvo mesta Lincoln, se j? z veČino glasov izjavilo proti gostilnam in tako >e zopet uvede v imenovanem mestu tc-mperenčno gospodarstvo. Lani so imeli prohibieijonisti 305. letos pa i-majo 3000 glasov večine. Za zmago imajo temperenčniki v prvi vrsti j zahvaliti živahni agitaciji, ktero so razvile ženske. Vtonila živina. Na East Bi ver ju v New Yorku, na-1 sproti Grand St. je včeraj vtonilo ITi) ! udav govej? živine in 25-> ovac, kt^re so na velikem splavu Lehigh Valley železnice hoteli prepeljati preko reke. [Splav je vozil vlačni parnik Superior iz Jersey City. Splav je bil poškodovan. tako. da je puščal vodo in ko je do-pel na East River se je potopil, j Nekoliko goveje živine so rešili, dočim , so ovce skoraj vse vtonile. Načrti vojnih ladij zgoreli. Camden. N. .T.. 13. aprila. Požar je včeraj razdejal dvonadstropno poslopje za risarje družbe New York Shipbuilding Co. Zajedno z poslopjem ;je zgorelo tudi nekoliko načrtov za i gradnjo raznih ladij, med kterimi so tudi načrti za vojne ladije Utah in i Arkansas. K sreči so bili ti načrti ; le duplikati, tako, da se gradnja ime-jnovanrh dveh oklopnie vsled požara ; ne bode zakasnela. Škodo, ktero je napravil požar, cenijo na $100.000. Razstrelba smodnika. V Coltewahi, Tenn., se je v tovarni Chattanooga Powder Comp. pripetila razstrelba smodnika, pri kteri sta bila dva delavca ubita. GLAS NARODA" (8Iov»nl6Daily.; - Owned and published by the 8lov«nIo Publishing Co. ( a corporation.) FRANK SAK8ER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary, LOUIS BEN EDI K, Treasurer. Place o i Bosi Dtte of the corporation and •ddremeo of above officers : b2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York Sty, N. Y. Sa celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 * pol leta.........1.50 m lato za mesto New York . . . 4.00 " ool leta za mesto New York . . 2.00 •• Evropo ta vse leto . . . . 4.50 ! m " M po! leta.....2.50 • " " eetrt leta ... . 1.76 ^LAS NARODA" i/.haja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. MQLAS NARODA" Choice of the People") Wood every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. 4dvertl»«menta on agreement« Dopisi brez podpisa in osobnosti se be natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — tf oney Order. Pri epremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tadi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najds-mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-tflov : "QUAS NARODA" IS Cortland t St., New York City. ■JBrnrnrnm—mmmmrna^^^mmrnm^^^^mmmmmmmm Telefon 4687 Cortlandt. Jju« ■ Vzroki drannie. Tekom zadnjih mesecev se je v nasi republiki storilo že razne korake, od kterih je bilo pričakovati, da bode postalo meso cenejše. Povsodi v deželi so se vršile deloma uradna, deloma zasebna preiskovanja, toda posledica .temu je bila vedno in vedno le ta, da je meso postajalo od dne do dne dražje, tako. da je danes ravno tako drago, kakor je bilo tedaj, ko so nekteri tisoči našega prebivalstva pričeli bojkotirati meso in postali na ta način vegetarijanci. Za draginjo mesa so naravno v prvi vrsti odgovorni t rust i, oziroma mesarski trust, kakor tudi oni tru-sti, ki kontrolirajo skoraj vsa refri-geratorska skladišča v deželi. Potom preiskav, ktere deloma še niso dokončane, se bode brezdvoiuno mnogo dobrega doseglo, oziroma doseglo bi se, ako bi preiskavam sle- i dile obtožbe, potom kterih bi se poslalo nek t ere trustijane v zasluženo ječo. Seveda bi pa bilo treba pred i vsem potrebno izdelati nove zakone, ki bi se nanašali na one zločince, ki skrbe za umetno draginjo. \ end ar pa v okviru poslovanja raznih trustov ni iskati jediue vzroke za sdanjo draginjo, kajti ogledati) si je treba tudi druge strani položaja. Vsakdo ve, da ima vsak važnejši dogodek več vzrokov in vsled tega je treba, da se tudi o teh vzrokih in ! razlogih razpravlja. Draginja mesa ni nastala le vsled poslovanja mesarskega trusta in j vsled tega, ker so zopet drugi tru-' sti pokupili velike zaloge jest vin, nakar jih drže toliko časa v refrigera-torskih skladiščih, dokler ne zamo-, rejo cene poljubno povišati. Kakor smo že v nekteri h člankih i Glasa, Naroda povdarjali, je za sedanjo draginjo odgovorno tudi pridobiva nje zlata. Vsakomur, oziroma čitateljem našega lista je znano, da tvori zlato ono bazo, na kteri se do-i loča vrednost vsakega predmeta na svetu. Gotova količina zlata ima vrednost jednega dolarja, ali z dru- j simi besedami: gotovi komad zlata j je dolar. Toda tudi ta količina zlata i se jk) svoji vrednosti spreminja. Tekom zadnjih let se na milijone i in stotine milijonov zlata pridobilo,! tako, da je prejšnja zaloga zlata po- ] -tala skoraj še enkrat večja, kajti; dato se pridobiva v vedno večji meri j r Alaski, Calif orni ji, Avstraliji, Koreji, Afriki in drugod. Zaloga zlata ' postaja toraj vedno večja. in ker mamo na zemlji vedno več zlata, postaja njegova vrednost vedno manj-! 5a. Posledica temu pa je, da se dan-i lanašnji zamore za isto 'količino zla-a mnogo manj kupiti, kakor se je iupilo pred le: i. ko je bila svetovna : mloga zlata še manjša, kakor da- » les. — j O tem dejstvu nihče vee ne dvomi, iajti znano je, da se je s srebrom ' avno tako godilo. Ljudje srednje I' tarosti se gotovo še spominjajo, ko !1 e srebro spadalo še k takozvanim ^ * Sragim kovinam in ni še dolgo temu. j' :o se je tudi v Ameriki v raznih de-j; elah računalo po takozvani srebrni j a Id ti. i Potem so pa pričeli pridobivati ! rebro v velikanskih množinah in 11 edna srebrna borvanza se je odkrila i * a drugo. Komad srebra, kteri je iiel pri vladi vrednost jednega do-irja, se je potem lahko kupilo v rud- ( ifcih za štirideset centov. Kmalo otera se je pričelo po vsem svetu r ner. Ivmalo potem je tudi srebrna valuta zginola in se je morala povsodi umakniti zlati. Kasneje se je pa, kakor rečeno tudi zlata pridobivalo v vedno večjit ■količinah in :e količine še vedno na lašeajo. Naravna posledica temu ps je. da je zlato sedaj cenejše, kakoi je bilo preje in da se zamore za iste količino dandanašnji manj kupiti, ta ko, da je treba za vsak predmet pla čati več zlata, kakor v prejšnjih ča sili. Pomnoženo plačanje pa imenujemo z drugimi besedami draginjo. Ljudje pa, ki delajo s svojimi roka mi, niso zamogli za svoje delo dobit mnogo več zlata, kakor so ga dobi vali v prejšnjih časih, ko je bilo š< drago, dasiravno je sedaj mnogo zla ta na svetu. Medtem, ko trgovci za htevajo, da se za njihovo blago pla ča več zlata, oziroma vee dolarjev se ljudem, ki so odvisni od dela svojih rok, še vedno ni posrečilo dobit: več zlata ali več dolarjev za svoj* delo. * * * Drugi vzrok sedanje draginje je pa iskati tudi v prosperiteti naših farmer je v. Od pamtiveka dalje se je farmerj« povsodi na svetu zaničevalo, da-si ravno so oni morali skrbeti za to, dr ostali ljudje, oziroma oni. ki so ji! zaničevali, niso gladu pomrli. T ljudje so pa farroerske pridelke ved no tako slabo plačevali, da je far merjem ostalo od njihovega truda je dva toliko, da so se zamogli siromaš no obleči. Farmerji so bili vedne zadnji na svetu — (toda sedaj se j< tudi to spremenilo, saj pri nas v Arae riki. Naši farmerji so sedaj baš dva krat bolj bogati, kakor so bili keda, popreje v zgodovini Zjedinjenih dr žav. Naši farmerji pokupijo polo vieo vseh avtomobilov, kar jih je ns ameriškem trgovišču, in glasom naj novejše statistike pokupijo oni h skoraj tri četrtine vseh v Ameriki iz delanih avtomobilov. Naši farmerj dobivajo sedaj za svoje prešiče rav no dvakrat toliko denarja, kakor s< ga dobivali pred par leti. Oni dobi vajo tudi več denarja za svojo pŠe nico, koruzo, rž, jajea, surovo maslc in mleko ter za vse druge pridelke Poleg vsega tega pa oni sedaj s po močjo umnega poljedelstva .pridelajo na vsakem akru svojega zemljišč: izdatno več. kakor so pridelali tedaj ko so bili vsi poljski pridelki še ce nejši. Vsaki dolar pa, kterega dob< farmerji sedaj več za svoje pridelke pomenja podražitev živil za isto svo to denarja. Prekupci. oziroma ljud je, (ki kupujejo od farmerjev njihove pridelke, morajo tudi živeti ir poleg tega še nekaj zaslužiti, in take postanejo jestvine še dražje. Natančno ni znano, za koliko milijonov so se tekom zadnjih let povišali prihodki naših farmerjev. vendar se je pa povprečno izračunalo, da sega ta svota v tisoče milijonov dolarjev. DOPISI. Little Falls, N. Y. Gospod urednik:— Prosim, da ponatisnete sledeče vrstice v nam priljubljenem listu Glas Naroda. Novega nimam posebnega poročati, ker so tukajšnje razmere take. kakor povsodi drugod, kar raz vidim iz drugih dopisov. Draginja je vedno večja, plača pa vedno enaka. Delodajalci nam bi jo najraje še znižali, da si niti ječmenovca ne bi mogli privoščiti. Na tem mestu se tukajšnji Slovenci in Slovenke prisrčno zahvaljujemo č. g. Rev. Josip Zalokarju, ki nas je zopet letos obiskal, kakor druga leta, da smo mogli opraviti svojo velikonočno dolžnost. Pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote. kteri želim obilo iapredka, Tebi Glas Naroda pa obilo laroenikov in predplačnikov. S pozdravom Fran Masle. Arona, Pa. Spoštovani g. urednik:— Tukajšnji premogovi rovi so last Keystone Coal & Coke Co. in v vseh štirih rovih delo popolnoma počiva, v.rajka blizu dva tisoč delavcev in le ne vemo, ikdaj se bode z delom zo-jet pričelo. Rojakom radi tega ne svetujem, la bi hodili semkaj delo iskat, do-se razmere ne izboljšajo. Slo-enee opozarjam, da bodo složni med eboj in da naj pomagajo drug dru-Saj je vsakemu znano, kako mo od delodajalcev zatirani. Pozdravljam vse rojake in rojaki-tje po širni Ameriki, Tebi vrli list >a želim obilo naročnikov, ker vidim, la je Glas Naroda najboljši list za »lovenee. J. Breznik. Beading, Pa. 'enjeni gospod urednik:— Poročati moram žalostno novico ojakom po širni Ajtneriki. ! Indianapolis, Ind. _ Ce njeni gospod urednik:— Ker sem vsaj za silo okreval in ker j [rad vsakemu ustreženi, kakor hitro . mogoče, naj zadovoljim tudi rado-. j vednosti "CI. A.", koje sicer ne či-. i tam. o k o ji h "resnicah" me pa hitro t obveščajo drugi. , | Kako so prišli originalni naslovi . v Chicago? Prišlo je par mož gle-, dat zaboje, naposled so me prosili za . i" za dovoljenje, da smejo vzeti | . iste seboj, kar sem rad dovolil, ker . meni je vse jedno, ali zgori zaboj v . moji peči. ali se pa hrani radi <(ime-, nitnosti"' v kakem arhivu. > | Spoštovanjem Rev. I. C. Smolev. Frontenac, Kans. Slavno uredništvo:— Iver ste o otvoritvi naše nove dvo-( rane že pred kratkim poročali, ne morem sedaj drugega, kakor se v i imenu avstrijsko-slovanskega bolni-! škega podpornega društva zahvaliti! i vsem društvom za pomoč in udeležbo. ! I Prikazali smo. da se zavedamo svojih dolžnosti in da smo združeni in ! edini pod svojimi zastavami. Poseb-! no se še zahvaljujem društvom S. N. J P. Jednote, da so se tudi ti udeležili j obhoda. Ako kdo ni bil dobro postre- ! -žen, naj blagovoli oprostiti, ker je J i imelo društvo obilo posla in nismo j mogli na vse paziti. Vsem društvom bratski pozdrav! Leo Hromek, tajnik. Palisade, Colo. Cenjeno uredništvo:— 'Prosim. da uvrstite teh par vrstic v predalih nam -priljubljenega lista Glas Naroda. Poročal ne bodem sicer bogve kako važnih novic, pač pa nekaj važnega za one rojake, ki so v tukajšnji okolici, a niso še zavarovani pri kakemu društvu. Sedaj imajo lepo priložnost, ker smo tukaj v Palisade, Colo., ustanovili podporno društvo "Zeleni vrt" štev 32 ter ga1 priklopili S. D. P. Zvezi. Sedaj le i nudi nezavarovanim rojakom lepa j prilika. Naj imajo vsi pred očmi i pregovor, da nikdo ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga zadene nesreča ali doleti smrt. Pri zadnji seji se je vršila tudi vo- j litev odbora in so bili izvoljeni sle- j deči uradniki za leto 1910: Predsed- ] nik Josip Volek, podpredsednik Ja- , kob Trojar, -prvi tajnik Peter Bene-;, dikt. drugi tajnik Luka Kavčič, bla-j-gajnik Jernej Benedikt, nadzorniki^ Valentin Zupan, Ivan Zupančič in ] Jakob Železnikar. Seja se vrši vsako 2 prvo nedeljo v mesecu pri sobratu \ Josip Voleku. ^ Pozdrav rojakom širom Amerike. , -_Peter Benedičie. j ~~ i DAROVI. j Za dražbo sv. Cirila in Metoda s v Ljubljani: : ( Martin Milarich in Geo. Tush & ! 1 Co. v Spring Glen, Utah, vsak po j 1 50 centov. \ Gregor Šifler istotam 25c. s Jakob Sever in Mat. Lipovšek v I Kenil worth, Utah, vsak po 20c. \ Živeli! r Uredništvo "GJasa Nahoda". v Zgodovinske črtice. (Nadaljevanje.) Tudi v Rimu se je izvršila izpre-memba. Leta 872 je zavladal papež Ivan VIII. Šele on je spet lotil žalostnega panonsko-moravskega vprašanja, in to precej energično. Ta papež je tedaj, morda da v formalnih stvareh ustreže tudi Metodovim na-; sprotnikom, ostreje nastopil .tudi proti slovanskemu liturgiČnemu jeziku, kar posnemljemo iz nekega pisma poznejših let. V letih 878 in 879 so namreč nasprotniki spet huje napadali Metoda, ki so mu očitali dvoje: 1. da ne uči tako, kakor veleva rimska stolica (v tem so spet izkoriščali Metodovo grško pokolenje) iu 2. da še vedno rabi nerazumljivi barbarski jezik slovanski pri službi božji. Ker so bili zmešali v item pogledu tudi kneza Svetopolka (Kotelj je bil tedaj že mrtev), se je Metod v tretje napotil v Rim, kjer se je popolnoma ppral vseh sumnjičenj in iz vo je val novo zmago slovanskemu jeziku. Zlasti važno je novo potrdilo, ki dovoljuje rabo slovanskega jezika pri službi božji, ker je to ukrep papeža, ki je nedavno prej dovolj ostro nastopil proti temu. V pismu na kneza Sve-lopolka (iz leta 880) pravi namreč papež Ivan VIII.: "Ivonečno po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu (Cirilu) izumljeno slovansko pismo, s ikterim naj bi se hvalil Bog, kakor se spodobi; tudi velevamo, da bi se v ravno tem jeziku oznanjevali nauki in dela Ivris t a. Gospoda našega. Ne samo v treh. temveč v vseh jezikih je treba hvaliti Gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, ktero pravi: "Hvalite Gospoda vsi narodi in slavite ga vsi ljudje.'' In apostoli, napolnjeni s svetim duliom. so govorili čuda božja v vseh jezikih... Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sv. maša v istem slovanskem jeziku, čislajo v njem sveti evangeliji in lisi i iz stare in nove zveze, ako so dobro prestavljeni in razloženi, ali pa o-pravljajo vse druge cerkvene molitve, kajti ta. ki je ustvaril tri glavne jezike: hebrejski, grški in latinski, je naredil tudi vse druge k hvali in slavi svoji." (Seveda bi te besede lahko navedli tudi po latinsko, da bi se zdelo to bolj učeno in morda bolj cerkveno, ali zagotovljamo, da so verno posnete po viru. ki se hrani v sami pa pešk i knjižnici v Rimu.) Radi formalnega priznanja rimske cerkve veleva tudi Ivan VIIL, naj se bere list in evangelij najprej latinski, potem šele slovenski, pri Čemer se sklicujc-na dosedanjo navado po nekterih cerkvah moravsko-panonskihu navado, ki jo je ustvaril znani ukaz papeža Harf rija na II. Knezu Svetopolku, ki je bii vedno mlačen podpornik in dvomljiv zagovornik slovanskega obreda, dovoljuje, da mu smejo, če hoče, či-tati latinski tudi vso mašo. Bavarsko-nemška stranka je v tem pogledu doživela sicer nekov zunanji poraz, ali Metod je zmagal pravzaprav le s svojim osebnim vplivom, kajti njegovo delo se s to zmago ni trajno utrdilo, prej narobe. Kajti baš ob tem potovanju v Rim je dobila slovanska liturgija, posredno, veliko rano, ker je bil najstrupenejši izmed njenih in Metodovih nasprotnikov, na dvoru čislani Nemec \Vi-ching, posvečen za škofa v Nitri (sedanjem preddonavskem kraju, na Slovaškem). Ta pa seveda tudi poslej ni prizanašal sivemu svojemu nadškofu Metodu, marveč je bil celo j tako brezobrazen, da je ponaredil Svetopolku namenjeno papeževo pismo, ktero je bilo pristnemu popolnoma nasprotno in s kterim je kneza Svetopolka. pa tudi Metoda popolnoma zbegal. Met9du ni preostalo nič druzega, iakor da se je pismeno obrnil narav-lost v Rim za pojasnilo, ali je res lobil Wiching od rimske kurije čisto lasprotna navodila tistim, ki jih je dišal on. nadškof Metod, iz papeže-, ibi ust. Seveda se je izkazalo, da so >ile to vse le spletke njegovih nasprotnikov. Ivo je ta, za vse Slovan->tvo zaslužni mož legel na smrtno! josteljo, je nemara zaslutil, kako sla- | >i časi se obetajo njegovi ustanovi in j ljegovim učeneem. Ko so ga nam-•eč vprašali, koga priporoča za svo-ega naslednika, je odgovoril, da Go- i •azda. ker je domačin in dobro zna —; atinski. Toraj latinščina se mu je i ;dela posebno važna pri nasledniku, oraj je slutil, da se bode boj z La-inei še poostril. Seveda tudi to ni tič pomagalo. V Rimu so prišli na ;rmilo možje, ki so bili drugačnih nislij, nego Nikolaj, Hadrijan in van. Nemška stranka na Morav-, kem pa je pridno spletkarila na Ivoru in dennncirala pri rimski sto-iei. Papež Štefan V. piše kmalo po letodovi smrili, seveda po Wichingo- ; em navdihnenju — saj je bil ta fal-iflkator in spletkar spet osebno v timu in je dosegel, da je bil imeno-an nekako za Metodovega začasnega 1 amestnika —• o Metodovi prazno- 1 enwsti > mt _ a?«**««* « PDRPICHTER^ f PAIN- » EXPELLERl ; Pri zviujenju, odrti- t 'i nah, sploh prenapor- y • njen ju mišic, pri rev- \ ' matizmu, nevralgijiin /^o ^g t> \ enakih telko£ah po- t maga enkratno vd/g- ^ EXPELLER /^T^^^sl ' Dobi ao v vseh J \l}} L//Ž 5 lefcaroah do 25 j J^* s aJdrcan" ^^^^^^^^^^^^^^^^ ker je baje zaničeval katoliško vero. da se je predrznil opravljati službo božjo v slovanskem jeziku, češ, da je bil nad truplom sv. Petra prisegel, da ne bode tega vee delal, in da je toraj zagrešil krivo prisego. Nazarf-nje papež S'efan V. strogo prepove rabo slovanskega jezika pri službi božji in ukazuje, rfa naj se nepokor-neži {X) dvakratnem opominu izobčijo in izženo iz Svetopolkove dežele. V poznejšem pismu izreka isti papež in-terdikt nad Metodovim, od tega določenim naslednikom Gorazdom. dokler bi se ne prišel k njemu opravičevat in izkazovat svoje pravice. Take in podobne spletke protislovanske stranke, ktero je vodil na Moravskem prekanjeni Nemec škof Wiching, so rodile žalosten sad: deloma iz lastne-■_ra nagiba, saj ni bil nikoli prav naklonjen Metodu in njegovemu delu, deloma pod pritiskom od zunaj, od nemških sosedov, kterih prijateljstvo je zdaj iskal kratkovidni ta vladar, je Svetopolk privolil, da se izvrše vsi bi •ezobzirni ukrepi, kar jih je bil nakuhal proti slovanskim duhovnikom Wiching in velel rimski papež. ■ Tisti učenci, ki se niso pokorili in niso odstopili od slovanske cerkve, so morali brez usmiljenja zapustiti roj- jstiio deželo. In spet slišimo o brez-;srčnosti in surovosti preganjalcev ter ■ jo pravem muČeništvu slovanskih iz-■jgnancev. Uspeh nasprotnikov je bil ■ toraj popoln. Mlado, toliko lepeira | obetajoče drevesce slovanske kulture je bilo iz r u van o s koreninami v deželi, kteri je bilo pred vsem namenjeno. Toda nazadnje je moral nestalni ' knez Svetopolk sam sprevideli, da je kopal jamo sam sebi. »ko je brezpogojno verjel navihanim svojim sveto-valconi. Ko je namreč začel pihati >pet ostrejši veter med Moravsko in Nemško, je pobral naš "dobri prijatelj" Wiching Šila in kopita ter postal doma na Nemškem kaneelar Ar-nolfu, tistemu nemškemu kralju, ki —i je bil napisal na svoj prapor zator in pogubo slovanske države na iztočnih mejah svojega kraljevstva. Zdaj -e je zgodilo tisto, česar se je nekdaj l>o pravici bal bistrovidni km z Rasti-slav, češ, da so tuji učitelji nezanesljivi podaniki v težkih: političnih ča-s;h. Najlepša priča temu je bil Svetopolku pač — Wiching. Ali vendar se za enkrat tudi go-spodstva željnim in desetine lačnim bavarskim škofom niso povsem izpol-I nile želje, da pride namreč Moravska j in Panonija zopet pod njihovo oblast, če se zatre slovanska liturgija. s katero so si pač mislili nerazdružno spo" ijeno življenje in smrt Metodove, j njim tako nepriljubljene nadškofije. Svetojxdk sicer ni pokladal tolike važnosti na narodno obliko cenkvene-ga življenja, vendar pa je moral ko-,nečno spre videti, kam meri vse prizadevanje misijonarjev Wichingove-! kova. Zato je s političnimi vezmi pretrgal objednem tudi cerkvene z nemškimi sosedi in iskal nadomestila v Rimu. To vsaj nam govori pismo bavarskih škofov iz leta 900.! to je iz časa, ko sta bila Svetopolk j in njegov nasprotnik Arnulf že mr-; ;tva. To pismo nam odkriva objed-j j nem vse sebične in prav nič cerkvene j namene teh čednih škofov, ki pa v ! teh bojih vedno povdarjajo koristi cerkve, ki pa zdaj naravnost protestirajo proti papežu samemu (bil je to papež Ivan IX.), ker je poslal na Moravsko tri škofe, potem pa trdijo, ] da je bila ta dežela že od nekdaj i podrejena pasavski škofiji, zlasti gle-; de plačevanja davka. Dalje trdijo, ■da se je sain hudič lotil src Slova-i nov, da so se začeli upirati krščanstvu itd. Trdno pa so prepričani, da morajo Slovani radi ali neradi ! spet priti pod njih, to je pod nemško vlado. Zavračajo pa trditev, izrečeno od slovanske strani, da so se Nemci zvezali s poganskimi Madjari, podkupi vsi jih z denarjem; priznava-! jo pa. da so jim dali samo svojo la- I rieno obleko. Resničnost ter trditev se da spoznati že iz raznih nasprotij.1 ki so v tem listu, pa tudi zgodovina je že davno dokazala kot nepobitno dejstvo, da so se krščanski Nemci res zvezali s poganskimi Mongoli v ta namen, da bi z njihovo pomočjo dodobra zatrli krščansko slovansko državo, kar se jim je konečno res tudi posrečilo (leta 906). Iz vseh *eh dejstev pa je jasno kot beU dan, da je bil že prvi boj med Slovani in la tinskimi Germani radi slovanske;:; obrednega jezika političnega, gospo darskega in narodnega značaja, kten znake kaže ta boj tudi še dandanes i naj trdi kdo karkoli. Zato na je Li vselej in je tudi še danes tako 1 jut ii , neizprosen. (Dalje prihodnjič.) POZDRAV. j Na obali Atlantika pozdravljam š< ! enkrat vse prijatelje in znance široii ! Amerike, posebno pa Josipa Za vršni ka v Milwaukee. Wis. Vsem kličem Na veselo svidenje! New York. 13. aprila, 1910. | Fran Osa j nik. Kje je moj prijatelj MARTIN PE TERLIN ? Pred 2 mesecema je bi v Clairmont, Ol.io. Prosim, če kdi ve, da mi naznani njegov naslov za kar mu l>odem zelo hvaleže:i ali naj se pa sam javi. — Antao > R upa n. 240 Greeubash St., Mil v.aukee, Wis. (14-IG—i SVAP.ILO. Rojake svarim pred JANEZ« BELJAK. Rodom je Hrvat iu se iz dava tudi za Slovenca. Znan je rad goljufije posebno v Forest City. Pa. in pa v Thomas. W. Va. Tukaj ji mene, kakor tudi več drugih opehari za lepo svoto. Njegova žena ni ni. boljša. Rojaki, varujte se teh tičkov Jakob Miklavčič, i 1 Moon Run. Pa Kje je ? Tukaj nas je pet bratov h ! iščemo šestega svojega brata JA KOB A NOVAK. Doma je iz Prim čevasi Štev. G. občina Ambrus. I)o lenjsko. Pred petimi leti je bil \ Salida. Colo., in sedaj ne znam nič, kje se nahaja. Kdor izmet rojakov nam naznani njegov na slov, dobi $10.00 nagrade. Našlo-, pošljite na: Mike Novak, 512 Wesi Chestnut St., Leadville. Colo. (14-1—14-7) I Iščem svojega brata IVANA NAROBE. Doma je iz Dragomelja pri Domžalah- Preti štirimi meseci bival je v Oregon City. Ore, in od tam je ne vem kam šel. Prosiir cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna, ali naj se pa sam javi sestri: Marv Ferme, Box 7G, Crockett, Cal. (14-15—l) SLUŽBO IŠČE! Slovenka, stara 20 let. želi dobiti stalno službo. Obrnite se pismeno na Apolonia Velikanje. P. O. Box 1G9, Ilaiina. Wyo. OGLAS. Slovenska gledališka družba.' išče dve dobre igralne možke moči, ki imajo veselje potovati po slovenskih naselbinah s slovensko gledališko družbo. Pevci imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Dalje se opozarja slov. dramatična društva, ako potrebujejo pripravne kulise; naša družba jih želi prodati po zmerni ceni, ker si je naročila nove radi lažje ekšpedicije. Kulise so jako pripravne za stalne odre in se rabijo lahko v štirih spremembah: dve sobi in vrt ter gozd. Mehanizem je jako lahek in se sprememba izvrši brez težkoč v dveh minutah. Na željo se pošlje fotografija kulis. Vse ponudbe naj se pošiljajo na: Josep Koren, 0104 St. Clair Ave., Cleveland, O. (13-15 4) t'. ■ • i i . " ■ f,; V - -- ifftiS? (fif ft : j slovensko katoliško podp« društvo | sveteBarba Za Zjedinjcne države Severne AmeA^-Sedež: Foreat City, Pa, .nkorporlraou dne JI. jantarja 1992 ? driov; ODBOSIfIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 6S5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TEL D AN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MCHIČ, Box 637, Forest City, Pa, KABXORWIXI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box GS3, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest Cn>, Pa. JOS BUCENELI. sterej«, II. nsdzornik, Forest City, Pa. F»ANK ŠUNK, IIL sadroruik, §t> Vail Street Luxerct, Pa. J?QSOT2?I ur PBIZIVKI ODBOX; PAVEL OBREGAR, predsednik porotnef^ o-Ibora, Weir, E*n». JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TOENIČ, IL porotnik, P, O. Box 522, For-et City, Pa. 1 - '"** Dopiii naj »o poAUjaj« L Ujaikm; CVAN lEl^BAJM P, O, 7, Foreat City, Pa. Draft veno rlasilo }« "GLAS NARODA»» Hamburg-AmeriGan Line. I f / f- i.'|f -?v • Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM. Veliki k omot! r. i parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinac-jo VAI1X0STI, HITROSTI IN UD015X0STI. POSEBNA SKRB IX POD- VOHliA ZA SLOVOCE. K( »t.TKE — odplnje 10. aprila. BATA VIA — odpluje •"> maja. 1IAMDCRG — o h:!uje 10. u aja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg American Line, ali pa pri lokalnih agentih. Ne pozabite, da edino jax žgem BEINjJL V±iC iz importiranega brinja. BRINJE VE C zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00, Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VEC, galona f2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50č; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER. ECCLID. OHIO. Kje je JOSIP BAR BIČ ? Nahaja se baje nekje v PennsylvanijL On zna dobro na harmoniko igrati. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj Frank Bambieh. 924 Talbot Avenue. Braddock. Pa. V NAJEM se da LEP PROSTOR ZA GROCE-RIJO ali kako drugo trgovino na dobrem prostoru. Prvo leto je jaiko nizka cena. Za podrobnosti vprašajte pri: Mrs. P. J. Murphy, W. German St., Little Falls, N. Y. (14-20—4) Jugoslovanska l|Sp KatolJednola, tukorporirana dne 24. januarja. 1901 v uižavi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. > f Xr*AJ}ALO; Pred^drtiV: FRANK MEDOS, WB3 EwinK Ave., So. Ckic*^ IU Podpredsednik: IVAN GEKM, P. O. Box 57, Braddock Pa Gls.ni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Poojoiii tajnik: MAKS KKRŽIŠNIK, L. Bo* »83, Sock Spring, W janin*. ' Blaojaik: IVAN GOVŽ*, fc a. Bo* lift, Ely, Mi«. t »ADXOKJtI£2; ALOJZIJ VIRA XT, predneinik aairoKiera odbora, 1700 E. tZth S* ■drain, Ohio 1 IVAN PRTMOŽTČ, n. nadzornik, P. O Bo* 641, Eveleth Min^ ^ JIIHAEL KL03UČAR, HL nadzornik, 115 - 7th Str.,' Calumet POROTNI ODBOR: iv AN KER?ISNTK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Bo* 138 Bordia«, Pa. ... , IVAN MERHAR. drugi porotnik, Bt 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLIŠIČ, tretji por otnik, Ex 3 Piuevillc, Minn. 1 ■ o—-—* XdTUVnik: Dr- MAiiTIN J- 711 Nortk Chicago St., DrnitTi.no glaailo je "GLAS NARODA.'* Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Vlom. I>ne 28. marca so prišli do-cetlaj m' neznani tatovi v hišo Št. 10 v Dalmatinovi ulici ter vlomili v podsircšjc ill o-Ines!i mno<_ro obleki*. *evl jev, klobukov, posteljnih odej in drugo v dkupni vrcJnosti do približno K. Vse to so spravili v dve potni košari potem «e pa odpeljali s j' "ii«'it: 7 lzvo^iuoai na kolodvor. f F T" 1 — .. — » . i m ti v 111-1 -.t. ■> v t^ti uhei so vlomili nepoklicani gostje v podstrešje ter tam iz kovregov pobrali 24 platnenih rjuh, dve jut ni preprogi. 3 črne seqK>. 3 plete, srebrn nož. G zlatih /lic za kavo. dva mala zlata križa. 3 molitven i ke. 2 pleteni prepr in v v dru.'ifi pletenin iti višnjevo žon--ko obleko. Vse to <0 tatovi zložili v dva Trna potna kovrtvra in edišli. Vsled opeklin je umrla v ljubljanski deželni bolnišnici 3« kletna Marija Rt'šH<, posestnikov* ht~-i z Jezera. \ zrok kakor po navadi: neprevidnost. Stalni korespondent "Russkega Slova" v Ljubljani. Dne 30. marca je pri šel v Ljubljano A. Zolotarev kore.ovi metati kamenje v ke, a eden lopovov je celo n-trelil iz reve Iverja proti koeija-žcm. a na sr <"0 ni nobenega ranil. Na d« tonaeijo so prihiteli stražarji, a lopovi -o jo pobrisali urnih peta. vendar so bili trije te nečedne družbe zasajeni in aretirani. Predrzni lopovi -p imenuj?jo: 201etni Filippo Air.-ta-i'.. 271ctni Franeesco Con-trotie i:i 1TN tut Francesco Scrie. -vsi pristojni v Italijo, odkoder so prišli v Trt jest doma inom kruh izpred mst in jih potem še na ulicah napadat. Prijeto lopov? zaprli. Nočejo p;t iz lati svojih predrznih sodru-gov napadalcev, ki so pobegnili. Žalosten konec zaljubljenega oglarja. 33Ietni ogliar Josip Periz, stanujoč v ulici S. Filippo 3 v Trstu, jo bil zaljubljen v lastnico neke tolerančni' hitu st. , je nedavno zvečer s samomorilnim namenom skočila s pomola sv. Karla v morje. V bližini n::h-j' i se mornarji so obupano žensko i>otegni!i iz slanih valov i 11 jo izrodili TreveMi, ki jo je dal odpeljati v holnišni o. Dekle iz ljubljanske okolice umorjeno V Trstu. V Trstu je živela kot j s!u^;inja od 10. leta sem v ljudski ku- j hinji neke M uij-e Medvv 1 11a Can.po ! Belve.lcre št. 1 neka Marija IVt lin. loma iz Studenea pri Ljubljani. Z njo' so je scz:ian;I Fvar.e Grajzar i/. Srn! d-ni-ka p i Kvmju i:i živel na njene ■ >tro'-ke. l-r.-da sta dva otroka, ki sta I pa uTrlo.. Dekle se jo 2con"no Graj-! zarja naveličalo, pustilo sv. jo sluJLbo in leta 1007 ali 1008 odšlo iz Trsta, i (irajzar se j- in el tem nekje oženil z j neko Heleno Šcvt-ik in i m vi z njo fan-j ta. pa se moral končno od žene4na j ! njeno zahtevo ločiti. Medtem se je Marija Pnttlin vrnila v Trst in šla za služkinjo k rodbini Zieglcr v gostilni "Alia Meridionale" v Campo Belvedere. Pa trrdi ločeni Grajzar se | je vrnil v Trst iu se vsiljeval svoji 1 prejšnji ljubimki, ki a a pa ni marala, ker j" bil zopern človek. Grajzar pa je silil in silil vanjo in na njen račun v gostilni pil in jedel. En čas je delal pri " Union-Ban**, ]x>tem ]vi zapustil delo in vedno češče prihajal v gostilno. Marija Petelin ga je odločno < ilbila; nrrdavno pa se je zavoljo tega maščeval. Prišel je zopet v gostilno, naročil pivo. potem pa se naredil, kakor da bi bil neko:; k- ■ napi t in se naslonil na mizo. ka'kor da siii. Tvledrem pa — bilo je dopoldne — jo pismor.o--a prinesel gospodarili pisn in ko so i!: mači pismo brali, s? jo Grajzer 1-plazil neopazen v kuhinjo in ondi s ' kuliinjskiin nožem zaklal Marijo Pete-; lin. tako da je na licu mesta izdihnila. I Potem je zbežal. V ulici Stella ga je | i:-t nek bosanski vojak. Grajzar i j se jo ranil z istim nožem, s katerim! i je zabodel Marijo Petelin, v grlo, pa I le lahko. Nato so ga stražniki ujeli, j Zagovarjal se je. da je Marijo Petelin v pijanosti ranil, toda zdravnik je ! konstatiral, da je t rožen. Njegova rana se bo zacelila v osmih dneh. nakar pride v zapor. Umorjena Marija Petelin je bila komaj 24 let stara, morilec pa jih ima 37. ŠTAJERSKE NOVICE. Nemška surovina V Worth u blizu Gnasa na Sr. Štajerju je zasledoval 171etni hlapec neko dekle z neuravni-iri ponudbami. Ker ga je dekle zavračalo, je postal dečak tako razburjen, da jo je z nožem do smrti ob-j delal. Samomor vsled nesrečne ljubezni. j V Dravo jo shočila pri Pobrežu v Mariboru 17Ietna šivija Kristina Klenj-1 šok in utonila. Imela je raamerje s sinom nekega trgovca, ki pa 111 bilo 1 srečno. Brezsrčni pazniki. V Gradcu so lr prli dva pazniki blaznice v Feldho-f . ker sta bolnika Engelbrechta tako p šliodovcla, da jo takoj nato umosrl. ' < lovdkoljuba se pišeta Schuperl in , Ilallner. Vojaški begunec. Xa veliko soboto zjutraj so ujeli v Ormoža vojaškega begunca, huzarja Januša Nyirija iz Maribora. Imel je na sebi nek star klobuk in suknjo, izdale so ga pa vojaške, hlače. Nyirija so že lani en-kraii zgrabili na begu v Ormožu. Velika tatvina vrednostnih papirjev. V Vrtni uliei v Mariboru je na Velikonočni pondeljefc opoldne ukra-del nekdo zasebuici Ver t h iz za-kle- - Podružnice -1 Ljubljanska kredžtžia banka v Ljubljani Stritarjeve ulise 2 j - Podružnice - I - Spije!, Celovec, Trst - j sprejema vio2e na knjižice in «« ^/£1°! I - Sjiljet, Celovec, Trst - j r * ' 8 koči račun ter je obrestuje po cistij, jO | ■ | III Sarajevo, I Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. i in SgrajeVP, I - Delniška glavnica - I Nai zastopnik za Zjedinjene države je tvrdka I » Rezervni forid ■ - , K. 4,000.000, - I FRANK SAKSER CO., ^ortlandt Street, New York. 1 - 3oo.ooo. nj^ie omaro železno kaseto z ^ed-nostnimi papirji v vrednosti več tisoie kron in pa suhega denarja 100 kron. i Zaprli so nekega huzarja, častniškega pri svaku ukradene, ker je na sumu, da je papirje uikradej. Umrl je v Weizu na Sr. Štajerskem okrožni zdravnik dr. Friderik Breznik. — Žrtev velikonočnega streljanja. V 1 celjsko bolnišnico so pripeljali 5 težko ranjenih, dva rodbinska očeta iti 3 nedorasle dečke, kateri so bili pri velikonočnem streljanju ranjeni na rokah in v obratu. — V Dobrenji nad Mariborom je zagnalo hlapen posesit-nice Fluclier. kateri j p-, nabijal moz-narje, ravi luko Reni pri Galacu ob Donavi, da bode Srbija lalvko naravnost v Rusijo izvažala svoje blago, ne da bi se bilo treba dotakniti Avstrije. Spopad na tnrško-bolg-srnki meji. — Šest mrtvih. V bližini Adriano- | pola so stopili turški vojaki na bol- ! irars'ko ozemlje in streljali na bolgarske vojake. Ti so oderovorili in na- ) zadnje zapo .lili turško vojake čez mejo. Turki so imeli šest mrtvili in mnogo ranjenih. RAZNOTEROSTI. Skopuha obglavila lastna cenama skrinja. Groizen dogodek je provzro-'"il smrt staremu skopuhu, po imenu Grisorijcv. Odprl j.* železno skrinjo, v kateri je imel spravljen denar, da i ki ga opazoval in štel. Zamišljen v , svoj zaklad je gotovo globoko sklonil crlavo v skrinjo, tako da je zadel ob železni pokrov, ki se je zapTl in zaradi velike teže odsekal skopuhu irla-vo s svojim ostrim robom. Truplo starca so našli pred železno skrinjo, a i glavo v njej. Policijski red za zračni promet je j sed vj popolnoma izdelal odbor francoskega aerokluba in era predal ministru javnih del. Glavne določitve so: Aeroplan se mora ogniti zrakoplovu. Dve zračni ladji se ogneta druga dru- J gi na desno, kakor vozila na zemlji. Zrst-na ladja, ki zapazi druge ob desnici v enaki višini, se mora za 50 metrov dvigniti. Vsaka ladija, ki hoče drugo prelliiteti, mora to naprej z žvižgom opozoriti, potccn pa 50 m na desno iti višje leteti. Letanje preko mest je prepovedano in kapitani morajo mimo mest, ako nimajo posebne er, dovoljenja od županov. Na vidnem mestu mora nositi ladja številko ter ime iu stanovanje posestnika. — Za aeroplane mora imeti voditelj sposobnost kakor jo kr.a šofer. — Vsako poslopje, ki je petdeset metrov široko, fc.ora naž^ati v mraku svetlo luč. da se lahko vidi. Kolodvori morajo nositi velike svetle napise, da aeronavti laihko spoznajo, koder plovejo. VABILO K VESELICI, ktero bode priredilo društvo sv. Bar-i bare št. 8 v Johnstownu. Pa.„ v soboto dne 16. aprila t. 1. v dvorani sv. Cirila in Metoda na 8 Broad Alley. Prieetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.00, dame proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa sosednja društva iz JobnstoTvna in okolice, da se te naše veseliee udeležiti blagovolijo. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo skrbel bode ODBOR. j Kje je IVAN KRAJCf Doma je iz Dolge vasi pri Kočevju. Pred pol leta bival je v Pittsburgu, Pa. Za njegov naslov bi rada vedela sestra: Marv Kraje, G90 Gates Ave., Brooklyn Borough, New York. Išče se IVAN BOŽIČ, kteri biva že! nad 20 let v Zjedinjenih državah. Zadnjih šest let se pa sploh nič ne zna za njega. Išče ;ra radi očeto-: ve zapuščine njegova mati, ker je posestvo sedaj njegovo. Prosim i cenjene rojake, če kdo ve, kje se I nahaja, da mi naznani. — Neža j Božič, Mala Bučna vas št. 2, pošta 1 Novo mesto. Kranjsko, Austria. (14-16—i) ————————— ; Kje je JOSIP KNAUS? Doma je! iz Loškega Potoka. V Ameriki je že 7 let. Pred 3 leti sem zadnjič o njem slišala. Za njegov sedanji naslov bi rada zvedela sestra: Matilda Knaus. c/o Mrs. Faith Hotel, Canarsie, Brooklyn, N. Y. POZOR KROJAČI! Iščem slovenskega krojača v sta-1 rosti od IS do 30 let za laliko in stalno delo. Plača dobra z ali brez hrane. Krojači naj se pismeno obrnejo na: Andrew Čufer, Tailor, 7S5 Grand Ave., St. Paul, Minn. ____^_____ ! ' "" - ! Kje je MARKO ČAMPA ? Pred dvema leti je bil v Moon Runu, Pa. Zadnjega bi rada zvedela njegova žena Neža Campa, ktera je prišla te dni iz starega kraja. Rojaki se prosijo, da naznanijo njegov naslov: Neža Campa. G529 Met ta Avenue. Cleveland, O. (32-14—i) NAZNANILO. Kdor želi kupiti uro ali kako drugo zlatnino, mu bode prilika pogledali moje blago, ko vas obišuem. Sedaj potujem po Pennsvlvaniji iu p> tem grem v West Virginijo. (14-15—4) Frank Bambich. KRST AN JE PARNIKOV. ST. LOUIS odpluje 16. aprila v Southampton. VADERLAND odpluje IG. aprila v Antwerpen. ] KAISERIN AUGUSTE VICTORIA I odpluje 16. aprila v Hamburg. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila v Trst. OCEANIC : odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. aprila v Havre. iTUNZ VR1EDRICII WILHELM odpluje 21. aprila v Bremen. CELTIC Mui luje dne 23. aprila v Liverpool. NEW YORK odpluje 23. aprila v Southampton. ; LAPLAND odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 2G. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 20. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst. MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton. LA BRETAGNE odpluje 2S. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 2S. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. COLUMBIA odpluje 30. aprila v Glasgow. ST. PAUL odpluje 30. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 30. aprila v Antwerpen. i CEDRIC odpluje 30. aprila v Liverpool. AMERIKA odpluje 30. aprila v Hamburg. j POTSDAM odpluje 3. maja v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT odpluje 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst. ADRIATIC odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE ___ odpluje 5. maja v Havre. GEORGE WASHING TON odpluje 5. maja v Hamburg. PHILADELPHIA odpluje 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM II. odpluje 10. maja v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje maja v Rotterdam. TEUTONIC odpluje 11. maja v Southampton. POZOR ROJAKI! J/nVSBr osiveli. Ravno tako krasni brki popol-lorai zrastejo. Reumatize .1 v rot.ah nnpah in irižk ah v s dneh poDolnom oviranim, kurja očeta »raiavice, t'Otne nujcs in ozebline se jjoDoIncma xlstraiujo. Da je to rcsnica jamčim z v.X-'O. i'Lsite >0 eenik kateresra pošljem zaatoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box :S9. CLEVELAND. O. / pozor I f^llW^ rojaki! • ''"-Z/'. J iSs kaosi« ^I^g^j^vSjr ur-j »li dtnjrc rlatnino. Daj piie pc> icyo «1!- c*al stoTeneKi ctolK. Cen/» so zflo niikf, oairmj" «0 is blafo. Mi Do?iljamo božična in nc.-olctna Gari-a disektno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite danes po ccnik. DERGANCE, WIDET3CH & CO^ ^822 Arapahoe St.. Denver, Colorado NAZNANILO. tout Sloveneem in Hrvatom na-manjam, da je v korist onemu, ki ieli dobro in naravno vino, ee se obr-ie na posestnika vinograda, ne pa ia agente, kteri nimajo svojega vina. sJr, f tm ^flfeir &M4 Cena dobremu belemu vinu je 33c ralona in črnemu pa 2Sc galona. To-i-orne stroške plačate samL Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas vee skupaj, zložite se ra celo karo, to je za približno GO sodov in dam znižano eer.o, za ktero se pismeno dogovorimo. Z naroči?om se pošlje polovico denarja v naprej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, kair naj vino pošljem. Za obilo naročil se priporočam Frank StefarJch. posestnik vinograda, R. E. 7, Box 81, Fresno, Cal. Pozor! Slovenci Pozor v ~ crSALON^' ?;modemttr: kogljišžetT1 Sveže pivo v sotfičkifc in buteljkač •Iruge raznovrstne ter ujii-ti Traodkc. Potniki dobe pri nisrti ..rennčiSCe z:\ nizko ceno. Poetrsžbs iotEs in izfconsft. Vgera Slovencem in crvigtm Slovan® vs^ 5cplo priporočit ^ Martin Potoka;1 IM So. Cestar kn. Shlca^, TI a 50.000 knjižic IH^M ZASTONJ MOŽEM, i mlt%x f al mm jI gy^nT^ JjjLgiJygjfljl Vsaka knjižico je vredrsn $IO.OO bolnemu človeku. H 8 Ako trpite na kterikoli tajni roo»' t^litf- nam -a danes, j na kar vam mi pošljemo našo kftj;žk-o v vašem materine La jeziku popolnoma zastonj. 1 POŠLJITE NAM TA ODIiEZEK DANES. j Dr. -TOS. L T STE R & CO., A us. 702 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Ct.i'apro, KI. | Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižic o brezplačno, in prosim, da mi jo f.o§!jete takoj. j Ime............................................................................... I ...........PoŠta... ............................................Država.............................. ,------------—— --------»- —i j Zdrovju najprimernejša pijača je j ^leisy PIVO^ I i ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Sad j j naj nikdo zamudi posl-usit ; v svujo iostno korist, kakor^d' ^ <* * M j svoje družine, svojih prijateljev :n drugih, Lo2sy pivo je najbolj p r: ljubljeno ter se dobi r 2xjtth ; gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oea- Trtvtlkar-iu 0102 St. Ci*»» »-» ; E I Li:n Vain drage volje vse pojasu:. I TRE liAAC LE1SY BREWING COMPANY I CLEVELAND, O. ill® fisnsialš iraiiseiMiiioe. [Francoska p ar obredna družba.] Direktna iti a do Havre, Pariz:*, Švice, Ircrco-ti iu LjnMjane- Poštni parnilci so: "1 a Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, ntl.(HX> konjskih mo« l.abavoiE 4 " ..................J2.(-n0 " 25 0^3 " " -La Lorraine" » '« .................u .00 " 35 000 LaTcuraint" " " ...................lil.LH") 41 32 000 « - • La Bretagne"................................» o O'.jO La Gascogne" ............................... tf.00i){* 9.000 " » G ! a v c a agencija: W STATE SINEW YORK corner Pesr! Slrsct, Clicsebroiifh Boildisg. ParniH odplujejo szizj nzprej redna oa čelrilal- e' uri dopolntuie h pristanišča štev. 42 North Rivsr, ob Murton St., N. Y.: 'LA T0URAIXE 21. aprila, 1910. *LA PROVENCE 10. maja 1010. LA BliETAGNE 2S. aprila, 1910. *LA TOURAINE 2G. maja 13J0. LA LORRAINE 5. maja 1910. *LA LORRAINE 2. junija 19]0. •LA SAVOIE 12.mt«ja 1910. t POSEBNA PLOVITBA. ' v ^ ' V EAVSB: LA GOSCOGNE odpluje dne 10. aprila. 1910. ob tretji uri popoludne. Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 2. maj::;1-« ob 3. uri popoludne. Paraiki z zvezdo zaznsmovccl Intcjo po dva viiaka. ^ " —CENJENI ROJAKI --\ l PO MINNESOT1. S A želite kupiti lote v mestu Dulnth-Snperior, p JTXiA'ik.v^ blizu novih tovarn, ali ? V A TČTh želite kopiti lepo iarmo vpad jerejskem pasn ^ Jr\ države Michigan, ali £ i ? A "F*-O imate kaj posestva zavarovati proti ognju, d C obrnite se veuno na podpisane. p ftii smo zastopniki ^ p zanesljivih družb t r; za ves rudarski okraj države Minnc-sote in Vem jamčimo popolnoma " » poJteno postrežbo. ^ 1 GEO. L. BROZiCH, Agency, ELLY, MINN. K podružnica: EVELETH, Minn. JCHN 3. SMREK AR. Manager -t Pristen importiran [Cviček in Vipavec \ je dobiti steklenica 50 ct, ca dom f New Yorku pcstaTljen. r ; Fritz Doerrhoefer, | 1643 - 2. Ave., med 85. ia 86. ulico, New York, N. Y. t v^ v^ x» xj VI V> V1V| v» -»o- >> v> v, >, -m jo- J'-r J*-!, Jlf J^f ^ft r. Vftanarljeia dae 16. avgusta 1908. Inkorporl.-ann aprila 1909 v drŽa v! Penna. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa, Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDR1CH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK P BRK O, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIČAiR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa. • POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. f VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALTJER, Greeve St., Conemaugh, Pa. - — o .....— Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proŠeni pošiljati j fieear naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa ; aa glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali ! ■plok kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se ' to atmndoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. DruStveno glasilo je "GLAS NARODA." EKSELENCA POLICIJSKI NAČELNIK. < - < Enaki spisal NIKOLAJ NIKOLA JE VIČ IVANOV * - < Za "G. N." priredil Bert P. Lakner. i videl ekseleneo dne 3. novembra zvrver po testi uri iti v prodajalno dvornega zlatarja Vazilo-'♦ič* Barinka J" *1 Ničesar nisem videl, prav niče-mar!" je zaklieal Mihajlov ves raz-•feurjeu. ki se je domislil predstojnikove energije in njegove klofute. Andrej, kteremu .je pa bilo to neznano, je zmajal z glavo in odgovoril: "Pomisli, Mihajlov r" O, ta je vse vedel, in radi tega je te ekikrat odgovoril: "Kičesar niseno vided!" "Čudno," je odgovoril Andrej, "policijski načelnik mi je vendar sam rekel —" "Kaj ti je rekel predstojnik?" je Mihajlov nekam strahoma prekinil »vojfga tovariša. *'Da si ga videl oni vefer, ko je šel ▼ clatarjero prodajalno." "Zakaj pi potem napram meni zatrjuje. sploh ni šel notri?" je za-<*nd*no zaklical stari. "To je zatrjeval?*' je zaklical Andrej navidezno začuden. "S*rerla." je odgovoril Mihajlov. "in sicer z velikim povdarkom. In vendar gps« ga videl z lastnimi očmi, ko se je pripeljal s sanmi iu ko je izstopil.'' 'S sarima? Ali se spominjaš na *aai natančno?" je poizvedoval Atodrej. "Kaj bi se ne." je odgovoril Mi-1 bajlov. "Kakor bi bile. pred menoj! Lakirane so bile s svetlomodro barvo, robovi pa so bili pozlačeni. Lepe so ' bile, tako ti povem, bratušiko!" "In konji?" "Vranci z s srebrom okrašeno konj- ! sfco opravo. Ognjevite živali, katere je sivobradati izvošček komaj krotil." "Ali nisi vidpj ekselence, to se je sopet odpeljal?" je vprašal Andrej. 'Ne," je zavrnil Mihajlov. "Sol se«nr Ito sem ga pozdravil, po svojem potu." "Hvala ti. Mihajlov," je srovoril mladi komisar. "To je vse. kar sem fcotel vedrfi. "Sicer pa, moj stari, je tiaboljše, da našega pogovora nikomur n« izdaš. Zadeva je skrajno tajna, in, kakor ti bode znano, ekselenca v takih eto&ajih n« razume šele!"--- "Bkselnwa je star osel!" je Mi-; tiajJov Groino jezno mo.mijal, ko je ' otMel Andrej po tem svarilu iz pi- J same. "Pripravi mi gromenje z udarom, ker sem na njegovo vprašanje j povedal resnico, a mi pred nosom u-t«ji to, kar &r*n videl. Sedaj pa pri- J nta. temo predrznemu lopovu, Glinki, J da »fm imel prav. Ce bi le vedel, kaj i naj rse to pomeni." — — — Mladi kriminalni komisar je naj-j prej« nekaj naročil prvem« tajniku varnostne, sluebe, nato pa je najel na prvem uličnem vogalu sani, s katerimi ma je odpeljal proti Vladiorirskemiu prospektu k Vaziiovi&t Barinka, kte-wtt® se je pustil javiti Dvomi draguljar ga je peljal, ko v zasebno sobo, kjer mu je na Andrejevo željo še enkrat eel slučaj naznanil in izrekel svoje obžalovanje, kakor tudi začudenje o teim, da je šel ekse-hiica, gospod policijski načelnik tako daleč. "Vi ste toraj ipopolnoma prepričani. gospod Barinka." je vprašal Andrej, ko je zlatar končal, "da je vsaka pomota na vaši strani izključena?" Barinka se je pri tem vprašanju porogljivo zasmediljal in odgovoril: * * To se;a:, gospod komisar. Sieer vam .je pa prosto, da zaslišite moje josobje, ki vam bode vse, kar sem vam rekel, v polnem obsegu potrdilo." "Ni treba." je odgovoril Andrej, '•ker vem. da ravnate gospod Barinka v dobrem mnenju. A človak se lahko n:oti in se pusti prevaliti, nakar pride ke-?." Dvomi zlatar je osupel pogledal mladega uradnika, ki je tako resno govoril, nato pa je odgovoril, zmajaje z ramami: "Mogoče imate prav — a v tnai slučaju je vsaka prevara izključena, nakar stavim svojo glavo." "Tega raje ne storite, gospod Barinka." je zavrnil Andrej, nehote se 'smehljaje. "Samo r«o imate. Sedaj pa še zadnje vprašanje: ali ste slučajno videli ekseleneo. ko se je odpeljal?" "Seveda," je odgovoril Barinka, j "koir sem spremil gospoda policijskega načelnika do njegovih sani." "Modre z zlatom — vranci — star, •dvabradat kotijaž?" je vprašal Andrej. "Popolnoma pravilno," je odgovoril dvorni draguljar. "Ali mi morete mogoče povedati, v ! kateri smeri se je vaš kupec odpe- , .Ijal?" jo poizvedoval Andrej. "Tudi to." je govoril zlatar. "O-' ^rnil se je proti aničkovskemu mostu." i Andrej je sedaj vse vedel, kar je f hotel od Barinka izvedeti, in je vstal,! ;da bi šel. "Ali ,m.i how.te še kaj^povedati?" je vprašal zlatarja, ker je opazil, da je imel še nekaj na srcu. "Vprašal bi vas rad še nekaj, a zaupno." je ta odgovoril. "Prosim!" "Ne morem si misliti," je govoril | Barinka, "da bi ekselenca hoteJ —j kako bi rekel. — goljufati. A3 i go- | spod policijski načelnik mogoče j ni--" "Znorel?" mu je segel Andrej v j besedo. "Prosim, le govorite." "No. da!" j« rekel zlatar. "Ali j se ne zdi tudi vam tako?" "Ce je on res nakit kupil, potem: na vsak način!" "No. potem je zblaznel!" je šep- j nil Barinika," o tem ste lahko pre-j pričani!" "To morate vi najbolje vedeti," je! smehljaje rekel Andrej, ter se uljudno poslovil. Po tem dogodku je preteklo tri dni. f Na večer tretjega dne je sneg hudo i^Mtfiiiiff J^itiri^ttiifihiiiiiaiiir i fiiiiii iiVI witti fiialetaval. Nevino obrežje je bilo za-| vito v nepredorno meglo. Policijski 'čoln. ki je vozil okotu šeste ure proti predmestju Mala Oht-a. je imel težko ; stališče radi n a p 1 a v 1 jenega ledu. Le ! z največjo previdnostjo so se mogli policijski uradniki izkrcati. Sedaj pa so srečno prišli na trdna !tla. Samo eden .je ostal. Pritrdil je čoln na neko de*blo, se dobro zavil v svoj kožuh ter se zleknil >]x> klopi, da bi tako čakal svoje tovariše, ki so pod Andrejevim vodstvom — ker ta se je izkrcal s svojimi ljudmi — kmalu izginili v nočni temi. Mladi kriminalni komisar je tekom I treh dni svoj čas dobro izrabil. Lahko je bil z uspriiom svojega truda zadovoljen, ker. kakor je vse kazalo. je bil svojemu cilju blizu in pričakoval j?, da dobi zločinca že čez j kako uro v roke. Način, kako je iznašel njegovo skrivališče. na samem stoječe, napol pojdi to poslopje v bližini maloohtanske-j a*a pokopališča, je dokazoval njegove ' zmožnosti knt jxdicijski uradnik. Gri-' gori j Aleksejevič pa/* ne bi mogel do-1 biti boljšega uradnika, da bi mu po-' magal iz kočljivega položaja. In ven-I dar se j?» moral Andrej prepričati, da je časih tudi najbolj premišljen načrt ravno tako zanič. kakor kak slab. Seveda se mora pri tem ozirati na omahljivo voljo slučaja. In Andrejev načrt je bil videti za-; res dober. Od prverrn tajnika varstven? službe je dobil zapisnik. iz katerega je do-gnal. kateri redarji so opravljali u-, lično službo usodnega tretjega no-. : vembra. Iz tega zapiska je najprvo poiskal polieaja, ki je bi takrat v bližini zla-, i t a rje ve prodajalne v službi, in ki se je spomnil modrih