OB PRAZNOVANJU 6. PRAZNIKA OBČINE VIDEM POŠILJAMO ČESTITKE Z DOBRIMI ŽELJAMI V VSE KONCE NAŠE OBČINE. VSEM SKUPAJ ŽELIMO PRIJETNO IN VESELO PRAZNOVANJE TER VAS VABIMO NA PRIREDITVE OB PRAZNIKU, ŠE POSEBEJ NA OSREDNJO, KI BO 16. JUNIJA, OB 16. URI V VIDMU. VAŠ ŽUPAN FRANC KIRBIŠ, inq SVET OBČINE VIDEM OBČINSKA UPRAVA OB PRAZNIKU OBČINE mlitevobL priimku (Mam Vitim SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV REGIJSKO TEKMOVANJE EKIP PP CIVILNE ZAŠČITE TRADICONALNI POHOD PO HALOZAH; organizator PD Haloze TEK OBČANOV - VIDEM Z OKOLICO TURNIR V MALEM NOGOMETU V POBREŽJU OTVORITEV RAZSTAVE DOBROT IN ROČNIH DEL AKTIVOV ŽENA NA OBMOČJU OBČINE VIDEM (VIDEM, POBREŽJE, LESKOVEC, SELA IN DOLENA) TRADICONALNA PRIREDITEV "SPOZNAJMO SE V PESMI, PLESU IN GLASBI" (prireditveni šotor) SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OSREDNJA PRIREDITEV OB 6. PRAZNIKU OBČINE * pozdrav gostot/ * nagovor župana * podelitev priznanj odličnjakom osnovne šole * podelitev občinske plakete in priznanja * beseda gostov * zabaVa z ansamblom Tornado PRAZNUJMO SKUPAJ! SI Ob prazniku bosta podeljeni plaketa m pmmuje Bar; riogreuiKpu 3. junij: 9. junij, ob 9. uri: 9. junij: 13. junij, ob 18. uri: Ut. junij, ob 16.30. uri: 15. junij: ob 18 uri 15. junij, ob 19. uri: 15. junij, ob 20. uri: 16. junij, ob 15.30 uri: 16. junij, ob 16. uri: PLAKETA PODJETJU DRUŽINSKI RAJ D.O.O Plaketo občine Videm bo prejelo uspešno podjetje družine Zaranšek DRUŽINSKI RAJ d.o.o iz Vidma 2 D. Podjetje se ukvarja s trgovino, gostinstvom in turizmom in daje velik prispevek k razvoju podjetništva, turizma v občini Videm ter odpira nova delovna mesta. Kmalu bodo Zaranškovi odprli še moderno zgrajeni rekreacijski center Dravinja ob reki Dravinji v Dravinjskem Vrhu in obogatili turistično ponudbo občine. Prav zato se podjetju Družinski raj na predlog Odbora za gospodarstvo občine Videm in KS Videm ob letošnjem občinskem prazniku podeljuje plaketa občine. PRIZNANJE PGD TRŽEČ Priznanje občine Videm bo ob 4. občinskem prazniku prejelo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TRŽEČ, ki letos slavi 70-letnico aktivnega delovanja na področju zaščite in reševanja. Predlog za priznanje je podal svet KS Tržeč in GZ Videm. UVODNA BESEDA Spoštovane bralke in bralci Ob 4. občinskem prazniku, ki ga praznujemo v občini Videm ob prazniku svetega Vida, se vam oglašam s svojim razmišljanjem. V občini sem kot svetnik občinskega sveta in kot podžupan ob županu odgovoren za dosežke in za nedosežene plane v občini. Kot eden od dveh podžupanov sem v občini soodgovoren za področje drobnega gospodarstva in turizma, za področje kmetijstva, komunale in infrastrukture. Na vseh teh področjih je dela dovolj, marsikaj preveč, tako kot želja in potreb, da vseh ni mogoče uresničiti. Iz leta v leto se trudimo s sredstvi, ki so na razpolago, narediti čim več. Na področju infrastrukture poizkušamo v občini asfaltirati kakšen odsek ceste, gramoziramo ceste, gradimo javno razsvetljavo, v Leskovcu in Doleni urejamo vodovodno omrežje, za celotno občino pa imamo narejene idejne projekte za kanalizacijo. Velik zalogaj nas čaka na področju otroškega varstva, šolske vzgoje in zdravstva. V Leskovcu smo pričeli z gradnjo osnovne šole, v Vidmu pripravljamo vse potrebno za gradnjo zdravstvenega doma z lekarno in pa vrtca. Za področje drobnega gospodarstva in kmetijstva vsako leto razpisujemo skupaj z banko ugodne kredite s subvencionirano obrestno mero. Za vsa področja imamo v občini komisije in odbore, tako da lažje rešujemo zastavljene naloge. V občini razmišljamo o dolgoročni razvojni strategiji, s tem bi za daljše obdobje začrtali razvoj občine na vseh področjih. S tako zastavljeno razvojno strategijo bi imeli jasne cilje razvoja. S projekti, ki jih bomo izdelali bomo kandidirali na različnih institucijah v državi za razvojna sredstva. Razmišljanj in idej, kako pospešiti razvoj v naši občini, je veliko. Zato Vam, spoštovane občanke in občani, želim prijetno praznovanje in vas vabim, da se udeležujete vseh prireditev, ki jih pripravljajo kulturno prosvetna in športna društva v občini v času občinskega praznika. Posebej pa Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v Vidmu 16. junija. Marjan Selinšek, podžupan Prve pozdravne table v občini Takšne bodo videti prve table občine Videm, ki so že naročene pri mojstru. Kratek opis ne bo odveč, zato p o v e j mo, bo podlaga table zelene barve, da bo okvir bele, prav tako napisi, table pa bodo olepšane še z barvnim grbom in turističnim znakom. Table bodo zanimive oblike, občina pa bo poskrbela, da bodo še do poletja postavljene na primernih mestih ob vstopu v občino Videm, k j er bodo svojim občanom in vsem obiskovalcem ravninsko-haloške občine izrekale DOBRODOŠLICO. JULIJ JE PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI SELA V KS Sela bodo letos poleti na god sv. Ane tretjič zapovrstjo praznovali krajevni praznik. Na praznovanje se že pripravljajo, nam je povedal predsednik KS Sela Martin Beranič, natančnega datuma in programa praznovanja pa še niso naredili. Praznovanje s tradicionalnim športnim srečanjem in krajšo proslavo bodo najverjetneje pripravili zadnji vikend v juliju, ko je v podružnični cerkvi sv. Družine tudi žegnanjska nedelja in pri gostilni Svenšek tradicionalna vrtna veselica Anina nedelja (29. junij). Letošnje praznovanje v KS Sela pa bo še posebej slovesno obarvano, saj naj bi ravno v dneh praznika v uporabo predali dokončno urejeno asfaltirano športno igrišče, kije za šolo, društva in kraj velika pridobitev. TM 4 POGOVOR Z ŽUPANOM —'%jp' Z županom Francem Kirbišem ob 4. občinskem prazniku "PO ŠESTIH LETI IN POL MORAMO BITI ZADOVOLJNI” V mesecu juniju, ko goduje župnijski zavetnik Sveti Vid, v občini Videm praznujemo občinski praznik. Letošnje praznovanje bo že četrto zapovrstjo, osrednji praznični dogodek bo 16. junija, ko bodo v občini podeljena tudi najvišja občinska priznanja in plakete. Praznik občine pa je tudi priložnost, ko župan in občinski svetniki pregledajo opravljeno delo zaključenega obdobja, spomnijo na pomembnejše dogodke in predstavijo naloge občine v prihodnosti. V občini Videm so smernice razvoja že zapisane in v ravninsko-haloški občini je mogoče pričakovati veliko zanimivega. Zupan Franc Kirbiš ob prazniku svoje občine razmišlja optimistično, z zadovoljstvom, da imamo v občini vendarle kaj pokazati, kar govori o uspešnosti dobrih šest let delovanja videmske občine. Z županom smo se posebej pogovarjali pred občinskim praznikom. Neko določeno obdobje v delovanju lokalnih skupnosti, tudi videmske, je že za nami in čas bo najbolje pokazal, če so v občini pravilno in predvsem "pametno" delali. Gospod župan, kako pa vi gledate na ta leta lokalne samouprave in na kaj je v tem času še posebej potrebno spomniti? Župan Franc Kirbiš: "Pogledi na delovanje občine v enem in pol mandatu so vsekakor dobri. Mislim, da je to obdobje občini Videm vendarle veliko prineslo, pričakujem pa, da bo tako tudi v prihodnje. Občani bodo sami ocenili, kako daleč smo v razvoju občine, podali bodo svoje ocene, kot župan pa bi rekel, da sem v največji meri zadovoljen z dosedanjim delom in tako naj bo v prihodnosti." Razvoj komunalne infrastrukture je bil vsa ta leta bistvenega pomena tudi za občino Videm. Kar nekaj večjih investicij ste uspeli zaključiti in morda ob tej priliki spomniva na tiste najpomembnejše... Zupan Franc Kirbiš: "V vseh krajevnih skupnostih je dosti želja, upam pa, da smo kot občina vsaj v veliki meri uspeli tam, kjer seje kazalo največje pomanjkanje. Bistvenega pomena je bilo in še ostaja področje gradnje vodovodnega sistema, modernizirali smo kar nekaj kilometrov cest, poskrbeli za telefonske priključke, prav pri tem pa so se naši občani zelo izkazali, saj so akcije peljali v lastni režiji. Prišli smo precej naprej, a še vedno nam ostaja odprtih preveč problemov, predvsem v haloških naseljih, kjer gospodinjstva še nimajo vode, kjer je mnogo preveč makadamskih cest, a vse to so naloge občine za prihodnja leta.” LETOS ZDRAVSTVENI DOM Z LEKARNO, DOKUMENTACIJA ZA VRTEC, TELOVADNICA V LESKOVCU Kako je v letošnjem letu z investicijami? Vsaj po bežnem pregledu programa ne moremo govoriti o nekih večjih investicijah, vseeno pa je program kar natrpan. Župan Franc Kirbiš: "Vsaka od krajevnih skupnosti ima potrjen svoj program, pretežno so to naloge v komunalni infrastrukturi in ta program KS j e zdaj že vsem dobro znan. Če pa se dotaknem skupnega občinskega programa, potem moram povedati, da je letos v občini prioriteta vsekakor izgradnja zdravstvenega doma z lekarno, pripravljamo projekte za videmski vrtec, ki ga bomo gradili ob šolski zgradbi. Ostale planirane naloge manj šega obsega pa bomo uresničevali, kolikor bo na razpolago dovolj sredstev. Se vedno dajemo veliko za obnovo cestišč, izgradnjo razsvetljave, pa tudi nadaljevanje gradnje vodovoda v Doleni in Leskovcu." Kje je v občini Videm še preveč problemov? Župan Franc Kirbiš: "Raznolikost občine je tako velika, da so problemi tako na ravninskem delu kot gričevnatem haloškem območju občine. Zato je zelo težko uskladiti želje in potrebe vseh ter razvoj peljati enakomerno naprej: v hribovitem delu še mnogo gospodinjstev nima vode, na ravnici bi potrebovali kanalizacijo, razsvetljavo in vse ostalo za boljše pogoje življenja naših občanov.V zadovoljstvo ene in druga strani občine je tako težko delati, ampak iz leta v leto nam to vsaj malo uspeva.” Župan Franc Kirbiš V nadaljevanju poglejva na področje vzgoje in izobraževanja. Tri šole v občini, od tega dve podružnici, kjer šolski prostor še ni tako daleč urejen, da bi lahko začeli z 9-letko. Do kdaj ste si zastavili ta rok? Župan Franc Kirbiš: "Zagotavljanje ustreznih pogojev v šolskem prostoru je ena od pomembnejših nalog naše občine. V zadnjih dneh letih smo dodatne prostore uredili v OŠ Videm, kar zadovoljuje kriterije devetletne šole, v letošnjem programa pa je pričetek gradnje šole v Leskovcu, in sicer najprej telovadnica, potem pa pride na vrsto obnova šolskega prostora, investicija pa je po sedanjih predračunih vredna okrog 400 milijonov tolarjev. V letošnjem državnem programu smo uvrščeni za investicijo telovadnice, delež sredstev bomo morali zagotoviti v občini.” POGOVOR Z ŽUPANOM 5 Občina vsa ta leta z manjšim deležem sredstev spodbuja tudi področje drobnega gospodarstva, kmetijstva, deloma tudi skrbi za razvoj turizma, sicer pa je videmska občina ena redkih na tem območju, ki ima potrjeno lastno Strategijo turizma za nekaj prihodnjih let. Župan Franc Kirbiš: "Drži... Vsako leto znova v občinskem proračunu zagotovimo delež sredstev tudi za razvoj gospodarskih področij, žal pa država za omenjena področja ne prispeva nobenega tolarja. Rad bi poudaril, da je letos teh sredstev nekoliko manj, predvsem pa gre v teh primerih za kreditiranje obrestne mere. Razpis je že zunaj, zdaj zbiramo prijave in tudi letos bo teh sredstev na žalost premalo za vse zainteresirane. Kolikor je sredstev, toliko lahko pomagamo kot občina, vendar pa je predvsem dobro, da naši občani znajo to izkoristiti v pozitivni smeri.” ODCEPITVE OD VIDMA NA ENI IN DRUGI STRANI Želja po odcepiti KS Leskovec od občine Videm zdaj ni več nobena novost. Videmski občinski svet je Leskovčanom dal zeleno luč za nadaljne aktivnosti, ki jih bodo peljali v želji po samostojni občini. Kakšni pa so ob tem vaši pogledi, gospod župan ? Župan Franc Kirbiš: "Prepričan sem, da bo ta razdelitev, če bo do nje prišlo, imela prednost vsaj za Leskovec. Nastopali bodo lahko kot samostojno območje, kot celota demografsko ogroženi in bodo imeli več možnosti za razvoj, pa tudi zanje bo veljal poseben ključ financiranja. Upam, da jim bo želja o samostojni občini uspela, pa da bi se jim povečal razvoj, ki si ga v KS Leskovec zdaj upravičeno želijo." Na drugi strani pa ima želje po odcepitvi nekaj gospodinjstev naselja Lancova vas pri Ptuju. V medijih je pisalo, da občina Videm temu bolj kot ne nasprotuje, da pa še vse vendarle ni dokončno odločeno. Kaj nam lahko poveste o tej , morda nekoliko problematični zadevi? Župan Franc Kirbiš: "Lahko povem, da smo v našem prvem mandatu to že obravnavali in želji nekaj hiš Lancove vasi pri Ptuju po odcepitvi prisluhnili. Do odcepitve takrat ni prišlo, zdaj so na nas znova naslovili prošnje, vendar se je število gospodinjstev malo povečalo, nekaj hišnih številk je za nas še "spornih", pa upam, da bomo tudi to uspeli urediti tako, da bo za oboje dobro. Na komisiji za meje bomo to še uskladili, potem pa bo odločitev v rokah občinskega sveta." Ko omenjate občinski svet, vas moram povprašati, kako pa ste zadovoljni s sodelovanjem članov sveta, z delom odborov in komisij? Župan Franc Kirbiš: "Videmski občinski svet z odbori in komisijami je odigral pomembno vlogo pri razvoju občine in načrtovanju novega dela, ob tem pa moram spomniti na kritike, ki smo jim bili priča v medijih in so šle na račun večjega števila sej v naši občini, financiranja sej, odborov... Neki del morda ni upravičen, kajti nalog in dela je veliko v občini, brez sej in usklajevanj je težko delovati, pa upam, da bomo tudi na tem področju v prihodnje izboljšali tisto, pri čemer doslej nismo uspeli ali pa smo kje preveč porabili." lasten režijski obrat, ki opravlja določene naloge komunalne dejavnosti za celotno občino. Za nas je to vendarle ena od prednosti, ki jo želimo čim bolj izkoristi in tako na tem področju zmanjšati stroške." Župan občankam in občanom ob prazniku... Župan Franc Kirbiš: "Vsem bi izrekel čestitke, saj je praznik občine praznik vseh nas, ki v tej občini živimo in delamo. Želim, da se skupaj veselimo in dobro začrtamo nove naloge, ki nas čakajo v občini. Vsem občankam in občanom bi se zahvalil za dobro sodelovanje, strpnost in posluh, prav tako pa tudi občinskemu svetu, političnim strankam, občinski upravi, odborom, komisijam in vsem tistim, s katerimi v občini sodelujemo in kujemo boljše čase. Ne bo odveč povabilo na prireditve ob 4. občinskem prazniku, na osrednjo, ki bo 16. junija, ob 16. uri, kjer bo dovolj priložnosti za veselje in zabavo.” TM Režijski obrat v Tržcuje le ena od pridobitev občine v zadnjem letu Četrti praznik občine Videm je pred vrati. Kako razmišljate v teh dneh, ko imate sicer polne roke dela? Župan Franc Kirbiš: "Občinski praznik pomeni za nas tudi pregled opravljenega dela za obdobje med praznikoma, pa mislim, da imamo tudi letos kaj praznovati in se ob tem veseliti. Nekaj napredka smo navsezadnje dosegli na vseh področjih, na nekaterih morda manj, kot bi si želeli. V enem letu smo uspeh urediti 4op'0lte v 1’LrVŠ €iLt\b Spoznajte občinsko upravo Videm v sedanji sestavi ŽUPAN IN NJEGOVA EKIPA Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, pri opravljanju svojih nalog sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami ter preko skupnih delovnih teles, zagotavlja se ji javnost dela - bi lahko bila kratka, morda malo prezapletena razlaga občinske uprave. Zavezuje jo poseben odlok o organizaciji in delovnem področju, posebej določen je način dela, pooblastila in odgovornost delavcev, in verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je predstojnik občinske uprave prvi mož občine, župan, ter da upravo v občini vodi tajnik. V vednost še tole, da občinska uprava opravlja najrazličnejše naloge na področjih: splošnih zadev, normativno pravnih zadev, upravnih zadev, javnih financ, gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, družbenih dejavnosti, varstva okolja in urejanja prostora, gospodarskih javnih služb in infrastrukture, skrbi za inšpekcijski nadzor in občinsko redarstvo in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Javna delavca pri obnovi pokopališke ograje Občinsko upravo občine Videm s sedežem v Vidmu pri Ptuju 54 sestavlja 11 uslužbencev na čelu z županom in v popolni prevladi je ženska ekipa. Tokrat vam jih na kratko predstavljamo, v sliki in besedi, kajti tako bo še najbolje, da j ih pobliže spoznate v sedanj i malo prenovlj eni sestavi. Občinska uprava v sedanji sestavi (od leve Valerija Zaranšek, Marjetka Železnik, Darinka Jagarinec, Brigita Polanec, župan Franc Kirbiš in tajnica občine Darinka Ratajc) Organizacijska shema Občine Videm mag. Janez Merc PODŽUPAN Računovodja Darinka Jagarinec Franc Kirbiš, ing. ŽUPAN TAJNIK OBČINE Darinka Ratajc, dipl. oec. Referent I. za podi: komunal, infrastrukture Marjetka Železnik Marjan Selinšek PODŽUPAN Sodelavec I.-sp. pisar, in referent za družbe, dejavnosti Brigita Polanec Brigita Božičko Čistilka Delavec komunale II. Jože Belšak Franc Drobnič Delavec komunale I. Tajnica župana Nada Golob nadomešča Valerija Zaranšek Zakaj nova občina Leskovec Želja po novi občini Leskovec ni nova ideja ali pa neka želja svetnikov ali posameznikov v KS Leskovec. Vsi vemo, da je referendum leta 1994 pokazal, kaj si Leskovčani želimo in v kakšni občini želimo biti. Vendar država ali državni zbor, ki sta skoraj vsemogočna in delata in krojita politiko in usodo ljudstva in prav tako tudi novega kraja, kot jim najbolj ustreza in se ne ozirajo na željo in voljo ljudstva nekega kraja ali dela občine ali celo dela države. Saj smo KS Leskovec del naše občine Videm in prav tako del naše države Slovenije. Prav zato je Leskovec ostal zaokrožen v občini Videm, česar pa si vsi nismo najbolj želeli, ker Leskovec kot manj razvita haloška KS v občini Videm ni ujela tempa v razvoju; eden od glavnih razlogov je premalo denarja v občinskem proračunu za tako velike potrebe v KS Leskovec. KS Leskovec je tudi peljala postopek za ustanovitev občine Leskovec tudi leta 1998, vendar tudi tokrat brez uspeha čeprav je bilo vloženega mnogo truda in dela in tako smo ostali še naprej kakor seje država odločila. Krivdo težko pripisujemo komur koli, a vendar moramo večji del krivde nositi sami krajani. Danes, ko se ponovno odločamo za samostojno občino, je tudi rahla želja drugega dela občine, da se Leskovec izloči iz občine Videm. Želje in pobude so eno, a kriteriji in pogoji za nove občine so drugo, zato lahko govorimo samo o pobudah naše KS za samostojno občino, vse ostalo pa bo odločila država. V preteklosti so kljub neizpolnjevanju vseh pogojev vendarle nastale podobne občine, kot bi naj naša bila. Ko pa danes primerjamo razvoj teh manjših občin, vidimo upravičenost in pravilno odločitev vseh, ki so se odločili in podprli take občine. Te manjše občine so se začele hitreje razvijati, so v glavnem na podeželju, kar pomeni hitrejši razvoj slovenskega podeželja. Ta razvoj je zelo viden na področju infrastrukture, šolstva in lokalne samouprave, za katerimi mi močno zaostajamo. Zato mora biti naša želja po hitrejšem razvoju, da bi vse vasi, ki so še brez vode dobile vodovod in ceste, kar je v naših krajih velikega pomena, prav tako osnovna šola, ki mora biti ponos kraja in še seveda mnogo drugih projektov. Da bi naši krajani imeli enake ali vsaj podobne pogoje za življenje v Halozah, kot jih imajo v ostalem delu občine. Jože Zavec, pred. KS Leskovec Delo občinskega sveta Videm POVZETKI Z ZADNJE REDNE SEJE Svet občine Videm v sedanji sestavi je bil konstituiran leta 1998 in je do sedaj zasedal na 25. rednih sejah in sprejel 835 sklepov, ki nalagajo občinski upravi izvedbo in navodila za nadaljnje delo. Zadnja 25. redna seja je bila 13. maja in precej aktualna glede na posamezne točke dnevnega reda. Svetniki so razpravljali o sklepu KS Leskovec za ustanovitev nove občine. Svetniki so bili mnenja , daje potrebno upoštevati voljo ljudi in njihove odločitve. Razprava je potekala v smeri, da KS Leskovec močno zaostaja v razvoju na področju komunalne infrastrukture in prihaja do prevelikih razlik v financiranju med ostalimi ravninskimi deli občine in hribovitim delom. Ker se sredstva usmerjajo v to področje, v razvoju sedaj zaostaja ravninski del občine, ki pa pričakuje nadgradnjo sedanje urejenosti, predvsem v ureditvi javne razsvetljave, izgradnji pločnikov in preplastitve cest. Svetniki so nato z večino opredeljenih članov izglasovali sklep, da dajo zeleno luč za začetek postopka za ustanovitev nove občine. Na sejo so uvrstili tudi kot točko dnevnega reda izločitev vasi Lancova vas pri Ptuju in priključitev k občini Hajdina. Med svetniki seje razvila vroča razprava v smeri, da občina ne sme dovoliti odcepitve vitalnih delov, kot so vodovodno zajetje in naselje “Marof’. KS Lancova vas je svetnikom posredovala sklep, da naj se k odcepitvi Lancove vasi pri Ptuju priključijo tudi hišne številke z ohišnicami 98,95 in 95/a to je dejansko “Marof’. Svetniki so po razpravi sprejeli sklep, da ne dovoljujejo odcepitve navedenih hišnih številk. V nadaljevanju seje so svetniki govorili tudi o ureditvi meja med občinama Videm in Markovci. Svetniki vsekakor podpirajo občane Šturmovcev, da se zavzemajo za svoja ozemlja, vendar predlagajo, da se zadeve rešujejo sporazumno med obema občinama z argumenti. V kolikor do dogovora ne bo prišlo, se ureditev meja med občinama preda arbitraži. Svetniki so med drugim razpravljali tudi o sofinanciranju vodovodnega omrežja, ki se gradi na območju Strajne - Rodni Vrh, in je skupni projekt treh občin. Občina Videm med drugim financira tudi skupne veje vodovoda, ki pa se bodo pozneje odcepile proti Doleni, kot tudi posamezne veje, ki pa jih je potrebno še dodatno sofinancirati.Omenjeni projekt naj bi trajal več let, tudi letos pa bomo kandidirali na državna sredstva v okviru skupnih projektov treh Občin. Občinski svet je bil seznanjen, da v občinski upravi Videm potekajo tudi vse aktivnosti za izpeljavo gradnje Osnovne šole v Leskovcu. Gradnja pa naj bi potekala v več etapah. Najprej bi pričeli z izgradnjo telovadnice, pozneje pa z preureditvijo sedanje šole. Ker že izdelana projektna dokumentacija ne zadostuje več standardom za OŠ glede na število učencev, je Ministrstvo za šolstvo predlagalo zmanjšanje površine za razrede. Sedaj se projekti uskljajujejo, s tem pa je povezana tudi finančna konstrukcija projekta, ki jo je potrebno zagotoviti v tem koledarskem letu. Občina tu nima na razpolago zadostnih sredstev, zato se začnejo aktivnosti za najetje ugodnega kredita. Svetniki so po razpravi sprejeli sklep, daje to gradnja, ki si j o občani Leskovca najbolj želijo, zato jih je potrebno podpreti in z gradnjo pričeti, če bo tak sklep ministrstva za šolstvo. Na svetu seje razvila tudi razprava glede podpisa pisma o nameri za izgradnjo BIO Elektrarne v Pobrežju, svetniki pa so bili in mnenja, da je potrebno pismo o nameri, ki je projekt več občin na tem območju, podpisati v tej obliki, da se črta lokacija Pobrežje. Po že kar nekaj urah aktivnega delaje svetnikom preostala še razprava in potrditev vseh zapisnikov delovnih teles sveta občine Videm. Darinka Ratajc, dipl oec. ŠKODA POSUŠI V LETU2000 Skoda, ki je nastala zaradi suše v letu 2000 v občini Videm je bila priznana s strani državne komisije za elementarne nesreče v višini 227.231.394,40 SIT. Povrnitev škode je oškodovancem bila razdeljena v treh delih. Zadnje so oškodovanci prejeli pred dnevi - junija letos v obliki dobropisov, ki jih lahko koristijo za repromaterial v kmetijstvo na Kmetijski zadrugi Ptuj. Delež, ki ga je država povrnila občini Videm od korigirane škode je 24 odstotkov in takšen delež so prejeli tudi oškodovanci skupaj v treh delih. V prvih dveh akontacijah so dobili nekoliko višje zneske odškodnine živinorejske kmetije, z razdelitvijo zadnjega dela odškodnine pa so prišli vsi oškodovanci na 24 odstotkov povrnjene škode. Prav zaradi takšnega načina razdelitve odškodnine so v tretjem delu razdelitve škode izpadli oškodovanci, ki so že dobili 24 odstotkov povrnjene škode v prvih dveh delih. Ida Vindiš-Belšak, ing.agr., predsednica komisije za popis škode Člani občinskega sveta na eni od sej OD TU IN TAM V Pobrežju naj bi zrnstel bioenergetski objekt UGODNO ZA KMETIJSTVO - ŠE BOLJE ZA OZRAČJE Ne dolgo tega so člani videmskega občinskega sveta na mizo dobili predstavitev razvojnega projekta izgradnje male elektrarne na zeleno biomaso, svetnikom pa je omenjeni projekt podrobneje predstavil podžupan Marjan Selinšek. Tema je bila zanimiva, še bolj pa vprašanja o smotrnosti nove tehnologije v naših krajih, o tem, kaj dobrega prinaša ta projekt in kakšni so njegovi vplivi na okolje. Pobuda je prišla iz firme AAE, družbe za proizvodnjo elektrike d.d.o. Maribor avtorja Antona Korošca, univ. dipl. ing., z njo pa so že seznanili občine Destrnik, Lenart, Dornava, Markovci in Videm, ki naj bi sodelovale pri regijskem projektu Petovio. Prej omenjene občine, tudi videmska, so že sprejele pismo o nameri, na drugi strani pa lokacija za malo elektrarno v Pobrežju s tem še ni dokončno potrjena. Projekt je zamišljen kot tvorni prispevek k prizadevanjem za zmanjšanje emisije Co2 v ozračju, kar naj bi dosegli tudi z elektrarno na biomaso, elektrarna na zeleno biomaso pa naj bi bila optimalna rešitev za štajersko podeželje, v zaključkih navajajo predlagatelji projekta. Mala elektrarna, kot jih poznajo v Avstriji V sosednji Avstriji je tovrstnih objektov vsaj 500, nam je povedal Marjan Selinške, ki se tudi sicer omenjenemu projektu precej posveča. V družbi predstavnikov nekaterih občin na Štajerskem pa se je udeležil tudi strokovne ekskurzijo, v okviru katere so si ogledali primere avstrijskih bio elektrarn. Ideja, da bi eno od BIO E zgradili v vasi Pobrežje zdaj ni več tako nova, kajti o tem so že razpravljali na svetu KS Pobrežje, krajani so si elektrarno kot primer lahko ogledali v sosednji državi, vendarle pa lokacija še ni 100-odstotno izbrana, pravi Selinšek. O tem bodo namreč še morali večkrat razpravljati, zdaj je najvažnejše, daje projekt v celoti predstavljen vodstvu občine, da za BIO E vedo v Pobrežju ter da bodo predlagatelji projekta ob podpori občin lahko iskali dodatna investicijska sredstva Evropske unije. IN KAJ PRAVZAPRAV OMOGOČA BIO ELEKTRARNA? Z njo je mogoče pridobivati električno in toplotno energijo iz okolju prijaznih obnovljivih virov, rešuje problematiko opuščenih kmetijskih površin, lahko je uspešna alternativa klasičnemu kmetovanju, potem lahko rešuje tudi probleme z gnojevko, z njo povezanega smradu in škodljivih izlitij v podtalnico in vodotoke, in na koncu vsi ostanki BIO E služijo kot priporočljivo gnojilo v biokmetovanju, "strokovnih" razlogov za BIO E pa je še mnogo več. Večnamenska koristnost BIO E se lahko skupaj odraža tako v kmetijstvu, bistvenega pomena je gospodarski vidik in proizvodnja elektrike in toplote, študije pravijo, da na okolje vpliva ugodno, prijazno. Sicer pa so potrebe po toplotni energije pri nas vse večje in BIO energetski objekt v Pobrežju bi k temu veliko pripomogle, naselje bi bilo priključeno na sistem daljinskega ogrevanja, ki je za okrog 30 odstotkov cenejše od ogrevanja z nekaterimi drugimi gorivi kurilno olje, plin), pa tudi občina bi, kot navajajo predlagatelji veliko pridobila. Ob obratovanju elektrarne v videmski občini je predvidenih pet do sedem novih delovnih mest, kar za občino, ki ima precej visoko brezposelnost, ni zanemarljiva številka. Kdaj bo zbranih dovolj sredstev za drago naložbo in kdaj bodo male BIO E zagnali na Štajerskem, pa je ta trenutek še mnogo prezgodaj govoriti, čez nekaj let pa prav gotovo. TM IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski *Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni da vek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.700izvodov. •f~l DRUŠTVENO ZIVUENJE v 3. in 4. avgusta bodo praznovali trževski gasilci 70-LETNICA DRUŠTVA IN DAN GASILCA LETO 1931 POMENI ZAČETEK DOLGE ZGODOVINE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TRŽEČ - DANES JE TO OSREDNJA GASILSKA ENOTA V GZ VIDEM, DRUŠTVO JE DOBRO OPREMLJENO IN STROKOVNO PODKOVANO - LETOS PRAZNUJE 70-LETNICO DELOVANJA IN JE BOGATEJŠE ZA NOVO ORODNO VOZILO - SLOVESNOSTI POD ŠOTOROM BODO 3. IN 4. AVGUSTA. Gasilci PGD Tržeč bodo o zgodovini svojega društva pisali v publikaciji, ki bo izšla posebej ob gasilskem prazniku v avgustu, tajnik društva Franc Drobnič pa zgodovino opisuje takole: "V Trženje bilo gasilsko društvo ustanovljeno leta 1931, v začetku je bilo opremljeno bolj slabo, z najnujnejšo opremo, najbolj primitivno za tiste čase. Leta 1937 so gasilci kupili prvo motorno črpalko Rossenbauer, pa tudi stari avtomobil, člani pa so se v tem času sestajali po raznih "šupah"; poznani sta dve v Jurovcih in Tržcu. Potem so v letu 1958 kupili staro ledenico v Tržcu, jo adaptirali in namenu predali kot prvi gasilski dom. Leta 1969 je društvo dobilo še prvi gasilski prapor, potem 1970 prvi pravi gasilski avto, 1971 pa smo v društvu že slavili 40-letnico. V letu 1972 je društvo nabavilo dve motorni brizgalni, obstoječi gasilski prostori pa so bili že prestari in premajhni, zato smo v letu 1974 pričeli graditi nov gasilski dom v Tržcu. Nekaj let pozneje smo dom že predali v uporabo, 1979 pa smo kupili še dva gasilska avtomobila: TAM 110 cisterna in TAM Bus, v letu 1981 pa je bil čas za praznovanje 50-letnice delovanja društva (takrat smo razvili tudi pionirski prapor). In potem smo v letu 1987 kupili še en avtomobil TAM 130 z visokotlačno črpalko Rossenbauer, ob tej priložnosti pa smo podpisali še listino o pobratenju z gasilskim društvo iz Lepoglave, s katerimi dobro sodelujemo še danes. Že v letu 1991 je bilo naše društvo bogatejše za nov gasilski avto znamke Zastava (tega imamo še danes), avgust 1995 pa je bil za naše društvo najbolj črn v vsej zgodovini. Doživeli smo hudo prometno nesrečo, ko so naši gasilci hiteli na požar in v nesreči izgubili našega člana Branka Kirbiša. Njemu v spomin zadnja leta organiziramo memorialno gasilsko tekmovanje. Po nesreči, ko smo si malo opomogli, smo kupili terensko-kombinirano gasilsko vozilo s cisterno in visokotlačno črpalko, v tistem času pa sta začeli tekmovati dve naši članski desetini. Na tekmovalnem področju sta obe ekipi dosegali zelo dobre rezultate, saj so tako člani kot članice bili vedno pri vrhu in tretji v državi, članice, ki tekmujejo še danes, pa pod mentorskim vodstvom našega prizadevnega člana Branka Tominca dosegajo odlične rezultate. Za nas najpomembnejše pa v tem letu šele pride, saj bomo v avgustu praznovali 70-letnico in na ta velik dogodek v zgodovini našega društva se že nekaj časa pospešeno pripravljamo. Zaključili smo že z notranjo in zunanjo obnovo gasilskega doma, naj večje delo, nabava novega orodnega vozila znamke Mercedes, pa naš še čaka. Vozilo bo namenjeno prevozu gasilskega moštva in orodja, zraven pa bomo z leti poskušali nabaviti še čim več dodatne opreme, ki je v teh časih nujno potrebna.” BESEDA PREDSEDNIKA DRUŠTVA Predsednik PGD Tržeč Jože Muršek je dolgoletni član in zato društvo precej dobro pozna, bralcem občinskega glasila pa ga predstavlja takole: "Društvo šteje 75 članov, od tega imamo 50 aktivnih, ostali so podporni člani in se dobro vključujejo v naše skupne gasilske akcije. Naš teren je kar velik, pokrivamo naselja Lancova vas, Jurovci in Tržeč, ker pa smo osrednja gasilska enota v GZ Videm, moramo skrbeti za dobro opremljenost. Predsednik društva sem bil že pred leti, po zadnjem občnem zboru v januarju sem to funkcijo prevzel znova, pa vam moram povedati, da imam okrog sebe dobro ekipo, ki sije za letošnje leto zadala velike naloge, pa upam, da jih bomo skupaj zmogli izpeljati. Vesel sem, da tudi z domačini dobro sodelujemo, da imajo posluh za gasilce in nam radi priskočijo na_ pomoč v trenutkih, ko to še posebej potrebujemo. Želel bi, da tako ostane tudi v bodoče. Ob tej priložnosti, pa bi se rad posebej zahvalil še vsem našim članom, ki so s humanim delom, odrekanjem in neštetim uram prostovoljnega dela dali velik prispevek društvu." TM VODSTVO PGD TRŽEČ Jože Muršek, predsednik, Janko Klinc, podpredsednik, Roman Cafuta, poveljnik, Franc Trafela in Silvo Letič, podpoveljnika, Franc Drobnič, tajnik, Bogomir Hliš, blagajnik, Milan Šibila, pred. nadzornega odbora, Branko Tominc, vodja tekmovalnih desetin. VABILO NA GASILSKO NOČ V TRŽEČ 3. avgust: tradicionalna Gasilska noč v Tržcu, gasilsko tekmovanje za pokal Gasilske noči in zabava z Mambo Kingsi 4. avgust: 70-letnica PGD Tržeč, Dan gasilca GZ Videm, predaja novega gasilskega vozila, zabava z Gamsi Jože Muršek, pred. PGD Tržeč OB JUBILEJU V poročni dvorani v Vidmu sta 5. maja slavila zakonca Štefanija, rojena Pal in Jože Jerenko iz Barislovcev 2a zlati jubilej skupnega življenja. Zlatoropočenca je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Franc Kirbiš, cerkveni obred zlate poroke je bil v podružnični cerkvi sv. Družine v Selih, z njima pa so na ta dan proslavljali njuni domači, sorodniki, prijatelji in sosedje. Jerenkova sta se vzela natanko pred 50 leti, 5. maja v Vidmu pri Ptuju. Zlata nevesta Štefanija se je rodila leta 1926 v Selih, zlati ženin Jože ravno tako 1926 v Lancovi vasi, družina pa sije dom ustvarila v Barislovcih. V zakonu sta se Jerenkovima rodile tri hčere: Katica, Slavica in Marjana, na jesen življenja pa sta že ponosna babica in dedek sedmim vnukom ter prababica in pradedek štirim pravnučkom. Ob zlati poroki Štefaniji in Jožetu Jerenku želimo še dosti srečnih, zdravih let in veselih let na skupni poti. Zlatoporočenca Jerenko Leto je hitro naokrog... Nadaljevali smo z obiski 90 in več let starih občanov in med drugim obiskali Antonijo Skrbinšek roj. 27.04.1908 iz Pobrežja 35, na njen 93 rojstni dan. Ker nam je ponagajal tiskarski škrat pri prepisovanju rojstnih podatkov, smo bili prepričani, da je naj starejša občanka. Zato seje spodobilo, da jo je obiskal župan g. Franc Kirbiš, predsednik KS Pobrežje Branko Marinič, v imenu občine in župnijske karitas Sv. Vida Bernarda Galun in v imenu župnij ske karitas p. Emil Križan. Pričakala nas je vesela in srečna. Povedala je, da ji je lepo pri hčerki Mariji, radi pa jo obiščejo še drugi otroci, vnuki, pravnuki in doživela je veliko veselje ko so ji prinesli v naročje prapravnuka. V življenju je doživela veliko hudega in dobrega, vendar je še vedno čila, saj smo se njenemu pripovedovanju iz srca nasmejali. Gospa Antonija želimo vam še veliko lepih dni do dneva ko se bomo ponovno srečali. Dne 9. maja smo na njen 93. rojstni dan obiskali v Dravcih 12 (prej stanujoča v Pobrežju Tomažekovo mamo) Ivano Bedrač. V pričakovanju, dajo bomo ta dan obiskali, nas je prisrčno sprejela, kakor tudi hčerka Rozika, ki za njo lepo skrbi. Mama Ivana še ima več otrok po Sloveniji, sin Hinko pa je v daljni Avstraliji. Upa, dajo bo letos obiskal, kakor jo tudi večkrat med letom obiščejo drugi otroci. Ta dan sta ji prišla voščit hči Štefka in sin Martin z družinama. BG 29. marca je Helena Krajnc iz Zg. Leskovca praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Praznovala ga je skupaj s svojimi štirimi otroki, šestimi vnuki, šestimi pravnuki ter svojimi sorodniki in prijatelji. Tudi mi ji iskreno čestitamo, ter ji želimo še na mnoga zdrava leta. Pri občanki v Pobrežju OD TU IN TAM Obisk pri naših občanih v domu upokojencev v Ptuju in Muretincih Kakor je že več let v navadi, pred prazniki obiščemo člani odbora za socialna vprašanja občine Videm in s sodelovanjem članov župnijske karitas Sv. Vida naše občane farane v domu upokojencev na Ptuju in v Muretincih. Vedno se razveselijo našega obiska, da se pogovorimo kaj je novega v našem kraju. Obdarimo jih s skromnim darilom in pogostimo s pecivom in domačo kapljico, ki je dar sodelavcev občine Videm in župnijske karitas Sv. Vida, kateri jih obiščemo. Ivana Bedrač iz Dravcev 12 v družbi predsednika KS Dravci -Soviče, Janija Alta, g. Udota Nendla, članov odbora za socialna vprašanja občine Videm, hčerke Rozike in p. Emila Križana, kijo je obiskal v imenu župnijske karitas sv. Vida, kakor tudi Bernarda Galun, kije ta posnetek naredila Pred veliko nočjo smo obiskali v Muretincih Olgo, kije na vozičku, Franca, Jožeta in Ljudmilo, KS Leskovec, Štefanijo in Alojza, KS Dolena in sestre; Marijo Ivano in Ano iz KS Tržeč in sicer ga. Štefka Zagoranski in Bernarda Galun, predstavnici občine Videm in predstavniki župnijske Karitas sv. Vida, p. Benjamin Mlakar, brata Igor in Matej, ga. Lizika Vindiš, gs. Nežka Vidovič in Bernarda Galun, kija napravila ta posnetek. Vi tile- V prijetnem vzdušju in klepetu v domu upokojencev na Ptuju na dan našega obiska Na Ptuju v domu upokojencev smo jih letos obiskali g. Jože Zavec in ga. Terezija, predstavnika KS Leskovec iz odbora za socialna vprašanja občine Videm pa ga. Jožica Skuk in Bernarda Galun ter sodelavci župnijske karitas Sv. Vida p. Emil Križan, br. Igor, br. Matej ga. Jožica Skuk, ga. Marija Sosterič st., ga. Olga Horvat in Bernarda Galun kije naredila ta posnetek. Predsednica odbora za socialna vprašanja občine Videm: Bernarda Galun Pred veliko nočjo smo v sejni sobi občine Videm imele članice Društva kmečkih žena občine Videm prikaz okrasitve “pirhov”. Nekaj udeleženih je to zelo zanimalo in jih je Bernarda Galun ujela v fotografski objektiv. Jubilej videmskega zbora NAŠIH 50 LET Mešani pevski zbor Kulturnega društva "Franceta Prešerna" Videm pri Ptuju je dopolnil zlati jubilej, 50 let. Slavnostni koncert videmskega zbora je bil 28. aprila v Vidmu s podelitvijo jubilejnih Gallusovih značk in posebnih priznanj ter zahval, ki jih društvo podelilo najzaslužnejšim pevcem in pevkam zbora. Ob jubileju je zbor izdal tudi zgoščenko, na kateri je 27 skladb in služi za promocijo zbora, naprodaj pa je pri Antonu Sedlašku v Vidmu. Nekaj misli o zboru so zapisali: PEVCEM MePZ VIDEM OB 50-LETNICI Ob reki Dravinji, ki razmejuje haloški in ravninski del našega ožjega življenjskega prostora, so bili že pred stoletji dani najugodnejši pogoji za nastanek in razvoj kraja, v katerem so lahko zagotovili možnosti za svoj obstoj gostilničarji, trgovci, peki, kovači, lončarji, sodarji itd. Z njimi se je razvijalo tudi posvetno in kulturno življenje. KD Franceta Prešerna Videm z vsemi svojimi sekcijami že desetletja poustvarja, skrbi za družbeno, družabno življenje v domačem in širšem okolju in sprejema ljudi, ki imajo dar, sposobnosti, želje duhovno bogatiti sebe in z rezultati dela dvigovati kvaliteto vsakdanjika, kvaliteto življ enja. Mešani pevski zbor praznuje. Petdeset let! Petdeset let vaj, petdeset let nastopov, gostovanj, petdeset let dela, petdeset let druženja! To zmorejo le navdušenci, to zmorejo dobri prijatelji, to zmorejo le odlični pevci. Naj vam jubilej da novih moči, pokaže nove cilje in dokaže, daje Videm na vas ponosen! Še mnogo let ubranega petja! Boris Novak, predsednik Odbora za družbene dejavnosti 25 let zborovskega petja OB ZLATEM JUBILEJU Marsikatera lepota krasi naše življenje, na vsakem koraku nas razveseli. Tuje nemima voda, ki se preliva prek kamnov; tam je vitko drevo, katerega veje šume v vetrn; nekje v daljavi pozvanja zvon, da človek v mislih kar vidi belo cerkev na hribu, pa čeprav je morda v tistem trenutku skrita njegovim očem; pred nami so valovi žita, ki se priklanjajo vetrn... Tisoče je lepot. Mnoge je ustvarila narava, mnoge so delo človekovih naporov. In ena naj lepših stvaritev je glasba. Spremlja nas pri delu, ko daje ritem pridnim rokam, in pri počitku, ko dovoli mislim, da v njeni dmžba splavajo kdove kam; spremlja nas v veselju, ko še vzpodbudi radostno bitje našega srca, in v žalosti, ko s svojo nežnostjo obriše marsikatero solzo; spremlja nas v otroštvu, ko plešemo svoj prvi ringaraja, in v zrelih letih, ko z njo obujamo spomine na svetle trenutke svojega življenja... Najbrž ni nikogar, ki se ne bi nikdar srečal z glasbo, redki pa so, ki jim je dano, da jo ustvarjajo. Kot avtorji skladb, kot izvajalci melodij na instmmentih ali kot pevci. Človeški glas je naj lepši instrument. Vsakdo lahko kupi klavir ali kitaro ali gosli in se nauči odigrati nekaj osnovnih melodij; nihče pa ne more kupiti lepega glasu. Tudi zato je človeški glas tako dragocen instrument in so tisti, ki ga imajo, lahko nanj posebej ponosni. Škoda bi bilo, če tega daru narave ne bi izrabili za to, da razveselijo sebe in druge. Kdor ni nikoli sodeloval pri dejavnosti, ki zahteva usklajeno delo več ljudi, ne more docela razumeti, koliko naporov je potrebnih, da se trideset ali več glasov zlije v ubrano celoto; koliko ur, prebitih na vajah, zahteva pesem, da potem zazveni v sozvočju, ki seže do srca. Zato hvala našim pevcem, ki nas s svojimi glasovi razveseljujejo že pol stoletja! Hvala tistim, ki so jim pri tem trudu že pet desetletij pomagali kot zborovodje! In hvala vsem tistim, ki so znali ceniti njihovo prizadevanje ter so z veseljem prisluhnili pevcem našega kulturnega društva. Naj bo tako še naslednjih petdeset let! Jože Šmigoc, predsednik kulturnega društva MAKS VAUPOTIČ - LEGENDA VIDEMSKEGA ZBORA Maks Vaupotič (po domače Petelinov Maks iz številne Vaupotičeve družine v Lancovi vasi) je konec leta 1950 v Vidmu ustanovil tamburaški orkester, katerega vodja in učitelj je bil. Na prigovarjanje Terezije Mohorko je leta DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - JUBILEJ 1951 pričel voditi še mešani pevski zbor Videm. Leta 1952 je Maks zapustil Kidričevo, čeprav je še občasno dirigiral tamkajšnjemu pevskemu zboru in zboru ptujskih upokojencev, kar nekaj časa pa je vodil zbora v Kungoti in Tmičah na Dravskem polju. Najbolj ga je privlačilo delo doma, v Vidmu, saj je v zboru sodelovala vsa njegova družina: žena, sin in hči, ki prepeva še danes, glasbeno zelo dejavna pa je tudi njegova vnukinja. Maksovo prizadevno delo na kulturnem, še posebej glasbenem področju ni ostalo neopaženo. Za svoje dolgoletno, z uspehi izredno bogato delovanje je prejel številna priznanja, med drugimi oljenko, zlato plaketo in Gallusovo priznanje. RAD OSTANI, KJER POJO, HUDOBNI PESMI NIMAJO Dekleta in gospe, mladeniči in gospodje, prvi zborovodja gospod Maks Vaupotič, ki je uvedel način zborovskega petja in postavil prave navade in običaje pevskih zborov, se današnjega dne, ko vstopate v zlato dobo zborovskega petja, lahko prisrčno veseli. Ker so gospoda Vaupotiča premagala leta, pevski zbor KD Franceta Prešerna že nekaj let uspešno vodi gospod Jože Barin Turica, diplomant Pedagoške akademije v Mariboru. Pevski zbor jev dobi svojega obstoja nastopal na mnogih koncertih in raznih prireditvah ne le v svojem kraju, temveč gostoval tudi v drugih krajih, kjer so ljudje radi poslušali njegove pevce z dobrimi soprani in solistko, alti, tenorji, basi in dobrim baritonistom. Novemu zborovodji želim mnogo podobnih uspehov, saj mu je prejšnji zborovodja gospod Vaupotič zapustil kompleten zbor s popolnim ženskim in popolnim moškim zborom. Poznam sposobnosti gospoda Jožeta Barina Turice, zato gledam na uspešnost zbora KD Franceta Prešerna z optimističnimi očmi. Vsem iskrene čestitke! Prof. MM JOŽE GREGORC DRUŽI NAS PESEM Mešani pevski zbor Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju sem prevzel od prejšnjega zborovodje gospoda Maksa Vaupotiča, ki ga je vodil do tedaj 45 oziroma 44 let; delo z zborom, tudi moškim in ženskim, sem prevzel na prošnjo pevcev v letu, ko je mešani pevski zbor praznoval 45 let delovanja. To j e bil tudi vzrok, da so me povabili, da prevzamem zborovodstvo njihovega zbora. V začetku sem menil, da bo to samo za jubilejno leto, a glej, že j e tu 50-letnica zbora. Ko sem se odločil, da se odzovem povabilu za vodenje zbora, me je k temu napeljalo kar nekaj ugotovitev: dobra, enakomerna zasedba glasov, zvočnost, barvitost glasov in usklajenost. To je bila dobra iztočnica, ki sem ji, upam, v teh petih oziroma šestih letih tudi sam nekaj dodal. Pevkam in pevcem želim še naprej mnogo veselja, zadovoljstva in glasbenih pevskih užitkov, poslušalcem pa prijetne trenutke ob poslušanju petja videmskih pevk in pevcev. Jože Barin - Turica, zborovodja a n a DOBITNIKI GALLUSOVIH ZNAČK BRONASTE: (od 5 do 15 let) Marjan Mohorko, Jurovci Majda Štrafela, Videm SREBRNE: (od 15 do 25 let) Milica Bedrač, Pobrežje Anton Horvat, Pobrežje Mirko Rihtarič, Dravinjski Vrh Jože Hrga, Šturmovci Slavko Kmetec, Jurovci Anton Krsnik, Popovci ZLATE: (od 25 let naprej) Marinka Čeh, Videm Ančka Selak, Videm Marija Robar, Videm Franc Spevan, Jurovci Zbor je prejel še posebno priznanje občine Videm, podelil pa ga je župan Franc Kirbiš. Naših 50 let (sedanji in nekdanji pe vci skupaj v pesmi) Pred zaključkom šolskega leta Šolsko leto se približuje h koncu. Pred nami je še nekaj nalog, ki jih bo potrebno opraviti do konca šolskega leta, velika večina pa je že bila realizirana. Ugotavljam, da so vse aktivnosti tekle v skladu z letnim delovnim načrtom, ki smo ga sprejeli septembra. V zadnjem času smo se udeleževali cele vrste tekmovanj. Naši učenci so se uvrstili na državna srečanja pri veseli šoli, pri tekmovanju za Cankarjevo tekmovanje, matematiki, angleščini, kemiji, zgodovini, pri tekmovanju "Kaj veš o prometu", tekmovanju mladih tehnikov, s srebrnimi priznanji so se vrnili s srečanja mladih raziskovalcev, mladi pevci so bili povabljeni na medobčinsko srečanje, kjer so skupaj s še dvema šolama zastopali ptujsko področje. Tudi mladi gledališčniki so se uvrstili na medobčinsko srečanje. Skupina OPZ in plesalci so sodelovali na državnem srečanju in bili zelo uspešni. Nastopali so s spletom pomladnih pesmi, iger in plesov, s katerimi so pregnali zimo. V maju smo bili skupaj z občino organizatorji tekmovanja "Kaj veš o prometu" za ptujsko področje. V marcu pa smo praznovali že sedmi rojstni dan šole. Tudi letos smo organizirali koncert obeh šolskih pevskih zborov, otroškega in mladinskega. Prvič pa smo ga pripravili kot srečanje vseh haloških mladinskih in otroških zborov, saj smo v goste povabili zbore šol Leskovec, Zavrč, Cirkulane, Žetale , Podlehnik in Majšperk. Obiskovalci smo preživeli lep večer. Ob zaključku bralne značke nas je obiskal mladinski pisatelj Slavko Pregl. Z njim so se še posebej z veseljem srečali tekmovalci za Cankarjevo priznanje, saj so ravno oni zaslužni, da nas je obiskal. Pri tem tekmovanju so prebirali njegova dela, in ker so se jim ob tem porajala razna vprašanja, so ga kar poklicali po telefonu in se pogovorili o vsem, kar jih je zanimalo. Napisali so mu tudi nekaj pisem in tako so prišli do ideje, da ga povabijo na obisk. Tej njihovi želji seje z veseljem odzval. Bili smo organizatorji medobčinskega jesenskega krosa občin ptujskega in ormoškega področja v septembru. Na tem krosu smo imeli zmagovalca, ki se je udeležil državnega prvenstva v krosu. Odzvali smo se na povabila športnega zavoda Ptuj in tekmovali tudi v nogometu, košarki, atletiki,... Tudi na spomladanskem krosu v Moškajncih smo imeli zmagovalca. Mesečno smo v šoli pripravljali športne popoldneve, ki smo jih organizirali glede na interes učencev. Torej nismo pozabili na zdrav duh v zdravem telesu. Že nekaj let zapored organiziramo šole v naravi: šolo naravoslovja, šolo plavanja in šolo smučanja. Tudi letos j e bilo tako. Ob vseh teh dejavnostih nismo pozabili na redni pouk. Aktivnosti so tekle v skladu z učnimi načrti. Učenci in učitelji pa so se trudili za čim boljše uspehe. Mislim, dajimje uspelo. Šolsko leto, ki se izteka, je bilo za nas zelo uspešno. Ponosni smo na dosežene rezultate. Naj ob tej priliki iskreno čestitam vsem dobitnikom priznanj. Mentorjem pa se zahvaljujem za izvedbo številnih šolskih tekmovanj, saj so tako učencem omogočili, da so se udeležili različnih srečanj. Skupaj s pridnim in zavzetim delom učencev, ki so jih pripravljali za tekmovanja, pa dosegali dobre rezultate. Ob takšnih rezultatih si vsi skupaj zaslužimo počitnice. Ravnateljica: Marija ŠMIGOC Slavko Pregl med nami Dan, ko srečaš Slavka Pregla, je dan, ki ga ne moreš kar tako pozabiti. Zaradi svoje prijaznosti, mladostne "odštekanosti", izvirnih odgovorov,... se tega spominjaš vse svoje življenje. Spoznaš, daje on res prava faca! On je on! Edini in pravi! V eni besedi povedano- GENIJ. Katja Zelo opevana osebnost v zadnjih dneh Slavko Preglje bil na naši šoli. Obiskal nas je ob zaključku bralne značke. Zelo nas je presenetilo, ko seje pred nami pojavil kar čez 190cm visok pisatelj. Tudi mi smo mu pripravili presenečenje in mu zaigrali odlomek iz knjige Geniji v kratkih hlačah. Bilo je zanimivo. Najbolj je bilo za nas zanimivo, ko nam j e povedal, kaj in kdo so Genij, Pesnik, Miha in drugi njegovi junaki danes. Mojca Ob branju njegovih knjig sem spoznala, daje pisatelj prava faca, saj se trudi, da bi vse povedal na čim bolj smešen način. Z obiskom pa j e moj o ugotovitev potrdil, saj smo sedaj videli, dani faca le v knjigah, ampak tudi sicer. Mateja Pisateljev obisk je bil zabaven in vesel. Povedal nam j e mnogo stvari iz njegovega življenja. Vse je povedal na smešen način. Tudi njegove knjige so pisane v zabavnem tonu. Mislim, daje po srcu dober človek. Marko Srečanje s pisateljem je bilo zelo zabavno. Veliko nam je povedal tudi o obiskih na drugih šolah. Povedal je veliko smešnih stvari in nam razložil, kdo so nekateri njegovi junaki danes. Bilje zelo prijazen. Matjaž Knjiga Geniji v kratkih hlačah mi je bila zelo všeč. Še bolj pa meje zanimalo,kakšen je ta pisatelj, ki ima tako dobre in smešne ideje. Ni mi bilo treba dolgo napenjati možgančkov, saj sem imela priložnost pisatelja Slavka Pregla videti in tudi spoznati. Vznemirljivo je bilo gledati ter poslušati človeka s tako čudovitimi izkušnjami v življenju. Z občudovanjem sem ga opazovala, kako je pripovedoval o sebi, svojih zanimivih pripetljajih in o življenju pisatelja. Dejal je, daje njegovo življenje zanimivo. V to sploh ne dvomim in prepričana sem,da drugi tudi ne Aneja Če povem po resnici, sem si pisatelja predstavljala čisto drugače. Zdel se mi je super. Zal mi je, da smo z njim preživeli le dopoldan. Laura Bilo je nepozabno. Pred kratkim sem brala njegovo knjigo, zdaj pa sem bila v njegovi neposredni bližini. Pisatelj Slavko Pregl j e zanimiv, poln svežih idej in vedno z nasmehom na ustih. Karin Slavko Pregl nas je presenetil z vedno zanimivimi odgovori. Redkokateri pisatelj se tako sprosti, kot seje on. Z nami seje šalil in nam povedal marsikatero zgodbo iz svojega življenja. Obisk me je zelo razveselil, saj smo ga letos spoznavali ob tekmovanju za Cankarj evo priznanje. Že dolgo mi ni bil kakšen pisatelj tako zanimiv. Julija Pisatelj Slavko Pregl se mi je zdel super, kul, mega... S svojimi šaljivimi izjavami in šalami j e res dokazal, daje najboljši pisatelj za najstnike in najstnice. Upam, da bo še kdaj obiskal našo šolo. Nataša Slavko Pregl v družbi šolnikov Katja in njen gost - Slavko Pregl Obisk Slavka Pregla mi je bil zelo všeč, saj je pisatelj zelo zabaven in vsaka druga beseda, ki jo izgovori,te spravi v smeh. Upam, da bo kmalu napisal Genije brez hlač, kijih že dolgo obljublja. Sandra Ko sem pisatelja zagledala, sem bila zelo presenečena. "Kako je visok," sem pomislila. Opazila sem še, daje mlajši, kot ga prikazujejo razne slike. Kasneje sem ugotovila, daje to zaradi očal. Prav simpatičen se mi je zdel. Doroteja Ob obisku Slavka Pregla sem spoznala, daje zanimiv in daje prav takšen, kot so njegove knjige. Urška Srečanje z njim se mi je zdelo zelo zanimivo. Preglje prava pisateljska faca. Pa še zelo velik je. Ko j e prestopil prag šole, mi je zastal dah. Daniela Učenci OŠ Videm Naravoslovno - kulturni dan Potovanje učencev 7. razredov s spremljevalci seje začelo ob 7. uri. Le kaj nam bo nasmehnil ta dan? Že v Rodinah, kjer smo si ogledali rojstno hišo Janeza Jalna in ob tej priložnosti še razstavo pirhov, je bilo za nas radovedneže pravo doživetje, še posebej, ko nam j e nekaj zanimivosti o Jalnu in njegovem življenju pripovedoval njegov nečak. Pot po kulturni dediščini se j e nadaljevala v kilometer oddaljeni vasi v Doslovčah, kjer se je rodil pisatelj, ki je napisal zanimiv zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, Fran Šaleški Finžgar. Vodička, ki nam je razkazala hišo, nam je na koncu pripravila presenečenje. Poslušali smo namreč Finžgarjev glas. Avtobus nas je odpeljal še do hiše, v kateri se je rodil Matija Čop, najboljši prijatelj Franceta Prešerna. Čopova hiša je bila letos prenovljena, saj se je zaradi nemogočih okoliščin sesula. Po ogledu filma o krajih pod Stolom smo se odpravili še na ogled zadnje hiše, ki je bila v našem programu, to je Ribičeva domačija (hiša Franceta Prešerna) v Vrbi. Naša končna postojanka je bil Volčji potok, kjer smo lahko občudovali najrazličnejše vrste dreves, cvetlic, grmovja,... Tako se je zaključilo naše potovanje po Gorenjski. Bilo nam je lepo. Mojca Sosterič 7. B OŠ Videm Policija svetuje Približuje se poletje, čas počitnic, čas dopustov in s tem povezana vaša odsotnost z doma, ko boste na zasluženem dopustu nekje ob morju, jezeru ali v gorah. Nepridipravi bodo ravno v tem času najbolj dejavni in prežali na vaše domove z namenom vloma in s tem povezanih tatvin iz objektov. Da bi se izognili neprijetnim presenečenjem,. Ko boste spočiti, srečni in še vedno pod vtisom nepozabnih doživetij vrnili z dopusta, mi dovolite, da vam sporočim nekaj priporočil, kako v času odsotnosti zavarovati svoje premoženje. V kolikor je mogoče si priskrbimo ojačana ali protivlomna vrata opremljena s kakovostnimi ključavnicami, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju ključavnic. Če je stanovanje v pritličju, na okna namestimo zaščitne mreže ali pa varnostne folije. Na hišo namestimo senzorsko luč. Ojačamo vhodna vrata v objekt. Zunaj hiše ne puščamo lestve ali orodja, ki bi bilo storilcu v pomoč. Ključev stanovanja ali stanovanjske hiše ne puščajmo pod tako imenovanimi "običajnimi mesti", kot denimo pod predpražnikom, na okenski polici ali v bližnjem cvetličnem koritu. V času odsotnosti v stanovanju pustite prižgano vsaj eno luč. V času dopusta odpovejte naročnino za časopis ali pa prosite soseda, da vam vsakodnevno prazni poštni nabiralnik. Ne puščajte pisnih sporočil, da ste na dopustu ali obiskih. Sosedom posredujte telefonsko številko, na kateri boste v času dopusta dosegljivi. Ne zapirajte polken in ne spuščajte okenskih rolet. Če je le mogoče, vgradite alarmno napravo. V kolikor pa ste žal postali žrtev vloma storite nasledni e: Takoj obvestite policijo na tel. St. 113 in povejte osnovne podatke, kijih od vas prosi policist Ne pregledujte prostorov in se ne dotikajte predmetov Če zalotite vlomilca na delu ga ne skušajte zaustavljati, če niste povsem prepričani, da ga boste obvladali še posebej, če je oborožen. Če storilec beži, si skušajte zapomniti čim več podatkov njem, njegovem opisu, morebitnem prevoznem sredstvu, smeri bega itd.. POČITNICE IN VARNOST V prihodnjih dveh mesecih se bo povečala igrivost otrok* saj bodo ti brez obveznosti brezskrbno preživljali šolske počitnice. Zato starši poskrbite, da bodo vaši otroci, kot udeleženci v cestnem prometu ustrezno in pravilno,opremljeni (zaščitna čelada, odsevniki,...) in spoštovali prometna pravila. Ker bo poletje dolgo in vroče, naj nekaj besed namenimo tudi vsem, ki bodo v tem času imeli opraviti z odprtim ognjem, da vsa takšna kurišča ustrezno zavarujejo in poskrbimo za potrebne varnostne ukrepe. Prav tako opozarjamo vse, da na območju Policijskega okoliša Videm ni urejenega in registriranega javnega kopališča, zato za kopanje ne uporabljajte "črnih" kopališč v Dravinji, Studenčnici ali drugih vodah na tem območju, saj lahko kaj hitro pride do neljubih dogodkov in nesreč. Preživite počitnice in dopust lepo in predvsem varno. Vodja policijskega okoliša Videm Miran BRUMEC HALOŠKA HIŠA PRIPOVEDUJE Stojim sredi hriba. Pravijo mi zapuščena kmetija. Ob meni stojita lipa in razpadajoč hlev. Stara sem že tristo let. V menije živelo veliko generacij. Pa seje začelo... Najprej je bilo vse veselo. V meni so živeli ljudje, od najstarejšega ob palici do najmlajšega v zibki. Bili so delavni. Ob sobotah so me počistili in se pripravljali na nedeljo - na praznik. Takrat so počivali, otroci pa so se igrali. Kmalu pa je veselje minilo. V moji duši se je vsako leto nekaj spremenilo. Ljudje; ki so tu odraščali, so začeli odhajati od doma. Šli so v mesta, kjer so si služili kruh. Tako sta ostala samo še najstarejša žena in njen sin. Zenici so vse bolj pešale moči. Za delo ni mogla več poprijeti. Prej so na mojih oknih cvetele rože; žena jih je z ljubeznijo zalivala. Zdaj niti tega več ne zmore. Sin je na veliki kmetiji obupal. Iskal je tolažbo. Našel jo je v pijači in kmetija je vse bolj propadala. Zemlje več ni obdeloval, zato je pričelo rasti grmovje in se mi vse bolj bližati. Prav tako me skoraj niso več čistili in obnavljali. Nekega dne je sin rekel materi, da gre v mesto. Ko se je vrnil, je našel starko na tleh pred mojimi vrati. Ko je hotela stopiti čez prag, se me je zadnjič dotaknila. Umrla je sama, tiho, kot je živela. Sin je iz obupa še bolj pil. Jaz pa sem bila vedno bolj zapuščena in sama. Nedolgo zatem je tudi sin odšel za materjo. Na hribu sem ostala sama, zapuščena in žalostna. Takrat je namreč umrla tudi moja duša. Aleksandra Kozel, 7.r. OŠ Leskovec KRAVI (Basen) Sredi poldneva se ob mlaki srečata kravi. Obe hočeta piti vodo, vendar ima le ena prostor. Prva potoži: »Jaz sem prišla prej. Prosim, pusti mi piti, saj vidiš, da imam mladička s seboj.« Pa, pravi druga ošabno: »Pa če bi imela tri mladičke, jaz sem lepša kot ti in lepota ima danes povsodprednost.« Prva res ni bila lepotica; bila je rjava, dajala pa je veliko mleka, med tem ko je bila druga lepša, črno-bela, vendar mleka ni dajala skoraj nič. Bila je tako izbirčna, da je jedla samo štiriperesno deteljico. Pa reče prva: »Je že res, da si lepa, vendar sem bila jaz prva tu. »Seveda to vem, trapa! Pa kaj zato?« se obregne druga. »Glej, koža se mi suši od žeje in mladič bo poginil,« pravi prva. »Kaj me briga!«je neusmiljena druga. Ravno ko to spregovori, pa pride lev, jo ubije in odvleče v grmovje: Nato stopi k mlaki krava z mladičem in se v miru napije vode. *Pa pravi stari modrec: »Domišljavost je vedno kaznovana.« Tjaša Topolovec, 6.r. OŠ Leskovec Moj čudežni kamen Kamen Čudežni je moč, skrita v nedrjih sveta. On stori, da raste trava, da zorijo jabolka. Da ne bi bilo vojn da ne bi bilo lačnih otrok, da bi se imeli med seboj radi, da otroci pridni bi bili, da poleti skupaj igrali se bi. Kamen Čudežni je moč, skrita v nedrjih sveta. On stori, da raste trava, da zorijo jabolka. Adriana Kozel, 3.r. OŠ Leskovec Čudežni dežnik Glejte, glejte, čudežni dežnik! Majhen, moder, poln je pik. Skoz oblake sonce se zazre, čudežni dežnik zapre Blažka Topolovec, 3.r. OŠ Leskovec Veverica in ježek Nekega jesenskega dne je ježek šel pospravljat jabolka in hruške za zimo. Ob nalaganju je imel veliko težav in veverica se mu je smejala. Rekla mu je: “.Neroda nerodna!” Med smehom so veverici popadali na tla letšniki in orehi, ki sijih je prav tako pospravljala za zimo. Ker se je prej norčevala iz ježka, si ni upala na tla po orehe in lešnike. Veverica je vprašala ježka: “Ali ti pomagam naložiti jabolka in hruške? ” ‘‘Kaj si ti tudi tako nerodna, da so ti popadali letšniki in orehi na tla?” “Oprosti, ježek da sem bila tako nesramna Obljubim ti, da te ne bom več jezila ” Tako sta ježek in veverica postala prijatelja in sta si skupaj pripravila jesenske plodove za zimo. Pravljičarka: Barbara. BELŠAK, 3.r. OŠ Leskovec UTRIP SOLE Tekmovanje “Kaj veš o prometu ” 3. medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" smo 5.5.2001 letos prvič organizirali v Vidmu pod pokroviteljstvom občine Videm, v organizaciji članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm in v sodelovanju z osnovno šolo Videm. Namen tekmovanja (srečanja) je bil javnosti in vrstnikom pokazati veščine in poznavanje prometnih predpisov. Želeli smo poudariti pomen prometne kulture v vsakdanjem življenju, kjer smo vsi udeleženci v prometu. Tekmovanje seje pričelo ob 9. uri. Vse sodelujoče in prisotne je pozdravil g. Frenk Muzek, ki je povezoval uvodni del prireditve. O namenu tekmovanja je spregovorila predsednica organizacijskega odbora. Vse sodelujoče je nagovorila ravnateljica OŠ Videm ga. Marija Šmigoc. Učenci OŠ Videm so se predstavili z lepim kulturnim programom pod vodstvom učiteljice ge. Marije Šosterič. Nato j e župan občine Videm g. Franc Kirbiš prerezal trak in s tem odprl tekmovanje. Tekmovalci šole Videm in Leskovec so se v popolni tekmovalni opremi popeljali s kolesi po prireditvenem prostoru. Anica Kodrič in Blaž Horvat (OŠ Videm); zdaj že državni prvak Na tekmovanju je sodelovalo 14 ekip (48 učencev OŠ tekmovalcev s kolesi in 6 dijakov SŠC Ptuj tekmovalcev s kolesi z motorjem). Tekmovanje je obsegalo tri panoge: - teoretično preverjanje znanja testiranje iz CPP, opreme in vzdrževanja koles in koles z motorjem ter etike v prometu. Reševali so testne pole Izpitnega centra Ptuj. Sodniško ekipo so sestavljali člani izpitnega centra Ptuj: g. Letonja, g. Papež, g. Šebeder in g. Nahberger; - spretnostno vožnjo na poligonu. Spretnostni poligon je bil postavljen na igrišču pri OŠ. Tekmovalce so ocenjevali inštruktorji Avto šol ŠIC in Urška, g. J. Šic, g. M. Šic in g. Roganov; - praktično preverjanje znanja na prometnih površinah, cestno ulična vožnja. Tekmovanje je potekalo v normalnem prometu, dodali smo še dodatno cestno prometno signalizacijo. Tekmovalna proga je obsegala križišče, kjer je urejal promet policist, kolesarsko stezo, semafor in cesto, prepovedano za ves promet. Za pripravo tekmovalne proge smo bili zadolženi štirje člani: - predstavnik Avto šole ZŠAM g. Primožič; - policista policijske postaje Podlehnik g. Brumec in g. Pernat; - članica SPV občine Videm ga. Kodrič. Tekmovalce so ocenjevali predstavniki avto šol ZŠAM in Herak. Mentorji so lahko prisostvovali pri vožnji v sodniških avtomobilih. Sodniško ekipo so sestavljali g. Primožič, g. Hentak, g. Kolednik, g. Primožič, g. Ber in g. Ber, ga. Herak, g. Herak in g. Herak. Na prometnih površinah so usmerjali in varovali tekmovalce policisti policijske postaje Podlehnik: g. Brumec, g. Pernat, g. Hliš in g. Volkner ter več policistov policijske postaje Ptuj. Zdravstveno službo j e opravljala g. Slavica Kosi, tekmovalci so bili zavarovani pri Zavarovalnici Maribor. Častno razsodišče so sestavljali: - član Izpitnega centra Ptuj g. Letonja; - sodnik, predstavnik Avto šol g. Primožič; - član SPV občine Videm g. Prelog; - mentorica ekipe iz OŠ Hajdina g. Jerenko. Organizacijski odbor pa so sestavljali: - članica SPV občine Videm ga. Kodrič - predsednica; - predsednik SPV Ptuj g. Kozel član; - član SPV Dornava g. Mlinarič - član; - policist policijske postaj e Podlehnik g. Brumec član. Za hitro in dosledno računalniško obdelavo podatkov je skrbela ekipa pod vodstvom g. Kovačeca, člana SPV občine Videm, pomagala sta mu mentor iz OŠ Ljudski vrt g. Petek in član Izpitnega centra Ptuj g. Papež. Tekmovanje in druženje smo uspešno pripeljali do konca. Za razglasitev rezultatov in podelitev nagrad so bili zadolženi predsednik SPV občine Videm g. Svenšek, članica SPV občine Videm ga. Frančka Bračko in mentorica ekipe iz OŠ Videm ga. Olga Kmetec. Najboljši med osnovnošolci je bil Matic Ačkun iz OŠ Ljudski vrt, drugo mesto sta si delila Tomaž Podgoršek iz OŠ, Cirkovce in Blaž Horvat iz OŠ Videm. Več sreče pri žrebanju je imel Blaž. Dobil je nagrado za drugo mesto in se bo skupaj z Maticem udeležil državnega tekmovanja. Ekipno je bila najboljša ekipa iz OŠ Skupinski posnetek najboljših kolesarjev iz OŠ Ljudski vrt Ljudski vrt, drugi so bili tekmovalci OŠ Videm podružnica Leskovec, tretje mesto so zasedli učenci OŠ Mladika. Med srednješolci je imel najmanj kazenskih točk Matej Kmjak. S tem sije zagotovil udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo 26.5.2001 v Izoli. Drugi je bil Kristjan Lorenčič, tretji pa Daniel Novak. Vsi trije so bili iz Ekonomske šole in so zasedli ekipno prvo, sledila jim je ekipa iz Poklicne in tehniške kmetijske šole. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami in diplomami o uvrstitvi do 6. mesta ter diplomami za sodelovanje. Dobili so vrečko občine Videm, mapo in pisalo ter majico z napisom. Prvim štirinajstim tekmovalcem smo podelili praktične nagrade. Posamezniki iz obeh kategorij so dobili za prva tri mesta medalje, Matic in Matej sta dobila še kolesi in čeladi, Blaž in Kristjan čeladi, Tomaž in Daniel pa ročni uri. Prve tri ekipe OŠ so bile nagrajene s pokali. Splačalo se je potruditi, saj je bila nagrada mikavna Pri izvedbi tekmovanja so nam pomagali tudi sponzorji. Vsem sponzorjem: občini Videm, OŠ Videm, Avto šolam ZŠAM, Herak, Šic in Urška , policistom policijskih postaj Podlehnik in Ptuj, Zavarovalnici Maribor, Ptujskim pekarnam in slaščičarnam, papirnici Bukvica , Ptujski tiskarni, knjigarni Mladinska knjiga, trgovini Hvac, avtokleparstvo Kmetec, trgovini s tekstilom Nina, Slavici Kosi, Frenku Muzeku, podjetju Marsel in Zaranšek, gostilnama Pal in Svenšek se zahvaljujem za požrtvovalno sodelovanjem za iskreno finančno ter materialno pomoč. Vsem udeležencem tekmovanja se zahvaljujem za požrtvovalno sodelovanje. Hvala tudi ravnateljici OŠ Videm ge. Mariji Šmigoc, učenkam in učencem 7. c in učenki 7. b razreda ter učenkam in učencem 8. a in 8. b razreda. Predsednica organizacijskega odbora Anica Kodrič Dekleta na posnetku so učenke OŠ Sela in letošnje zmagovalke razredne stopnje na knjižnem kvizu na Ptuju Pred koncem šolskega leta Šolsko leto se nagiba h koncu. In prav je, da pregledamo in analiziramo opravljeno delo. Kaj smo počeli v prvem ocenjevalnem obdobju, to je do konca koledarskega leta, smo že zapisali v prejšnji izdaji glasila "Odmevi naših gričev". Januar kot prvi mesec koledarskega leta, je bil brez dodatnih aktivnosti, to pa ne pomeni, da niso bile interesne dejavnosti po umiku in priprave za tekmovanja, ki so bila na programu v naslednjih mesecih. Zimski športni dan, ki je bil dmgi dan febmarja, smo izvedli na smučiščih Rogle, na drsališču v Maribom ter Termah Zreče. Učenci so lahko izbirali, kar jim je bilo v še večje zadovoljstvo. Drsanje je bilo skoraj skoraj vsem povsem novo, izposoja drsalk pa je mnogim izpolnila željo, da doživijo tudi občutke na ledeni ploščadi. Proslavo v počastitev kulturnega praznika Slovencev je pripravila šola, k sodelovanju pa povabila še ljudske pevke in mešani pevski zbor iz kraja. Udeležba krajanov na proslavi je bila še vedno zelo skromna, čeprav smo čas proslave skušali prilagoditi željam domačinov. In čez dober mesec še ena proslava v počastitev materinskega dneva in dneva žensk, zato je bilo v času med obema praznikoma. A takrat je bila dvorana skoraj premajhna. Seveda je bil pred tem še pust. Čeprav je bil pust v času zimskih počitnic, smo v kraju pripravili otroško maškarado, priključili pa so se še skupine odraslih iz kraja: orači in gostija ter skupine iz sosednje hrvaške občine Ivanec. Vse te skupine so se nato predstavile še na pustnem karnevalu - Fašenku na Vidmu. In že v marcu je bila medobčinska revija otroških pevskih zborov v Markovcih, kjer je sodeloval otroški pevski zbor naše šole. Pa tudi na koncertu haloških osnovnih šol v občinski dvorani naši mladi pevci niso manjkali. V marcu so bili mali šolarji in učenci L,2. in 3. razreda na tedenskem tečaju plavanja v ptujskih Termah, četrtošolci pa se v teh dneh vrnili iz šestdnevne šole v naravi v Strunjanu, kjer je bil prav tako poudarek na plavanju. Gotovo so vsi zadovoljni. Tudi na športnem področju so naši učenci šole bili aktivni. Na osnovi rezultatov v šolski konkurenci so bili vključeni v športne ekipe matične šole prav tako pa na medobčinskih področnih tekmovanjih, kjer šteje rezultat posameznika. Tekmovanja v znanju so bila številna, in vsa, razen “Vesele šole”, smo izvedli. Pa tudi medobčinskega knj ižnega kviza se nismo udeležili. Večina tekmovanj se začne na šolski ravni, kjer se učenci v razredu pomerijo med seboj v znanju določenega predmeta. Že februarja je bilo šolsko tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje, v katerem je sodelovalo 5 učencev, od teh so tri osvojile bronasto Cankarjevo priznanje in vse tri so se udeležile vseslovenskega tekmovanja v znanju slovenskega jezika za srebrno Cankarjevo priznanje. Znanje matematike so preverjali kar v vseh razredih v okviru evropskega tekmovanja Kenguru. Učenci 5. do 8. razreda pa so tekmovali za Vegovo priznanje. Od 18 sodelujočih na šolskem tekmovanju so se trije udeležili področnega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje in dvema Primožu Bratušku in Sanji Polanec je uspelo osvojiti srebrno vegovo priznanj e za znanj e matematike. Mladi zgodovinarji so letos podrobneje spoznali krščanstvo. Na šolskem tekmovanju se jih je šest uvrstilo na področno tekmovanje v Ptuju in vsi so osvojili srebrno priznanje dr. Pavla Turnerja, tri pa so izpolnile pogoje za udeležbo na državnem tekmovanju , kjer so vse tri Barbara Srdinšek, Amanda Vindiš in Gordana Lešnik osvojile zlato priznanje. Sestošolke pa so se udeležile še področnega kviza v znanju zgodovine, kjer so osvojile srebrno priznanje. Šolska tekmovanja so bila tudi v znanju nemškega jezika, kemije in fizike, kjer pa ni bilo takih rezultatov, ki bi omgočali pričakovanja za uspeh na področnih tekmovanjih. Tudi na tehničnem področju so se naši učenci pomerili z vrstniki drugih šol Podravja in sicer v disciplini modelarski zmaji, kjer sta Tadej Šmigoc in Denis Cafuta bila uvrščena na 1. in 3.mesto. Tekmovanje je bilo v Mariboru. Tudi v disciplini "tehnološki postopki" je sodelovala ekipa naše šole, a sta v tej konkurenci udeleženi ekipi dveh šol. Pa še raziskovanja raziskovalnih nalog smo se letos lotili. Na srečanju mladih raziskovalcev Podravja in Prlekije, kije bilo 20. aprila v organizaciji Znanstveno raziskovalnega zavoda Bistra Ptuj, smo predstavili tri naloge. Že lansko leto začet projekt "Križi in kapele v našem kraju" smo zaključili v obliki, ki jo zahtevajo navodila za izdelavo raziskovalnih nalog. Naloga je prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo 1. junija v Murski Soboti in sicer prvič na državni ravni. Drugi nalogi z naslovom "Drevesa in grmi v domačem zdravilstvu" in "Tehnološki postopek izdelave kljukice iz umetnih mas", sta prejeli bronasta priznanji. Pa še na mlade bralce, ljubitelje dobre knjige ne smemo pozabiti. Kar 96 od 123 učencev jih je osvojilo bralno značko, tisto, za njih primemo. In vsi dobitniki značke so si ogledali skupaj z značkarji podmžnice Šela gledališko predstavo KD Videm Pikica in Tonček, kjer so bralne značke prejeli le osmošolci, priznanja za osemletno zvestobo bralni znački pa bodo prejeli na zaključni slovesnosti. Pa kaj bi še našteval dodatne aktivnosti, ki smo jih izvajali, ko pa je naše osnovno delo pouk po predmetniku. Dodatni pouk za uspešnejše je omogočal uspehe na vseh ravneh tekmovanja, dopolnilni pouk po večini napredovanje v višji razred. Za uspehe sem gotovo dolžan zahvalo, za znanje pa tudi pohvalo za dobro opravljeno pedagoško delo in pohvalo za uspehe na tekmovanjih tako učencem kot nj ihovim mentorj em. Počitnice se bližajo. Šolske obveznosti gredo h koncu. Vsi nestrpni pričakujemo učenci počitnice, delavci pa dopust. Ne dvomim, da smo si jih zaslužili. Vodja podružnice: Štefan MURKO 22 OD TU IN TAM Predstavitev nove knjige na Vidmu Marija Černila: PRPREKI IZ NAŠE ŠOLE Recenzent: France Forstnerič Korigirala: Tanja Potočnik Ilustriral: Jože Foltin Grafična priprava: Vlado Sitar Tisk: Ptujska tiskarna d. o. o. Izdano v samozaložbi 2001 Naklada: 1000 izvodov V soboto 19. maja 2001 je v občinski dvorani doživela videmska kulturna javnost edinstven dogodek: predstavitev knjige nekdanje ravnateljice OŠ Videm Marije Černila. Poleg ustvarjalcev knjige so svoje prispevali k programu tudi učenci osnovne šole, ki so zaigrali dramatizacijo iz Preglovih Genijev v kratkih hlačah, in mladi glasbeniki, ki obiskujejo še Glasbeno šolo Karla Pahorja Ptuj. Nekateri izmed nekdanjih “Prprekov“ pa so celo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, ki govori prav o njih. Prisotni so z zanimanjem sledili besedi recenzenta Franceta Forstneriča in ilustratorja knjige akademskega slikarja Jožeta Foltina, kije posrečeno in doživeto “portretiral” mlade junake, saj je tudi sam od glave do peta sredi pedagoškega dela kot ravnatelj markovske osnovne šole. Pisatelj in pesnik, rojak iz Pobrežja, pa nam je povzel nekaj misli iz svoje recenzije, objavljene v knjigi, od koder naj navedemo nekaj besed: .... sporočilna in slogovna “pisava” teh besedilnih miniatur nedvomno želi bralcu prikazati, kako zapletene, občutljive, odgovorne in daljnosežne vzgojne, psihološke in socialne implikacije vsebuje medčloveška interakcija, ki se ji reče učnovzgojni proces. Pa ne samo tisti, ki se dogaja v razredu, temveč tudi zunaj njega, v športu, na izletu in sploh v celoti človeških stikov med učencem in učiteljem (cit. str. 53). Slovenski učitelj ali učiteljica sta bila že od vseh začetkov slovenskega kulturnega življenja na vasi poleg Cerkve edina nosilca kulturnih dejavnosti, včasih celo deležna večjega spoštovanja, kot danes, ko sta se v vzgojo in izobrazbo vmešala amerikanizirana televizija in vsakdanja potrošniška mrzlica, ki bolj ceni lepe avtomobile, kot pa duhovno in intelektualno podprta mlada otroška srca. Družine so postale miniaturne, otrokom je “vse prineseno na krožniku”, ne vemo, ali bodo kdaj izpovedali, da so preživeli srečno otroštvo. Res je nekdaj številnejša slovenska družina preživljala težke čase, pa so vendar v njej zrasle srečne, moralno trdne osebnosti. To so omogočili vzgoja doma, v večji meri nekdaj vera, in najbolj šola, ki so skupaj skušale izravnati razlike med socialnimi plastmi družbe. Knjiga, ki je nastala v našem okolju, je primer stvaritve slovenske učiteljice, ki je vse življenje posvetila svojim “prprekom” in sedaj iz pedagoške in časovne oddaljenosti presoja svoja ravnanja, podobno kot so tudi mnogi drugi po naporni učiteljski karieri našli več časa za kulturno udejstvovanje inustvarjanje. Bralce pričujoče knjižice Marije Černila bodo takoj pritegnili njeni šolarji: Sandre, Petre, Hanzeki, Mojce, saj jih je še veliko. V knjigi, jih je, žal, le nekaj. Toda avtorica jih je podala s toliko ljubeznijo in z božajočo roko, da ji verjamemo; živijo namreč med nami, zato si knjiga zasluži našo pozornost. Prepričani smo, da naša Marija še ni napisala zadnje strani svoje knjige. Je polna ustvarjalne moči, da zmore ljudem približati svoje izkušnje iz bogatega življenja učiteljice pa tudi prizadevanj pri režiserskem delu, v katero j e “zaljubljena”, kot j e sama povedala. Na koncu tega časopisnega zapiska je potrebno še povedati, daje ta knjiga tretja po vrsti, ki ima v kataložnem zapisu v impresumu naveden Videm pri Ptuju. France Planteu EVROFON- ŠTAFETNA POPOTNIŠKA PALICA TUDI PRI NAS Evropska popotniška zveza letos organizira štafetno popotniško palico Evrofon, ki naj bi pripomogla k večjemu sožitju in miru med narodi. Slovenski del evropohoda je v tednu gozdov (od 28. maja do 3. junija) potekal tudi skozi naše kraje. V občini Videm smo Evrofon pozdravili v petek, 1 .junija, natanko ob 12. uri v kraju Dravci, na kmetiji Korpič, kjer se je zbralo lepo število članov Planinskega društva Haloze, nekaj predstavnikov domače in sosednjih občin in predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije-PE Ptuj. Srečanje je bilo enkratno. Evrofon je potem pot nadaljeval po trasi pešpoti. Med potjo so bili postanki za oddih in okrepčilo na Vinotoču Maroh, cilj pa je bil potem pri občini, odkoder je Evrofon nadaljeval svojo začrtano pot. Marija Černila s svojo knjigo OD TU IN TAM \w Novice iz društva prijateljev mladine Videm DPM Videm tudi v mesecu maju in juniju ne miruje. Poleg pomoči pri učenju (mimogrede imamo težave s prostovoljci za pomoč pri fiziki za 7. razred) organiziramo razne akcije in sodelujemo pri projektih. 18. maja ob MEDNARODNEM DNEVU DRUŽIN smo skupaj s KD Videm v AKCIJI "BREZPLAČNO ZA DRUŽINE" zaigrali igro PIKICA IN TONČEK. V soboto, 2. junija pa smo skupaj s Centrom za interesne dejavnosti Ptuj in DPM Ptuj organizirali POMLADNO BIOLOŠKO VETRNICO v GRADU TURNIŠČE. Otroci in starši so z nami lahko preživeli tri prijetne ure in lahko ustvarjali v naslednjih delavnicah: izdelovanje vetrnic, oblikovanje z glino, izdelava slik in obeskov iz naravnih materialov, sajenje rož in zelenjave, izdelovanje marjetic iz papirja, izdelovanje piščalk, petje ljudskih pesmi Udeleženci so okrog gradu iskali predmete, ki ne spadajo v naravo, se zabavali v knjižnem kotičku, jahali, jedli palačinke in pili sončni čaj. Zabavali sojih učenci Glasbene šole Ptuj ter Marinka in Mateja z ljudskimi pesmimi. Obiskali so nas tudi predstavniki občine Videm in članice Društva kmečkih žensk iz Vidma, ki so prinesle kmečko malico (kruh, zaseka). POMLADNA BIOLOŠKA VETRNICA PROSTOVOLJCI iz videmskega DPM, ki so sodelovali na letošnji VETRNICI: Manja VINKO, Darja GLAZER, Kristina ORLAČ, Stanka BELŠAK, Marijica ŠOSTERIČ, Mateja PURG, Marinka VAUPOTIČ, Marija ČERNILA, Biserka SELAK, Nataša VARNICA. Biserka SELAK, Marija ČERNILA Kako so iz papirja izdelovali rožice ... Foto: Majda Fridl ,