ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
„LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“
e Izhaja v nedoločenih obrokih.
Drugo leto.
Ljubljana, meseca decembra 1889.
Številka 7.
Diplomatarij.
2.*)
Jurij Gali rožeški podeli v fevd svojo desetino v Volavljah in na Velikem Trebelevem. — 13. decembra 1457.
Icli Jorg Gali von Rudolffsekch ich beken fur mich vnd ali mein erbn vnd tun kund mit dem offen brieff allermenikgleich den er fur kumbt Als ich nach abgang meines liebn bruedrs Andre des galln von Rudolffsekch seliger gedachtnuss meine erbleiche lelin offen-barleich in der lanndsehran ze Layboch hab beruffn lassn Also ist nu fur mich komen Mathes vnd Petter gepruedr des Widecz Sun ped burger ze Layboch vnd Vrsula des genantfn Mathessn haussfraw vnd pattn mich das ich Inn geruchet zuuerleihn meiner lehenschafft Ayn Czehendt der gelegn ist zu Wolewll ’) vnd zu dem grossn Trefelaws) in sannd Merttn phar3) vnder liechtenberg, Das ich also gethan hab, vnd leich auch den gemelten Mathessn vnd Pettrn gebruedern des Widecz sun vnd Vrsullen des
*) »Zgod. Zbornik« opomnil je že v štev. 2, st. 27, opom. 15 o sledečih Štirih listinah, da so se našle na platnicah starih kranjskih mašnih bukev. Pisane so na tanek pergament prav razločno; le za zadnjo izmed njih se je rabilo zelo slabo črnilo. — Ker so pri prvih treh tudi zareze, v katerih je visel pergamentni jermenček za pečat, imamo torej tu pravne listine, in ne samo kak koncept.
‘), a), °) Volavlje in Veliko Trebelevo v prežganjski fari, tedaj še Šmartnu pri Litiji neposredno pripadajoča sela. — Liechtenberg je bil stari grad, od Bogenšperka »nur, einen Muscfueten-Schuss« (Valvazor b. XI., str. 337) oddaljen. Grad ta so podrli sredi 17. stoletja.
genantfn Mathessn hausfrawn vnd alln yern erbn Sun vnd Tochlern, den vorgenanttn Gehenndt mit aller seiner zugehorung allerlay zehentleich rechtn ganez darab ze nemen wissentleich mit dem brieff alles das ich Inn von recht daran leihn schol kan oder mag sy schulln auch mir vnd mein erbn die [lehn] verdyenn vnd vns trew vnd gebartig dovon sein als recht ist So geleb ich sew darauff treuleichn ze scherme(n) als land vnd lehensrecht ist in Krein Mit vrehund dicz brieffs (versigelt) mit meins obgenanttn Jorgn galln aygn anhangendn Insigll Gebn nach Christi gepurd Vierzehenhundertt Jar vnd darnach in dem Subn vnd funffczigistn Jar an sannd lucein tag.
Velikost listine: 24XIB cm.
S.
Jurij Gali rožeški izroči v fevd svojo desetino pod Holmcem. — 13. decembra 1457.
Ich Joerg Gali von Rudolffsekch ich beken fur mich vnd ali mein erbn vnd tun kund mit dem offen brieff aller menikgleich den er fur kumbt Als ich nach abgang meines liebn bruders Andre des gallen von Rudolffsekch seliger gedachtnuss meine erbleiche lehn offen-barleich in der lanndsehran ze Layboch hab beruffn lassn Also ist nu fur mich komen fraw Urss Hanssen des Meinynger eleiche hausfraw, fraw Magdalenn Ir Swester Cunez des Hasen eleichs gemahll vnd weylannd Agnessn Ir peder swester kinder vnd pattn mich das ich Inn geruchet zuuerleihen meiner lehenschafft aynen zehendten
vnder dem klavn kollenperg1) In Mongespurger2) phar gelegn der nacli abganng Jorgen Sokchs irs vatter vnd muetter erbleich an sy gefalln ist des Tzehenndthalb huben sind das ich also getan hab, vnd leich auch der vorgenanttn frawn Urssen Hannssen des Meinynger eleichn hausfrawn frawn Magdelen Ir Swester Cunez des Hasen eleichs gemahll, vnd weyland Agnessn Ir peder Swester kindern vnd alln vern erbn Sun vnd tochtern, den ob-gemelten zehenndt mit aller seiner za gehorung Allerlay czlientleich rechten ganz darab ze nemen, wissentleich mit dem brieff alles das ich Inn von recht darann leihn schol kan oder mag vnd der vorgemelt Hanns Meinynger schol mir vnd mein erben an Irr statt die lehn verdyenn vnd vns tre\v vnd gebartig douon sein als recht ist So gelob ich se\v darauff treueich ze schermen, als lannd vnd lehensrecht ist in krein Mit vrchund dicz brieffs versigelt mit meines obgenantten Jorgn galln aygenn anhangendn. Insigll Gebn nach Christi gepurd Vierczehen-hundert Jar vnd darnach in dem Suben vnd funffczigistn Jar An sannd lucein tag.
Velikost listine: 25X13 cm.
4.
Janez Gali rožeški dd v fevd kočo na Sutni pri Kamniku. — 28. januvarija 1472.
Ich Hanns Gali von Rudolffegk Bekenn fiir mich vnd ali mein erben vnd tun kund mit dem offen brieff allermenigklich den er fiir kumbt, das fur mich kam fraw Annus weylent des Anthoni Miirmar burger ze stain wittibe vnd pat mich das ich ir geruchet zu-uerleihen meiner lehenschafft ein hoffstat die gelegen ist an der Schutt vor der stat zw Stain zwischen Sigmunds Kerner vnd herrn philipps hewsern das ich also getan hab vnd leich auch der egemelten Annus vnd ir erben Sun vnd tochtern die vorgenant hofstat mit aller zuge-horung vvissentlich mit dem brief alles das ich In von rechtt daranleyhen soli kan oder mag Sy sullen auch mir vnd mein erben die (lehn) verdien vnd vns tre\v vnd gewarttig dauon sein als recht ist So geloben wir se\v darauf trewlichen ze schermen als lannd vnd lehensrecht ist in krain Mit vrkundt ditz briefs versigelt mit meins vorbenanten hanns Galln aigen anhangenden Insigell Geben nach christi gepurde vierzehenhundert vnd in zwayn vnd Subenzigisten Jaren Am Mittich vor vnser lieben frawen tag der liechtmess.
Velikost listine: 24X20 cm.
‘) Holmec.
a) Mengeš.
o.
Janez Gali rožeški podeli v fevd desetino od zemljišč, ležečih v moravski in vaški fari. — 5. avgusta 1472.
Ich hanns gall von Rudolffsekh ich beken fur mich und fur ali mein erbn und thuen kundt mit dem offen brieff aller menikleich den er fur kuromt das fur mich kham Juri weylannd des Jacobus Saligen sun von kerstetn gesessen zu Morawisch han statt sein selbst und als alter seiner Brudern und pat mich da mit ich Im gerucht zu verleychn mein erblicher lehenschafft ein zehendt zu prikernitz *) da vier huben sein gelegen in Morawischer pharr und ein zehenndt zu (Elpnelim)l) aulf zway huben gelegen In watscher pharr Allerlay zehendt-leicli rechtn darab ze nemen das ich Also getan hab und laych Im Nu wisentleich mit dem brief die ob periirten zehenndtn peid mit Aller Ir zue gehorung dem gemeltn Juri als dem eltern seiner brudern und allen Iren erbn Sun und Tochtern Alles das das ich Im vor recht dar An leichn scholl oder mag. Also das das se\v den furpasser und Ir erbn von mir und meinen erbn In lehensweis In nemen habn schulln Nuczen und ge-nissen und uns den (lelin) verdien und trew und gewertig da von sein Als recht ist So gelob ich sew darauff trewleich (zu) sermen als lannd und lehensrecht ist in krain. Mit vrkund des brieffs der versigelt ist mit meine(s obgenan)tn hansen Galln aygen anhangenden in Sigi Geben nach Gristi Gepurd vierczehenh(und)ert und dar nach In dem czway (und) Subencygisten Jar An Sand osbalez tag.
Velikost listine: 25X16 c«*.
Gotovo ustrežemo čast. Citateljem, ako tu podamo iz našega Valvazorja zanimivejše podatke o Rudolfseckhu-Rožeku. Piše (b. XI., str. 476 in 77) tako-le:
»Das Schloss Rudolphseckh (Crainerisch Rosliek) ligt in Ober-C.rain, drey Meilen von der Stadt Laybach, im Moriiutscher Boden, im Thal, zwischen hohen Gebirgen, auf einem zugespitztem Berge«. (Rog — znabiti od tod ime Rožek?) »Es war vorzeiten mit Thiirnen und starken Ringmauern aufs beste versehen, und hatte zimlich-viel Giilt auf sich«. (O Valvazorjevi dobi pa je bil Rožek že »ganz verodet und selir verfallen«; vendar pa »In diesem Schlosse liat es eine grosse Evangelische Capelle nebst einer Grufft, darein die Leichnam vieler verstorbenen Lutheraner versencket seynd.«)
»Im 1365 Jahr bat dieses Schloss und Festung Rudolphsegkh Ilerr Conrad Gali innen gehabt, nach seinem Tode aber sein hinterlassener Solin, Herr Hanns Gali iiberkommen.« (Orig. lit. feud. in Archiv. Graec.)
*) Prikrnica, vas v moravški fari.
') Nerazločne besede na tej slabo ohranjeni listini tiskamo z manjšimi črkami.
»Es hat auch einer von Schnitzenbaum Evam Barbaram Gallinn, Herrn Andreas Gallen Tochter, mit Gewalt und wider ihren Willen aus dieseni Schloss Rudolphseck entfuhrt und ihme trauen lassen«.
»Im 1515 Jahr, als die Bauren-Aufruhr sich er-hub, haben die ,im Bunde stehende Voegel’ dieses
Schloss eingenommen, ausgepliindert und sehr ver-wiistet.«
Naše listine nam torej imenujejo dva Valvazorju nepoznata posestnika Rožeka —J or g Gall-a in drugega HannsGall-a. Ali je Valvazorjev Andreas Gali identičen z onim naše listine, se ne da reči.
Stare pisane mašne bukve
kranjskega farnega arhiva.
(Donesek k zgodovini javne službe božje na Kranjskem.)
(Konec.)
Naj sedaj priobčim za poskušnjo nekatere sekvence naših kranjskih mašnih bukev. Pričeti hočem z onimi tremi (oziroma štirimi), ki do sedaj še niso nikjer (kolikor meni znano) natisnene.80)
I.	In festo S. Jacobi Ap. Sequentia:sl)
i.
Christus Jacobum vocavit Et Joannem, quos amavit Et germanos appellavit Filios tonitrui.
Jhesum Jacobus cum fratre Sequitur relicto patre, Petens mendicante matre a) Regni sedi perfrui.
Calix iste praemonstratur, Per quem passio signatur Jacobo, qui primum datur Ab Herode reprobo.
Cum puella suscitatur, Christus dum transfiguratur, Dum clam pater invocatur, Fit praesente Jacobo.
3-
Intromissus hic ad ista£)
Fratre cum evangelista Christi, major et sinistra Bis sex ex discipulis.
Ergo ex [coetu] 7) apostolorum Prothomartyr nos suorum Solvat ope meritorum A culpae decipulis. 0) Arnen.
so) Le žal, da je njihov tekst, primeroma z drugimi, precej slabo ohranjen.
81) Zabeležim naj tu še 2. verz graduala, ki se glasi:
»Laus tibi nate Dei;	Filius, esto pius ac mitis
Qui conregnat Zebedei	In agmine litis«.
a) V rokopisu stoji le »petens medicante regni sede etc.«; zarad rythma in pomena — coli. Matth. 20, 20 et 21 — pa se mora gotovo glasiti »petens mendicante matre«. — (2) Težko razumljiva kitica! Vejice za besedo »Christi« ni v rokopisu. Jacobus slove major, t. j. starejši. — »Sinistra« (tukaj šepa rima zaradi črke r), znabiti z ozirom na Matth. 20, 21. — y) Te besede nima rokopis. Sicer pa primeri oblike »ad Sti Petri«, ali pa »sacramentorum« (sc. codex). — 0) Decipula — zanjka; nahaja se tudi v Vulgati.
n. „Ad vincla beati Petri“ (1. Augusti).82)
Excelsi pastoris vincla laudant fideles sacrae
Quibus Herodes sanctum custodivit vinctum, pro Christo
carcere mancipatum; Quem post pascha populi decernebant celesti torquendum
tradere voluntati.
Sed sacrum precamen plebis vincit juvamine Christi: Nam angelus Petrum Et ergastulum reserat tetrum;
Frustrantur cfistodes,
Plebs et ferus Herodes ;
Tetra porta fieri a) patet,
Quam post angelus descendens latet.
Summe pastor gregis,
Preces audi fideles, p)
Auxiliando nobis de celis.
Solve crimina tuorum,
Cepha, famulorum
Et turbae nos junge 7) angelorum.
III.	In festo S. Thomae Epi. (29. Decemb.).83)
I.
Letabundus Sit jocundus Voce cantans Alleluja; Regem verum Laudans rerum Conditarum a) Mente pia!
Angelorum Intrat chorum Jam suscepta beatorum Sede clara.
Molle 3) spreto Vitae leto
Thomae datur spes pro leto y) Magis cara.
8a) a) Sicer težko razumljiva, pa jasno pisana beseda. — [3) Znabiti bolje »fidelis*. — y) Pisano sicer »juge« (brez okrajše-valne črtice).
s3) a) Napačno stoji v rokopisu tam »conditorum«. — ,3) Po-grešno je pisano »mole«. — y) Nekako čudno se to glasi; ali se
3-
Sicut tellus lilium, Londinia filium Parit Thomam. Neque cedit gladio, Dum currit in stadio Zelans Romam.
Cedrus fit ex ysopo, Martyr ex episcopo Pari forma;
Verbum hic per vulnera, Dum propugnet o) viscera Castae matri.
5-
Ysaias sectus est; i) Praesul ense nectus^) est Probans, quod electus est rex indigne, v;) Si non confessoribus Credit, vel&) martyribus, Parcens proditoribus deo digne.
6.
O	felix Anglia,
Flos, et angelica
Per sacerdotum martyria ;
Quae docent gaudia
Mereri celica
Per lacrimas et suspiria.
4)
IV.	In Invencione S. Cruois. (3. Maji).
1. Serpens antiquus vicit in lingno,
Primo parenti virus infundens,
Quo claudicat dudum in posteris carnis successio;
Eu, colligit spinas et tribulos prona posteritas.
2. Rex archano gratiae commercio subvenit, plasmatorum
prothoplastum reformans veterem.
Lingnum contractum primus Adam, secundus a) extendit in lingno, in quo “mortem vita mortificat. Christi figuram aeneam intuebatur populus antiquus in lingno,
Et intuentem populum Christus venturus in carne salvabat £) a morte.
Hoc crucis tropheum praecessit crucem, quod in lingno crucifigendi crucifigendus agebat.
3. Qui ferens in cruce nostros languores ovem, quam
hostis abstulerat, victor reportans humeris, Christe Jesu, fili 7) Dei athanatos, qui unigenitus theotocos intactae virginis, passus es in cruce, Dele culpam, et quam pro culpa patimur tolle afflictionem, ayos o theos, per virtutem crucis!
ni tu pisalec zmotil? — 8) V knjigi stoji »propungnet«; težko umljive besede. — »Viscera castae matri«, t. j. prostost cerkve na Angleškem nasproti nasilstvu takozvanih »consuetudines avitae«. — e) Martyrologium Romanum pravi ad 6. Julii: »In Judaea sancti Esaiae prophetae (commemoratio), qui sub Manasse rege sectus in duas partes occubuit«. — £) Namesto »necatus«. — ?;) Šlo je za venčanje prestolonaslednika, ki se je vršilo po nekompetentnih škofih.
—	&) Negotovo; v rokopisu stoji ul', kar pa ni navadna okrajšava za »vel«.
84) Kehrein (1. c. p. 78) ima samo začetne besede: »Serpens
antiquus vicit in ligno« ; enako Daniel, Thesaurus hymnolog. 11, 187 (ex Missal. Patav. 1491) in V,64 (ex cod. S. Galli 546). Toliko bolj kaže priobčiti celo sekvenco, a) Končnica te besede je tako nejasno po
pravljena, da se ne da trdno določiti. — (3) V rokopisu stoji »salvabit«. — v) Rokopis ima napačno »filii«.
Tem sekvencijam naj dodam iz našega missala
(izmed drugod že natisnenih) še po eno za praznike
Gospodove, Marijine, svetnikov in »de Communi«.
V. Božični praznik. „Ad publicam“ (missam).85)
Natus ante saecula Dei filius, invisibilis, interminus;
Per quem fit machina coeli et terrae, maris et in his degentium;
Per quem dies et horae labant et se iterum reciprocant;
Quem angeli in arce poli voce a) consona semper canunt:
Hic corpus assumpserat fragile, sine labe originalis criminis, de carne Mariae virginis, quo primi parentis culpam Evaeque lasciviam tergeret.
Hoc praesens diecula loquitur praelucida, adaucta longitudine, £) quod sol verus radio sui luminis vetustas mundi depulerit genitus tenebras.
Nec nox vacat novi sideris luce, quod magorum oculos terruit scios;
Nec 7) gregum magistris defuit lumen, quos praestrinxit claritas militum Dei.
Gaude, Dei genitrix, quemo) circumstant obstetricum vice concinentes angeli gloriam Deo!
Christe, patris unice, qui humanam nostri causa formam assumpsisti, refove supplices tuos;
Et quorum participem te fore dignatus es, Jesu, dignanter eorum suscipe preces,
Ut ipsos divinitatis tuae participes, Deus, facere digneris, unice Dei!
VI.	„De veneracione Virg. Mariae:’ 80)
I.
Verbum bonum et suave Personemus illud Ave,
Per quod Christi fit conclave Virgo, mater, filia:
Per quod Ave salutata Mox concepit foecundata Virgo, David stirpe nata, Inter spinas lilia.
Ave, veri Salomonis Mater, vellus Gedeonis, Cujus magi tribus donis Laudant puerperium. Ave, solem genuisti, Ave, prolem protulisti, Mundo lapso contulisti Vitam et imperium.
B6) J. Kehrein (1. c. p. 30) pravi o tej sekvenci: »Ex omnium fere Missalium lege recitata est Sequentia Nativitate Domini ad summam Missam«. Nahaja se že v rokopisih XI. stoletja. — Našega rokopisa tekst kaže nasproti Kehrein-ovemu le razloček, da ima a) besedo »voce« več; potem v) napačno »hec« namesto pravega »nec«; in pa s) besedo »quem« namesto »quam«. — »Praesens diecula«, ker je dan o božiču kratek; pa »adaucta longitudine«, ker v dobi Notker-jevi (pred gregorijansko reformo kalendarija!) je božič padal na sedanji (astronomični) 31. december, ko je podaljšanje dneva že znatno.
B0) Ta lepa sekvenca je popolnoma soglasna z Kehrein-ovim tekstom (1. c. p. 206) in dozdevno tudi z graškim (saec. 14.) — Nahaja se drugod že v rokopisih 13. stoletja; njena bogata typika
3-
Ave sponsa Verbi summi,
Maris portus, signum dumi, a) Aromatum virga fumi,
Angelorum domina:
Supplicamus, nos emenda, Emendatos nos commenda Tuo nato ad habenda Sempiterna gaudia.
VII.	In festo Ss. Achatii et Sociorum.81)
1.
Hodiernae festum lucis Est Achatii laus et ducis Atque decem millium. Ermolao phalanx ista Archipraesule baptista Dei colit filium.
2.
Adrianus Christianos Colere rex deos vanos Jubet, sed despicitur. Crucifixus cum cohorte Dux est et conformi morte Christi grex afficitur.
3-
Christi poenae renovantur,
In his cuncta a) iterantur Signa mortis Domini. Ararath, Armenorum ,3)
Mons insignis, tot sanctorum Consecratur nomine.
4-
Allexandriam decorat Mons insignis v), quemo) per-rorat
Martyrum cruoribus.
Orant Christum triumphantes, Ut defendat honorantes Ipsos a doloribus.
5-
Exauditos se laetantur,
Namque ipsos qui venerantur,
Salvat a nocentibus.
Quorum intercessione Socia rex Jesu bone Nos tibi placentibus.
VIII.	De communi Apostolorum. “8)
Clare sanctorum senatus apostolorum, princeps orbis terrarum, rectorque regnorum,
Ecclesiarum mores et vitam a) moderare,
Quae per doctrinam tuam fideles sunt ubique.
se dobro vjema s to dobo. — a) Dumus == trnjev germ. Cfr. antiph. 3. Laud. in Circumcis. Dni: »Rubum, quem viderat Moyses incom-bustum, conservatam agnovimus tuam laudabilem virginitatem: Dei Genitrix intercede pro nobis«.
81) Pri Kehreinu se ta sekvenca nahaja (št. 453) pod naslovom »De decem millibus militum«. Ima jo tudi rokopis (saec. 14.) v koroškem Št. Pavlu. — Kehrein-ov tekst ima drugače kot naš: pri a) »omnes«, pri |ž) »Armentorum«, pri v) »vicinam«; Št. Pavelski pa pri o) »quam«.
88)	Nahaja se pod naslovom »de pluribus Apostolis« pri Kehrein-u 1. c. p. 265. — a) Naš rokopis ima tu napačno »vita«.
—	P) Kehrein ima tu »immo«.
Antiochus et Remus concedunt tibi, Petre, regni solium Tyrannidem tu, Paule, allexandrinam invasisti Graeciam. Aethiopes horridos, Matthaee, agnelli vellere,
Qui maculas nesciat aliquas, vestisti candido.
Thoma, Bartholomaee, Joannes, Philippe, Simon Jacobique pariles,
Andrea, Thatee, Dei bellatores inclyti,
En vos oriens et occidens, ymo £) teres mundi circulus se patres habere gaudet et exspectat judices.
Et idcirco mundus omnis laudes vobis et honorem sanctis debitum supplex impendit.
S tem dostavkom končam svojo razpravo o starih pisanih mašnih bukvah Kranjskega farnega arhiva. Dobro vem, da je na nji najti kaj pomanjkljivega in nedovršenega; 89) težavna tvarina naj me izgovarja. Znabiti sem
89)	Tako n. pr. bi imel dodati imenom starih frankovskih svetnikov, katere kaže kalendarij našega rokopisa (gl. »Zgod. Zborn.« št. 3, stolp. 42, opom. 30) še: 23. o k tobr. S. Severini Epi. . Marty-rologium Roman, pravi dotični dan: »Burdigalae (Bordeaux) sancti Severini Coloniensis Epi et Confessoris«. Malo let po njegovi smrti (f 408) so bili Franki Rimljanom odvzeli Kolonijo, ki je potem postala glavno mesto ripuariških Frankov. — Enako je dostaviti: 25. oktobr. Ss. Crispini et Crispiniani Mm.. Usuard-ov martyrologij (iz 9. stoletja) pravi namreč: »VIII. Kal. Nov . . . Apud urbem Suessionem (zdaj Soissons) sanctorum Crispini et Crispiniani, qui persecutione Diocletiani, post immania tormenta sibi illata (katera Rabanus Maurus natanko opisuje, Migne, t. 110, col. 1175), gladio trucidati, coronam martyrii consecuti sunt.« (Migne, t. 124, c. 618). Ta praznik imenujejo ta dan tudi drugi frankovski martyro-logiji, n. p. Wandelbert-ov, Ado-nov (in additamentis), pozneje Notker Balbulus. (Ne kažeta ga pa stara kalendarija Boucherianum (c. a. 355) in Leoninum (c. a. 488), natisnena pri Muratoriju, Vetus liturgia Romana). Stari oglejski breviarij (1496) navaja isti dan ta dva sloveča» mučenika; tiskani missal (1517) pa ju nima. — S tem pomnoži se ondi navedeno število frankovskih svetnikov na 19.—Na Kolonijo, oziroma staro Francijo kaže tudi to, da stoji v našem missalu (enako tudi v imenovanih oglejskih knjigah iz leta 1496 in 1517) praznik sv. Pantaleona M. v dan julija. 2e Gelenij (ap. Binterim, »Denkwiirdigkeiten«, 5. Bd. I, S. 406) je opazil: »S. Pantaleonis festum diem, cujus natalem Romana ecclesia heri (27.) celebravit, celebrat hodie (28. Julii) Coloniensis ecclesia«, in to že vsaj od 9. stoletja sem. Od tod torej so bržkone vsprejeli ta nenavadni datum.
Večjega pomena — in to glede domovine našega rokopisa
—	je dozdevna malenkost, koje prvi pot nisem zapazil na našem missalu: namreč, da ima pri prazniku »Ss. Canciani et Soc. ejus« (31. maja) prilepljen signakul. To pač svedoči, da se ta list mašnih bukev ni rabil samo enkrat v letu, ampak večkrat. (Le najpoglavitnejši prazniki, potem listi z mnogorabljenimi molitvami de Beata et omnibus Sanctis temp. Advent, et Pasch., in pa štiri maše de Communi imajo signakule.) Res je sicer, da je sedanji signakul mlajši od druzih, a pozna se dobro na listu, da je imel že prednika. — Kako mogočno to kaže na cerkev sv. Kancijanu et Soc. posvečeno, na farno cerkev Kranjsko! (Cfr. Zg. Zb. št. 1, st. 9.)
Ker imam sedaj na ogled tudi zgoraj (»Zgod. Zbor.« št. 1, stolp. 10)omenjeno kranjsko knjigo »MoraliaB.GregoriiP.«,pripomnim naj še z ozirom na opomnjo 13. (»Zgod. Zb.« št. 2, stolp. 26) nastopno:
s tem spisom preiskovalcem-naslednikom vendarle nekoliko olajšal trud: na podlagi dokumentov o b-
Inicijale srednje velikosti v našem missalu kažejo čisto drugačne okraske (arabeske), kot one v ravno omenjenih »Moralia« iz 1. 1410.
—	Kar pa se tiče njegovih velikih inicijal pri najpoglavitnejših praznikih, je verjetno, da je več njihovih barvenili okraskov posnetih iz tega rokopisa »Moralia«; tolika je namreč podobnost njihove ornamentike. — Ali bi se ne smelo sklepati, da je naš missal prav v Kranju dobil vsaj svoje inicijale? — Gotovo je, da sta slikarja začetnic obeh knjig različni osebi, in da je illuminator kranjskega missala v primeri z onim knjige »Moralia« bil težak v svoji stroki.
ravna v ati zgodovino očitne službe božje na Kr anj s kem.90)
J. Smrekar.
Podoba pred kanonom pa kaže v okraskih oblike, kakoršnih v obeh knjigah nikjer drugod ne najdemo; so namreč strogo gotske, dočim kažejo okraski večjih inicijalij še nekoliko romanskega značaja.
Pazljivi čitatelj razvidi, da vsi ti dodatki ne spreminjajo bistveno zgoraj rečenega, temveč je še krepko potrjujejo.
9") Tekst štirih listin iz platnic našega missala (cfr. »Zgod. Zborn.« št. 2, stolp. 27, op. 15) najde čast. čitatelj natisnen v »diplo-matariju«, na prvih straneh pričujočega lista.
Slovstvo.
Die Kloster in Krain.
(Studien sur osterr. Monasteriologie. Von Wladimir Milkowlc».)
r
Tako je naslov znameniti zgodovinski, 226 stranij obsegajoči knjigi, ki je letos pri Tempsky-ju na Dunaju zagledala beli dan. Mladi, a učeni gospod pisatelj se je mudil 1. 1887 dalj časa na Kranjskem, ter je vsled mi-nisterskega naročila študiral tukajšnje arhive. Plod njegovih študij je ta knjiga, katero bode z zanimanjem čital vsak Kranjec. Popisani so v njej vsi kranjski samoslani, ki so bili ustanovljeni v srednjem veku. Obširno zgodovino imajo samostani: Stičina, Kostanjevica in Bistra, ^ drugih se dotika pisatelj le bolj površno, ker mu je menda nedostajalo zgodovinskih podatkov. Z malo besedami omenja bosonoge avgušlince in jezuite popolnoma izpusti. Tudi se pogreša pri knjigi kazalo. V uvodu je govorjenje o tem, kako se je porodilo in razvijalo meništvo v raznih stoletjih, kako se je oziralo na polrebe in tirjatve časov in ljudstev ter kake razmere da so vladale med njim in svetnim duhovstvom. Dobro poudarja pisatelj, da samostani niso bili gnezda nevednosti in praznoverja, kakor hočejo nekaleri biti prepričani, ter da se napake posameznih ne smejo šteti na rovaš vsemu redovstvu. Splošno tudi lepo govori o delavnosti v samostanih, a želeti bi bilo, da bi bil vsaj pri večjih podrobneje načrtal njih pomen za versko in umstveno življenje, kakor tudi za obdelovanje zemlje in gmotno stanje naroda, sploh, kako da so vplivali na socijalni in krščanski red naše dežele. Ker naši samostani niso imeli mnogo prilike vtikati se v zgodovinsko važne dogodke, zato obrača gospod pisatelj večjo pozornost njihovim notranjim razmeram, in našteva poleg pridobitve posestev in svoboščin pri nekaterih samostanih v kronologičnem redu njih prednike
ter pove, kaj da se je za samostan važnega zgodilo za časa njih vlade.
Naj omenimo zdaj nekatere napake te knjige in kar se nam zdi premalo utemeljeno.
Na Bledu je bila fara vedno v Gradu in zato se ne more govoriti o župniku pri cerkvi M. B. na Blejskem jezeru (str. 31), in ni župnik te cerkve nosil naslova »prošt«, temveč ta cerkev je bila pač samostojna, a ne farna cerkev, in kanonik briksenski, ki jo je vladal, je imel naslov »prošt Blejski«.—Velesovski samostan ne leži tako blizo ceste, ki drži od Kranja na Kokro (str. 17). Oddaljen je od nje skoraj jedno uro in vmes so vas Luže, oziroma Olševek, ki je stal vže leta 1154. V nobeni zvezi niso dominikanke. ki so si 1. 1238 izvolile pri vasi Velesovo dolinico za svoj samostan, s to cesto, ampak izbrale so si od svetnega šuma ločeni kraj, da bi v ljubi samoti mogle lepo Bogu služiti. — Dobro je zadel ocenjevatelj tega dela v »Laibacher Zeitung«, da v Vokli (Hlilben) in na Rupi nista mogli bili carinski postaji, ker Sava nikdar ni bila plovna reka in stara vas Prebačevo pač leži ob Savi, Vokev (Lokev) je pa zelo oddaljena. Hulbe je tedaj Velb ali Podvelb (Zoll), Rupe pa polatinjena Peč, n. pr. Huda Peč nad Podkrajem, in oboje na Vipavskem, koder so iz dežele, podložne go-riškemu grofu, bistrskim menihom dovažali blago. (Conf. str. 18 in 121.) — Da so oglejski patrijarhi dajali stiškim opatom pravico odvezavati od reservatov, ni taka imenitnost, da bi je bilo treba na eni strani (22) dvakrat omenjati; tako pravico dajo škofje v slučaju potrebe celo navadnim duhovnikom. — Cistercijanci niso vselej rabili izrazov »iuxta regulam Benedicti et institutiones fratrum Cisterciensium« (str. 38). L. 1336 je stiški opat Janez prisegel patrijarhu pokorščino samo: »secundum regulam s. Benedicti«. (Notarski arhiv videmski.) — Drasiz-
dorf (str. 46) niso Drašiče, ampak Drašča vas v šmiheljski fari; Wolawele (str. 47) so Volavlje pri Prežganjah in Stochansdorf je gotovo Stehanja vas. — Prav ima menda g. Milkowicz, ki trdi, da je bila šent-vidska fara na Dolenjskem 1. 1389 vtelesena stiškemu samostanu (str. 60), čeprav ima ljubljanski šematizem letnico 1395, a čisto napačno je, ko piše (in za njim »Laibacher Zeitung« ponavlja), da je bila mengeška fara istemu samostanu vtelesena 1. 1462 (str. 68). Ne stiškemu, ampak cistercijanskemu samostanu v Dunajskem novem mestu je 10. sept. 1462 papež Pij II. vtelesil mengeško faro s poddružnimi vikarijati: Vače, Čemšenik, Zagorje in Dol, in sicer po zameni za farno cerkev sv. Petra z bližnjo kapelo sv. Janeza v Ljubljani. Za to mi pričajo izvirne listine in mnoge kopije. Pač pa je mengeško faro kupil 28. avgusta 1668 stiški opat Maksimilijan Motoh od Mateja, opata pri sv. Trojici v Dunajskem novem mestu, za 16 tisoč goldinarjev in še nekaj po vrhu (str. 79). — Žužemberku ne more biti »NachbarpfarreSelzach« (str. 75). Ce je sploh fara ondi imenovana, ne vem, katera da bi bila v mislih. — Tudi grad Kolovrat ni »unweit Sittich« (str. 80) ampak daleč proč na oni strani Save. — Ni vprašanja, da bi bil stiški opat Oton vladal še 1. 1337, ker je patrijarh Bertrand posvetil v Čevdatu že 20. okt. 1336 opata Janeza. — Ni dobro rečeno »St. Peterskirche in Nassenfuss« (str. 91). Bolj prav bi bilo: »Obernassen-fuss«, ker je ta cerkev sv. Petra bila do konca preteklega stoletja farna cerkev, in zdaj je fara na Trebelnem, sv. Peter pa njena' poddružnica. — Katera fara da bi bila to »St. Bupert an der Save* (str. 91), kar zopet ponavlja »Ljubljančanka«, Bog vedi! — Tiskovna pomota je menda (str. 93) »Abt von Oben/urg« mesto Ober-Zmrg«, kakor tudi »Mannsberg« (str. 158) mesto »Manns-b*(rg«. — K životopisu kostanjeviških opalov to-le mrvico: Opat Janez Pischocher, rojen 1. 1568, je dobil dijakonat od ljubljanskega škofa Tavčarja 1. 1591, umrl je pa kot opat kostanjevški I. 1599. (Hren Diurnale.) Jakoba Bein-prechta je škof Hren 11. marcija 1600 v samostanski cerkvi kostanjevški posvetil v opata. Bojen je bil I. 1565 v Gorici, duhovnik je poslal 1. 1591 ter 1. 1606 opat stiški. L. 1619 je bil še opat Jurij, 1. 1620 pa že Gregor. Za časa poslednjih si je posebno škof Hren prizadeval, da bi mu priznali višjepastirsko jurisdikcijo nad kosta-njevškim samostanom, češ, da leži v njegovi fari sv. Jerneja, a ni se mu povsem posrečilo, dasiravno mu je opat Jakob 1. 1602 obljubil »subjectionem, obedientiam et reverentiam« in je tudi opat Matej Mayerle 6. marcija 1. 1622, ko je bil v stolnici ljubljanski posvečen od škofa Hrena, pismeno njega priznal za svojega ordinarija. — Borovnica se lahko razlaga od besede »borovina« (Fohren-holz) in, če ni drugače, tudi »v Bavnici« (in der Ebene,
im Thale). Iz prvega je nastalo Vrovnitz, Freudniz in Franz; če so mislili na drugo razlago, ko so pisali »in Baunica«, so pa k Freudniz prideli še besedo Thal in je nastalo Freudenthal, Vallis joc-osa. (Str. 115). — Gospodu pisatelju se samo dozdeva, da bi bila v Bistri kapela sv. Janeza Krstnika (str. 116), a stala je ondi v resnici velika cerkev na čast temu svetniku, patronu kartuzijancev. Drugo cerkev (ali kapelo) sv. Jožefa je pa posvetil 1. 1628 škof Hren. — Pod besedo »rupes (rupis)« (str. 117) se ne misli vas Stein (Kamnik) ampak: Peč, Podpeč nad Ljubljanico. — G. Milkowicz pravi (str. 15), da je bila v 13. stoletju zapadna meja Kranjske skoraj gotovo ista kakor dandanes. »Laibacher Zeitung« pa trdi, da je šla deželna meja ob posestvu bistrskega samostana, tako, da bi bilo celo vse okrajno glavarstvo logaško spadalo pod Goriško. A oba se motita. Idrijska okolica tačas še ni spadala pod Kranjsko, ampak se ji je politično in cerkveno še-le pozneje pridružila. Pač se je pa gotovo morala prištevati Kranjskej okolica logaška (tudi Hotedršica in Godovič), ker so vse te fare nekdaj bile poddružnice fare sv. Petra v Ljubljani, in pozneje fare vrhniške. Cerkvena razdelitev je bila pa v starih časih odločilna, kar se še dandanes kaže. Ne moremo si misliti, da bi bila ljubljanska fara imela nekaj svojih krajev v goriški deželi. Zapadna deželna meja je tedaj najbrže šla tako: ob zahodnem robu nekdanje fare cirk-niške, v sredi med Planino in Studenim, čez Hrušico do Javornika, dalje med Črnim vrhom in Godovičem, da je prišla prav blizo Spodnje Idrije. Dalje je šla ob posestvu frizinških in briksenskih škofov. Prvega skrajne točke so bile (1. 1291) ti kraji: Doli, Ledine, Jazbine, Nova Oslica, Podlanišče, Kopačnica, Bobidnica, Blegoš, Porezen, Petrovo brdo itd. — Vas »Setoplah« (str. 118) in »Topol« (str. 119) so brez dvoma Topole v mengeški fari, kjer je bistrski samostan imel podložnike. — Kapela sv. Brunona in Hugona ni stala poleg »angrenzend« kapele sv. Klemena in Fridolina na Bregu v Ljubljani, ampak prav na njenem mestu, ker škof Hren, ki je sam vložil vogelni kamen in to kapelo posvetil 1. 1606, pravi v svojem dnevniku: »aedificata supra vetus Sacellum Ss. Clementis et Fridolini«. — Nikakor se ne d& iz besede Michelstatten sklepati, da bi bila ondi kdaj nemška naselbina. Slovenci nikdar niso nemških krajevnih imen slovenili, ampak so pustili Dorfarje, Winklerje itd. Pač pa so se slovenska imena nemčila. Tako je tudi »Michelstatten« natanka prestava od Veleselo ali Velesevo. (Michel = velik, statten = selo.) Nekaj čudno je pač, da se ta beseda zdaj adjektivično sklanja in da govore: iz Velesovega, v Velesovem. — Elizabeta kolovška je bila še 1. 1391 prednica v Velesovem. L. 1497 je bila Jera, 1. 1520 še Apolonija Gali in 1. 1522 Juliana (ne Julija)
Petschach. —Stari samostan obutih avguštincev, »C.loster ze der Mautt Sand Augustins Orden« (str. 164) je stal pred vicedomskimi vratmi blizo sedanjih gledaliških ulic, kjer je morala tudi stati mitnica, ker so todi prihajali v mesto Gorenjci. Po krivici ga prestavi »Laib. Zeitung« k mitnici »an der Unterkrainer Strasse«, kar bi bilo nekako pod Samassovo livarno. Najstarejši naš letopisec, škof Hren, o tem samostanu 1. 1608 tako-le piše v svojem dnevniku : »Monasterium S. Martini Fratrum Heremitarum, sub Regula S. Augustini Deo famulantium, non procul a Monasterio novo Capucinorum, ubi inter hortos Caui-tas et decliuitas magna cum parietinis quibusdam conspicitur, olim fuit. Extant hujus rei litterae antiquae Indulgentiarum, in quibus nomen monasterii hujusdem infertur. Ecclesiae ita restauratae siue potius recompen-satae fuerunt, ut loco S. Martini Ecclesiae et Monasterii fratrum Eremitarum Monaslerium nouum hoc Capucinorum . . . fieret. Et sic reslaurata sunt Labaci omnia, quae prauilas haeretica olim quassaverat et subuerterat.« S tem se vjema, kar piše Valvasor v XI. knjigi str. 694 svoje zgodovine Kranjske, rekoč: »Dieehmalige Augustiner-Kirche . . . vor dem Spital-Thor«. »Nachdem aber die Tiircken offters in Crain fur Laibach gekommen, die Kirche St. Martini et S. Joannis des Tiiufers (ki je stala bolj proti sv. Petru, prej ko ne blizo znamenja, ki seje pred kratkim odpravil s sv. Petra ceste) samt dem Augu-stiner-Klosler selir verwiistet, ist im Jahr 1494, damit hinter diesem Genmuer der Erbfeind keinen Aufenlhalt finden mogte, dieses Kloster sammt denen Kirchen vollig abgebrochen und die Erde geebnet, auch denen Augu-stinern die Kirche s. Jacobi eingeriuimt.« In daleč proč od sedanje frančiškanske cerkve ne stavi starega avguštin-skega samostana, ko piše, da je bila (tačas še avgušlinska) postavljena »nicht zwar auf den allen Platz, sondern auf der andern Seiten iiber, gegen der Gassen bey denen Capucinern zu.« Tedaj vsakako blizo gorenjske ceste. Pri starem avguštinskem samostanu je bila tedaj cerkev sv. Martina, ko so pa 1. 1623 začeli avguštinci zidati nov samostan, namreč sedanji frančiškanski, posvetilje 1. 1628 škof Hren njih cerkev na čast M. B. lavretanski, kar že danes priča lavretansko svetišče za frančiškanskim velikim altarjem.
Ni verojetno, da bi bili kdaj pri Zidanem moslu avguštinci imeli slalno bivališče, znabiti pač kako pristavo. I3ode najbrž tako, kakor s samostanom Toplica, katerega je tudi Šumi v svojem »Archivu« prenesel iz Hrvalskega k Novemu mestu na Dolenjsko. — Pristavo ali grad v Bajnofu precej dobro opisuje gosp. Šašelj v »Zgodovini Šempeterske fare* (str. 40), na kar se g. Mil-kowicz seveda ni mogel ozirati.
Vkljub tem, in znabiti še mnogim drugim slabostim, je knjiga »Die Kloster in Krain« pisana po mučnih študijah z ostro razsodnostjo in nepristranostjo. Zato jo bo vsak domorodec z veseljem čital in spoštljivo hranil v svoji knjižnici. Še bolj toplo bi pa gotovo vsi Slovenci pozdravili enako knjigo v domačem jeziku. a K.
Mittheilungen des Musealvereines fur Krain. — Her-ausgegeben von dessen Ausschusse. — Zweiter Jahrgang. Laibach 1889. Str. XXV-{-381. — Natisnila Kleinmayr-Bamberg-ova tiskarna.
Pod tem naslovom izdalo in založilo je kranjsko muzealno društvo II. letnik svojih izvestij, pisanih seveda vseskozi v nemškem jeziku. (I. letnik je izšel 1. 1866.) Pridržuje si sodbo o posamičnih sestavkih te knjige navesti hočemo sedaj le njeno vsebino. Predgovoru, v katerem napoveduje društveni odbor, da bodo ta izvestja v bodoče obsezala tudi še neko posebno rubriko: »Lite-raturbericht«, v katerej se bodo ocenjevala važneja znanstvena, kranjsko deželo zadevajoča dela, ki v teku lela izidejo v obeh deželnih jezicih, sledi A. poročilo o društven i h zadevah (Str. IX—XXV — I. kronika, II. zapisnik udov). — B. Razprave. Ta del knjige je razdeljen na dva dela. V I. so sestavki zg o d o v i n s k e v s e b i n e, ki nas posebno zanimajo: Doneski k pravni in upravni zgodovini Kranjske: županska uprava. Spisal \Vla-dimir Milkowicz. (Str. 8—40.) — Nekrologi bistr-skegasamostana. Spisal Wladimir Milkowicz. (Str. 41 do 68.) — Položaj gorenjskih kmetov koncem XV. in začetkom XVI. stoletja (z 12. prilogami). Spisal Anton Kaspret. (Str. 69—148.)—Herbard turjaški in blejska graščina (z 12 prilogami). Spisal Julij Wallner. (Str. 149 — 262.) — Arheologijski zemljevid Kranjske. Anton Globočnik. (Str. 263 in 264.) II. Prirodoznanske vsebine: Doneski h kranjski orni thologij i. Iz Karol Dežman-ove zapuščine. (Str. 267—280.) — My c o lo gi a Carn i o 1 i ca. Donesek k planinskemu goboslovju. Spisal Viljem Voss. (Str. 281—350.) Rudnine v litijski okolici. Spisal
V.	Voss. (Str. 351—357.) C. Poročilo o kranjskem deželnem muzeju: O njegovi zgodovini (sir. 361 do 368) in o muzealnem poslopju (str. 368—372). I). Nekrolog Karola Dežmana (str. 375 — 381), pa arheologijski zemljevid kot priloga; oboje od Antona Globočnik-a.
TTrinflinn Dlplomatarij: 2., 3., 4. in o. listine rožeških gra-
I	uUUilllli ščakov v fevdnih zadevah. — Stare pisane mašne bukve kranjskega farnega arhiva. (Konec.) — Slovstvo: Die Kloster in Krain. Von Wladimir Milkowicz. — Mittheiluugen des Musealvereines fiir Krain. Zweiter Jahrgang.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.