. , i	° P	^	, » , u < J Naročnino in oznanila imetale viprrema npravniltvo in ekipedieija *
Sa tel* lito pndpUčaa 16 *ld., m pol leta 8 fld., ia četrt lete 4 fld., ia jedea	,	„ .. ,	.. 0
meiec 1 fld 40 kr.	M	„Katel. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 3.
V administraciji prejeman velja:	8	Rokopisi se m vračajo, aefrankovana piima ne viprejemajo.
Sa wlo lelo U fld., xa pol leta « ,141 « četrt leta 8 gld., u jed« »e«c 1 fld.	f	Vredniitvo j. v SemealSkih ulicah It. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom posiljan vilja 1 yld. SO kr. vi« na leto.	' ■
Poeamni ilevilke po 7 kr.	Izhaja vsak dan, Uviemii nedelje in prainike, ob pol 6. ari popoldni.
Vredniitva telef 6n - itav. 74.
Političen list za slovenski narod.
i&tev. 3S7.
V Ljubljani, v sredo 4. oktobra 1899.
Letnik XXVII
flovo ministerstvo.
Post tot discrimina rerum smo včeraj dobili novo ministerstvo. Že tri ministerstva je strmoglavila nemška opozicija in vsa tri v enakih razmerah. Nobeno teh treh ministerstev pa ni palo na parlamentarnem bojišči, ampak samo zato, ker je — manjšina tako zahtevala. Večina je morala kapitulirati, Wolf in Schonerer sta danes gospoda situacije v Avstriji. To je pač mogoče le v naši državi, da levica žanje -vsled svoje obstrukcije, da je zmagal terorizem vsled popustljivosti merodajnih faktorjev. Ta slabost gotovo ne bode koristila državi, kajti na ta način je parlamentarizem pokopan.
Sedanja večina j£ malone vse žrtvovala, z največjim samozatajevanjem podpirala vlado, toda ona je obsojena, da plača račun. Danes se ne gre več za jezikovne naredbe, temveč za parlament sam. Kako naj Bodi ljudstvo o parlamentu, v katerem zmaguje divja obstrukcija 1 Naj se imenuje novo ministerstvo kakorkoli, že obstanek njegov je naravnost izzivanje večine, zasmehovanje onih strank, ki so skoraj tri leta krvavele v službi za državo, za javni red in mir To je plačilo za lojalnost, da se smejejo v pest oni življi, ki so onkraj meje iskali moralne pomoči.
Pravijo, da je novo uradniško ministerstvo brez barve in indiferentno. A temu ni tako, kajti prva njegova naloga je, da prekliče jezikovne naredbe, torej del one ravnopravnosti, ki je zajamčena v ustavi vsem narodom v Avstriji. To je korak nazaj v one čase, ko so Nemci neomejeno vladali v državi. Istina je, da se jezikovne naredbe tičejo le češkega naroda, toda pomisliti
moramo, da so bile prvi korak do ravnopravnosti. In če je Nemci niti češkemu narodu ne privolijo, ali moremo sploh upati, da se kedaj uresniči jezikovni zakon, ki bi se oziral na vse narodne manjšine ? Lasciate ogni speranza !
Toda nemška obstrukcija naj ne dela računa na medvedovo kožo. Ta pač računa, da jej novo ministerstvo, kateremu je minister za notranje posle, dr. Ernest pl. Koerber, vtisnil pečat, ugladi pot do ministerskih sedežev, sicer na Dunaju in v Berolinu ni pravega parlamentarnega življenja, kakor kaže ravno dejstvo, da je manjšina z obstrukcijo vrgla vlado, a vsaka vlada mora vendar imeti neko večino, na katero se naslanja. Ali pa je sploh mogoče, da bi se opozicijske stranke zje-dinile za skupen program in pozitivno delo ? Mi jako dvomimo, da bi nemški radikalci podpirali liberalno vlado. Saj je Schonerer svoj čas pričel boj proti Auerspergovi vladi in le v opoziciji je pogoj njegovemu parlamentarnemu »delovanju«. Nemška ljudska stranka pa razpade v istem tie-notku, ko stopi na krmilo nemško-liberalno ministerstvo. Levo njeno krilo se gotovo pridruži radikalcem in namesto napredna stranka je danes le politično veteransko društvo, katero bodo radikalci razbili pri prvih volitvah. Antisemitje pa bi sami sebe obsodili na smrt, ko bi kostanj po-berali iz žrjavice za nemške liberalce, ki so njihovi najhujši politični nasprotniki. Nemška vzajemnost je bila mogoča na podlagi negativnega programa, v opoziciji. Iz nemških strank je torej nemogoča nova, močna državna stranka, ki bi mogla narediti red in mir v državi, četudi bi jo podpirali razni mogočni faktorji. Mi torej lahko počakamo, da opozicija pokaže svojo državniško sposobnost.
Ali se pa morda varamo? Kdo pozna vse tajne moči, ki delujejo v ozadji! Morda pa ima novo ministerstvo toliko moči in spretnosti, da razkroji sedanjo večino in ustvari novo konste-lacijo strank. Sumljivo je že to, da sta kar dva poljska višja uradnika v novem ministerstvu. Zato bode jutršnje posvetovanje eksekutivnega odbora desnice največjega pomena. Jutri se odloči in pokaže, ali je desnica še večina in pripravljena v odločilnem trenotku vreči vso svojo veljavo na parlamentarno tehtnico.
Parlamentarna kriza nikakor še ni končana in novo ministerstvo visi v zraku brez opore na levi ali desni. Vzpričo teh razmer je taktika desnice jasno načrtana. Prva naloga in dolžnost njena je, da ostane solidarna, ohrani mirno kri ter pazljivo zasleduje vse dogodke v bližnji bodočnosti. Desnica zastopa tri četrtine prebivalstva in katoliška ljudska stranka sama polovico nemškega prebivalstva. Tega naj ne pozabijo merodajni faktorji, sicer bode druga zmešnjava še večja od prve.
Ali pa je solidarnost sedanje večine zagotovljena za vse slučaje ? To je danes najaktuelnejše vprašanje. Javna tajnost je, da skušajo tajne moči katoliško ljudsko stranko zvabiti v levičarski tabor ali vsaj iztrgati jo iz obroča večine. Toda nemški konservativci bi po naši sodbi storili največjo taktično napako, ko bi danes pozabili dogodke v parlamentu, zatajili svojo preteklost ter šli na led nemškim liberalcem, ki se bor6 le za svoje strankarske namene. Obstanek večine je v prvi vrsti odvisen od postopanja mladočeških poslancev. Ako ti pričn6 proti vladi, ki je dobila nalog, da prekliče jezikovne naredbe, najstrožjo opozicijo, potem se utegne krhati večina. Staročeška glasila sicer zatrjujejo, da bodo Čehi vse žrtvovali, da ohra-
LISTEK.
Parabole.
Spisal J. Jfirgensen.
Svetloba po noči.
Ta, ki to piše, je stal pred nekoliko leti z mladim menihom ob samostanskem oknu. Bilo je pomladanskega večera, nastopila je tema ; iz gozda na nasprotnih gorah se je čulo poslednje čivkanje in žvrgolenje ptičev, ki so se spravljali k počitku. Sicer je bilo vse popolnoma tiho; prikazovale so se prve zvezde iz globoke neskončnosti.
Stala sva in govorila o velikih mestih, katera sva oba poznala, ki so ležala v daljni daljavi, in kjer se je sedaj mračilo, kakor tukaj. Po vseh cestah se jo razlivala sedaj bliščeča bela svetloba, in vsi trgi so bili jasno razsvetljeni po srebrnih električnih svetilkah. In nihče ni pogledal neba in zvezd, temveč vsi pogledi so bili uprti v blesteče človeške stvari. In vozovi so naglo drčali po cestah, kakor bi lovili srečo, in kavarne in gledišča so se polnila, in greh se je vlačil po mestu, na-šminkan in nališpan, in brezdelnost je hodila za njim po parlumiranem sledu. In svetla luč in velik vrišč je silil proti nebu, kakor bi kljuboval božji tihi noči in jo uničeval.
Govorila sva o tem, in menih, ki jo stal poleg mene, je rekel:
„Jaz sem bral nekoč, ako se pride z zrakoplovom zelo visoko, da dobi zemlja čisto spremenjeno podobo in nima več krogljaste oblike, kakor bi kdo pričakoval. Kaže se na čisto nasproten način: kakor globoka lupina, ki postaja globlja in globlja, čim višje se pride.
»Jaz primerjam to pogledu, s katerim opazuje Bog svet s svojih nebes. On ne vidi rečij, kakor jih vidimo mi — temveč na čisto nasproten način. Pomislite, da je on Bog protislovja! Pomislite, da se da on, ki je kralj sveta, pribijati svojim stvarem na križ, in da more najslabši ma-lovrednež na zemlji zabijati žeblje bolj globoko v ranjene roko svojega Stvarnika in potiskati trše trnjevo krono v njegovo sveto čelo! Ah, da bi bilo jasno prevzetnim prostomislecem, ki zasmehujejo in preganjajo Jezusa, kako zapuščen, kako osamljen, kako zaničevan visi vsemogočni Bog na trdem lesu križa in čaka na ljubezen človeško, — jaz mislim, da bi se otajalo mnogo mrzlih src, in marsikateri nevernik bi padel s Pavlom na kolena, prevladan od sočutja do Tistega, katerega je doslej preganjal . ..
»Božja mera pač ni mera človeška. Višina Mu je nizko, in Njegov duh išče doline, ponižne kraje. Suscitans a terra i 11 o p o m ct de
stercore erigens pauperem, kakor smo peli v Magnificatu pri večernicah.
„Zato si tudi mislim, da ima ta svetloba, ki se leskeče vsak večer v onih velikih mestih — napačna in preostra svetloba posvetnega veselja in paganske umnosti — pred Bogom neskončno manjšo vrednost kakor jedno samo slabo razsvetljeno okno v siromašni kmečki izbi, kjer opravlja pobožna družina pri svitu samotne lojeve sveče svojo večerno molitev. Jaz mislim, da je ona velika, močna, bela svetloba, ki so sijaji in šopiri kot simbol prosvitljenosti in kulture, pred Bogom le temna in črna noč, in spozna On v slabotni sveči kmečke koče luč svoje lastne luči — ki je prava prosvitljenost in resnična olika.
„In tako gleda Bog, ko so ozira v dolgih nočeh po zemlji, ravno tam temen propad, kjer mislijo ljudje, da vidijo vreti svetlobo kakor iz žuborečega studenca. Po tihih poljanah pa vidi luči v marsikaterem domu, kakor mirno zrcalo večnih nebesnih zvezd0.
Stemnilo se je, ko je menih govoril. Doli v dolini se je razsvetlilo okno za oknom.
Počasi in slovesno je povzdignil menih svojo roko in naredil znamenje križa nad nizkimi vaškimi hišami. Potem se jo obrnil in odšel, in njegov poslovni pozdrav se je glasil kakor navadno:	„l!valjon bodi Jezus Kristus".

nijo sedanjo večino, toda staročeška glasila imajo preslab vpliv na mladočeške poslance.
Dolžnost desnice je torej, da z dejstvi prepriča krono, da levica teži le za oblastjo, za hegemonijo in da je ugodna rešitev krize brez desnice nemogoča. Ako se to posreči, potem se izjalovijo nemško-liberalne nakane.
»Krščanska slovansko - narodna zveza*, tako upamo, ostane Bkupna pri desnici, četudi morda potov obstrukcije proti prehodnemu uradniškemu ministerstvu ne bode nastopila. Nikoli pa ne bode pozabila, kako so jo zadnji čas prezirali; nasproti enakim odnošajem bi za-njo ne bilo dru god prostora, nego v opoziciji.
Vse izvirno!
V delalnico sem Tvojo zrl.
S. Gregorčič.
Z viri ima včasih pisatelj prave križe. »Slov. Narod« skliceval se je z učenjaškim obrazom na Analecta Romana, da bi njegov dotični članek za-dobil videz popolne istinitosti. Seveda je vsled tega prišel »Narod« v škripce, ker na naš poziv ne more povedati zadevnega letnika ali celo številke Analect. Tega je torej navajanje vira spravilo v zadrego.
Sedaj pa poglejmo, ali ne spravi človeka tudi to v zadrego, ako ne navaja virov.
Gospod JakobDimnik stoji v prvih vrstah, da ne rečemo na čelu tistih učiteljev, kateri so stopili javno na stran naše liberalne stranke, kateri kar žare ogorčenja radi onih tri-desetero, ki so poslušali glas svojega škofa in se udeležili duhovnih vaj. Tem tridesetim očitajo liberalni učitelji v »Narodu« duševno nesposobnost, sploh jih kažejo svetu kot duševne reveže. Kaki duševni velikani »norajo biti torej oni možje, ki stoje na čelu liberalnim učiteljem! Javnost je upravičena, meriti duševne plodove onega, ki javno kritikuje svojega tovariša duševne sposobnosti, z najstrožjim in najnatančnejšim meril o m.
Gospod Jakob Dimnik pa je tudi urednik »Učiteljskemu Tovarišu«, torej listu, ki so ga liberalni učitelji proglasili svojim glasilom. Javnost je torej upravičena, meriti duševne plodove onega, ki ureja glasilo njih, kateri javno kritikujejo svojih tovarišev duševne sposobnosti, z najstrožjim in najnatančnejšim merilom.
Gospod Jakob Dimnik priobčuje v letošnjem »Učiteljskem Tovarišu« razpravo pod naslovom »Jezikov nauk v prvem šolskem letu«. Na čelu lista, tam, kjer je navedena vsebina vsake številke, stoji tiskano: Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. Pod nadpisom razprave same stoji samo ime gospoda Jakoba Dimnika, brez pristavka »prestavil« ali »sostavil«. To delo mora biti torej samostojno. Virov dotič-nega spisa ne najdemo navedenih nikjer.
Potrudili smo se, in poiskali smo vire. Ker bi predaleč prišli, ko bi kritično zasledovali po virih vso razpravo, preglejmo samo en odstavek. Vzemimo v podlago presoje cel odstavek o pikah. Priobčen je v 14. številki letošnjega »Učiteljskega Tovariša«. Viri temu oddelku, katerih pa gospod Jakob Dimnik ne navaja, so: Blitz Ed.: Pra-ktische Anleitung zur Behandlung des Schreiblese-und des Anschauungsunterrichtes, wie der Lese-stiicke in der ersten Classe; Herman: Anleitung zur Behandlung der Fibel; S a a t z e r Jos.: Das erste Schuljahr.
Poglejmo, kako obdelava in uporablja te vire gospod Jakob Dimnik.
Evo:
Dimnik:
O p o m n j a: Učenci imajo ploščice in pisala pred sabo. Ploščica bodi nekoliko nagnjena (15— 20°). Učenci primejo pisalo na povelje v roko in zopet odložč.
Na ležo ploščice, nadr-žanje pisala in Bploh ce-
Viri:
Anmerkung: Die Schiiler haben die Hand-tafelchen und Griffel vor sich liegen. Die Tafel liege bei der Schriig-schrift ein wenig schief (15 — 20°). Der Griffel wird auf Kommando ge-fasst und wieder zur Seite gelegt. (Blitz Eduard: Practische Anleitung zur Behandlung des Schreiblese- und des AnBchauungs-Unterrich-tes, pag. 20, 2. Uebung: DasZeichnen derPunkte.)
Auf eine richtige Lage der Tafel und auf eine
lega telesa mora učitelj neprenehoma gledati, zakaj to ni le podstava, ozir. prvi pogoj lepe pisave, ampak je velike važnosti tudi za telesni razvoj otrok. Vzrok raznih po-kvek, postranljivosti, kratkovidnosti itd. je če-stokrat iskati pri prvem pisalnem pouku. Navada postane človeku druga narava, ali: »Stara navada, železna srajca.« Tega ne sme učitelj nikdar pozabiti. V začetku dela otrokom pravilno sedenje pri pisanju precej težav, zato je treba večkrat prenehati, vstati in zopet sesti. Pred vsem bodi pa učitelj sam otrokom najlepši zgled.
Učitelj naredi piko zgoraj na levi strani šolske table in vpraša: Kaj sem naredil ? Pridi sem in naredi še ti tako piko! (Paziti je treba posebno, da učenci preveč ne pritiskajo, ne vrtajo, da je pika lepo okrogla.) Vzemite vsi v roko pisalo ter napravite na ploščico zgoraj na levo eno piko! Pisalo v roke! »Ena!« (Vsak otrok naredi pri besedi »ena« piko na ploščico.) Odložite pisalo ! K prvi piki naredim še drugo. Naredil sem poleg prve pike še drugo. Piki ležita ena poleg druge. Recite: »Piki ležita ena poleg druge.« Katera je desna? Katera leva pika? Naredite tudi vi poleg prve pike še eno in sicer tako daleč proč, da ima palec vaše leve roke prostor! Pokažite s pisalom na levo piko! Na desno! Naredite še dve piki, ki ležita ena poleg druge! Jaz bodem zopet štel itd. Prav tako se obravnavata dve piki v navpični smeri, ena vrh druge J. Na to prideta dve piki ena na levo vrh druge , potem ena na desno vrh druge in potem štiri pike J J, pri katerih se določuje nasprotna leža posameznih dveh pik.
Zdaj se zaznamujejo s pikami raznestrani šolske table (ploščice). Naredite piko zgoraj v sredo table (ploščice)! Eno piko na desno (zadej) zgoraj! Na desno zdolaj, spredaj ali na levo zdolaj, spredaj
gute Haltung der Hand und des ganzen KOrpers muss allsogleich und fortwShrend mit aller Wachsamkeit gesehen vverden. Das ist nicht nur Grundbedingung einer gelaufigen Schrift, sondern auch fttr eine ungehinderte korper-liche Entvvicklung der Kleinen von hSchster Wichtigkeit. Zu man-
chen Au8wiich8en, Schielheiten, zu Kurz-sichtigkeit und Engbrii-stigkeit wurde beim ersten Schreibunterricht der Grund gelegt. Ge-wohnheit ist die zvveite Natur; das moge der Lehrer der Kleinen wohl
beachten .........
Anfangs wird es den Kindern sch\ver fallen, langere Zeit in dieser Korperhaltung zu ver-harren und sie wird zu-erst ofter, spiiter sel te-ner, durch Aufstehen und Bewegungen der Gliedmassen auf einige Minuten unterbrochen werden miissen . .. Das gute Beispiel des Leh-rers darf auch hierbei nicht fehlen. (Herman: Anleitung zur Behandlung der Fibel, II.Abschn., DasSchreib-lesen, pag. 89, 2. Uebung : Das Zeichnen der Punkte.)
Der Lehrer mache einen Punkt links oben an die Schultafel und frage: Was habe ich ge-macht? Komme her und
zeichne auch einen Punkt! (E« ist darauf zu sehen, dass dabei nicht aufgedriickt und der Punkt hiibsch rund ge-macht \verde.) Nehmet alle den Griffel zur Hand und zeichnet an die Tafelchen oben links einen Punkt! Griffel fasst! »eins!« (Jedes Kind zeichne beim zahlen »eins« einen Punkt.) Le-get den Griffel weg! Ich zeichnezumerstenPunkt noch einen zweiten. Ich
habe neben einen Punkt noch einen zvvei-
ten gezeichnet. Die Punkte liegen neben ein-ander. Sprechet: »Die Punkte liegen neben einander.« Welcher ist rechts ? Welcher links ?
Zeichnet auch einen Punkt neben den ersten und zwar so weit, dass der Daumen euerer lin-ken Hand dazvvischen liegen kann! Zeigetmit dem Griffel auf den lin-ken Punkt! Auf den rechten! Zeichnet noch zwei Punkte, die neben einander liegen! Ich werde dazu sprechen . . Ebenso ist die Behandlung von zwei und meh-reren Punkten in senk-rechter Richtung iiber oder einander J, aufdiese
folgt die Zeichnung zweierPunkte links iiber-
einander sodann rechts iibereinander , endlich die Zeichnung von vier Punkten * J, bei denen die gegen-seitige Lage von je zwei Punkten an einander zu bestimmen ist. (Blitz, na gorej navedenem mestu.)
Nun werden mittels des Punktzeichens die verschiedenen Seiten der Tafel bezeichnet. Setzet einen Punkt oben in die Mitte der Tafel! Einen Punkt rechts (hinten) oben! Rechts unten,
na sredo, na sredo ploščice !
Med tem pogleda učitelj, kako drže učenci pisala, kako se drže s telesom in če so naredili to vajo dobro, čeprav je ni na šolski tabli.
vorne oder links unten, vorne in der Mitte, nun in der Mitte der ganzen Tafel! Dabei geht der Lehrer z\vischen den B&nken durch und sieht nach. ob die Haltung des Griffels und des Korpers die richtige sei, und ob die Schtiler diese . Uebung auch ohne Vor-zeichnung auf der Schultafel, also nach dem Kommando ausfiihren kSnnen. (Saatzer J.: Das erste Schuljahr, pag. 91, 2. Ueb.: Der Punkt.
Vse torej, kar v tem celem odstavku razpravlja pisatelj, moral bi bil dejati v ušesca (» «) in povedati takoj pri vsakem oddelku (ali koj zraven, ali poa črto) vir, ker ta razpravica o piki je prestavljena — do pičice, samostojnega ni tu nič, razun ako kdo imenuje sestavljanje odstavkov iz treh nemških knjig, ki vse obdelujejo isto tvarino. samostojno delo.
Ne bodemo razpravljali, ali je za tako delo potreba posebnih duševnih zmožnostij, ali je za to potreba posebnega znanja. To pa lahko rečemo, da kritično merilo, ki smo je položili na spis gospoda Jakoba Dimnika, in samo z njegovim spisom se pečamo, ni posebno strogo.
Mogoče, da nam gospod Jakob Dimnik odgovori: »Na koncu knjige povem že vse vire!« Tak odgovor ne velja, prvič zalo ne, ker bi ga šele izsilil tale naš članek, drugič pa zato ne, ker bi se moralo potem koncem knjige tako-le navajati: 4. Pike. Od »Opomnja« do »zopet odlože« prestavil iz Blitz: Praktische Anleitung itd., od »na ležo ploščice« do »zgled« prestavil iz Herman: Anleitung itd., od »učitelj naredi« do »dveh pik« prestavil iz Blitz: loc. cit., od »zdaj se« do »šolski tabli« prestavil iz Saatzer: Das erste Schuljahr. Gospod Dimnik sam najbolje ve, kake dimenzije bi potem zadobilo tako navajanje virov. Na kaj tacega torej ni misliti.
Vemo, da bode gospod Jakob Dimnik radi tega našega razkritja strašno ogorčen. Toda to smemo zahtevati od dela, ki zagleda v strokovnem listu beli dan, da bodijo viri vsaj duševno obdelani, pa tudi vsaj navedeni.
Gospod Dimnik si lahko, ako ga to veseli, da sedaj dopošiljati od svojih liberalnih tovarišev zaupnice. To ga bode tolažilo, dasi ne bode v stanu iz sveta spraviti dejstva, o katerem smo ravno razpravljali v predležečem članku. Ako pa želi gospod Dimnik, da preiskujemo plod — recimo njegovega — duha še natančneje, smo tudi k temu pripravljeni. Tudi potem pa se bode pokazalo, da je resničen pregovor, ki pravi: Nichts ist so fein gesponnen, es kommt doch einmal an die Sonnen! Slovensko besedo »izvirno« pa nikakor ne gre tolmačiti tako, kakor bi pomenjala tisto, kar se je prestavilo iz virov, posebno iz takih, katerih pisec ne navaja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. oktobra.
Novo ministerstvo, katerega imena smo včeraj objavili, je včeraj dopoldne nastopilo novo vlado. Načelnik kabinetu je vsaj po imenu grof Clary, ki je ob jednem novi poljedelski minister. Novi mož je rojen 30. maja 1852 na Dunaju. Njegov oče knez CIary - Aldringen je bil član ustavoverne stranke v gospodski zbornici. Po dovršenih študijah je grof C!ary stopil v službo pri nižje-avstrijskem nameetništvu, pozneje je prišel v Dun. Novomesto, kot vladni svetnik v Celovec, dalje kot vodja in deželni predsednik v Opavo in 1. decembra minulo leto kot naslednik markija Bacquehema v Gradec za namestnika, kjer si je pri Nemcih pridobil precejšnjih simpatij. — Pravi voditelj sedanje vlade, novi notranji minister pl. Koerber je bil rojen v Tridentu v letu 1850. in je bil kmalu po dovršenih pravnih študijah v 24. letu svoje dobe pozvan v trgovinsko ministerstvo in tu v 19. letih službovanja splezal od koncipista do sekcijskega načelnika. Pri osnovi sedanjega železniškega ministerstva je bil Koerber zelo delaven. Pozneje za Badenija je bil pozvan v notranje ministerstvo, v Gautschevem kabinetu je bil pa imenovan za trgovinskega ministra. Pozneje je bil Korber upokojen. — Novi pravo-
Priloga 227. štev. »Slovenca« dn6 4. oktobra 1899.
sodni minister vitez pl. Kindinger je bil leta 1833 v Milanu rojen in je služil nekaj časa pri nižje-avstrijskili pravosodnih oblastvih, potem je bil državni pravdnik na Dunaju in v Inomostu, pozneje je bil imenovan za predsednika sodišču v Tridentu. Pričetkom leta 1891 je prišel kot dvorni svetnik k dunajskemu najvišjemu sodišču in dnč 30. junija 1896 je postal predsednik tržaškega nadsodišča. — Vitez Chlendowski, novi minister za Galicijo, kateri uživa baje popolno zaupanje poljskega kluba, je znan po svojih poli-tiških in drugih spisih in so ga samo zaradi tega pozvali v ministerijalno predsedstvo, kjer je kot ministerijalni svetnik zelo vplival na agende gali-škega ministerstva. — Ostali imenovani voditelji vitez Hartel, dr. Stibral in vitez Kniazio-lucki v politiki sploh niso nič znani, ker so bili do sedaj izključno le uradniki. Poslednji je rodom Poljak, prva dva sta Nemca. Po narodnosti so razun dveh toraj vsi Nemci. Ministra Wi ttek in Wel8ersheimb sta znana že iz prejšnjih mi-nisterstev. Znamenito je posebno to, da je grof Welsersheimb že dvajseto leto domobranski minister. Bil je v kabinetih Taaffe, Windisch Graetz, Kielmansegg, Badeni, Gautsoh in Thun in je toraj sedaj že Član sedme vlado.
Grof Clary, novi ministerski predsednik, je od 48. leta v Avstriji 25. mož na sedežu mi-nisterskega predsednika in 22. za vlade sedanjega našega cesarja. Samo predsednikov ministerskemu svetu, kakor je sedanji novi mož, je bilo v Avstriji že več, in sicer: grof Buol-Schauenstein, Plcner sen., baron pl. Holzgethan, pl. Stremayr in grof Kielmansegg. Kakor pa se je sedanjemu jednako Plenerjevo ministerstvo izmed vseh kabinetov v Avstriji najmanj časa vzdržalo na površju in so tudi ostala takozvana čisto uradniška ministerstva le nekaj mesecev stala na krmilu avstrijske državne ladije, tako se sme tudi Clary nadjati, da mu kmalu zmanjka tal in se bo moral umakniti drugemu možu-parlamentarcu. Vkljub temu se pa govori, da bo novi kabinet, v slučaju, da Mladočehi res ne prično z burne obstrukcijo in se zadovolje samo s strogo a stvarno opozicijo, vztrajal na svojem mestu do konca bodočega deželnozborskega zasedanja, to je nekako do konca januarija ali tebruarija prihodnjega leta.
Rahel migljaj srbski vladi. Milan in njegovi oprode so že mislili, da so popolno samosvoji gospodarji na celem svetu, in s svojim naglim sodom so tudi pomedli vse, kar jim je bilo na potu. Celo zadnji dan naglega soda so hoteli spraviti izpod nog še jednega »najnevar-nejih« radikalcev in listi že poročajo, da je dobil dotični višji svečenik kar 15 let. Oficijozni listi danes dementujejo to vest in pravijo, da je nagli sod obtoženca oprostil, ker mu ni mogel dokazati nikake krivde. Tudi temu uradnemu poročilu sme verjeti, kdor hoče. — Zadnje dni so pa Milanovci zvedeli, da sami, kakor tudi cela Srbija niso tako neodvisni od vseh evropskih držav in da se sme marsikdo vtikati v njih razmere. To jim je pokazala ruska vlada. Odpoklicala je svojega zastopnika v Belemgradu Mansurowa. Ta rahel mig-ljej ne pomeni pač ničesar druzega, nego prenehanje diplomatičnih razmer. To pa, kar dela Ru-sija, je vsekako pogodu tudi Avstro Ogerski, in ako dosedaj še ni tako postopala, kakor Rusija, s tem še ni rečeno, dfe sploh ne bo. Skupno postopanje imenovanih velesil pa ne more biti deseta briga za Srbijo. Morda se gotovi krogi vendar spametujejo in poženo Milana, odkoder je prišel.
Ministerska kriza v Španiji je dosedaj samo še na papirju, ker se ministerski predsednik Silvela še ni konečno odločil ter toraj še ni podal ostavke celega kabineta. Kriza nikakor ne bo politična, marveč samo strankarska. Silvela, Ville-verde in Dato hočejo samo hraniti, Polavieja in nekateri drugi tovariši so pa zapustili to staro kopitno stališče in so vneti za večje državne stroške. Gre se za celih 150 milijonov pezet, katerih si Silvela ne upa zagovarjati v parlamentu. Silvela mora najti poprej vojnega ter ministra za mornarico, potem bo še le mogel s pravo »krizo« na dan. Ministerski predsednik mora najti mož, ki bodo znali štediti, ob jednem mora pa tudi poskrbeti, da mu pozneje ne bo nevaren Polavieja s svojimi načrti. Silvelov kabinet je star še le
dobrih sedem mesecev, imenovan je bil prve dni meseca kot naslednik bagostovega ministerstva, katero so vrgli Filipinski otoki.
Slovstvo.
Voditelj v bogoslovnih vedah. — Urejuje Fr. K o v a č i č. — L. II. zvezek 4, priobčuje naslednje sestavke : Politično stanje judovskega ljudstva ob Kristusovem času. (Dr. Jos. Lesar). — V znamenju sv. Križa (dr. I. Mlakar). — Beseda k razpravi: Svetopisemsko poročilo o vstvarjenju. (T. Lempl S. I.) — Visitatio Ecclesiae Parochialis s. Joannis Baptistae (Mat. Slekovec) — Marijina cerkev na »Gori« pri sv. Petru blizu Maribora (dr. J. Pajek). —■ Zgodovina cerkvenega govorništva (dr. Anton Medved). — Dušno pastirstvo (Razne črtice) — Priprave za biblično katehezo (A. Kržič) — Raznoterosti — Ocene — Književni razgled.
Iz navedene vsebine tega zadnjega zvezka letošnjega letnika je zopet razvidno, kako mno-gostranski in zanimiv je že postal ta edini naš bogoslovni list. Vse pohvale so vredni njegovi vrli in — kakor spisi kažejo — temeljito naobra-ženi sotrudniki, a izlasti še urednik, o katerem nam je znano, da se ves žrtvuje za list. Upamo da pridobi marljivi g. Kovačič za prihodnje leto še več prijateljev svojemu delu. Zlasti naj se med sotrudniki oglasi še par spretnih, učenih moralistov, da nam bodo jedrnato razlagali v to stroko spadajoča teoretična načela ter nas poučevali tudi v težjih praktičnih slučajih. — Pri duhovščini pa naj se vzbudi občno zanimanje za list vsaj v toliko, da ga gmotno podpirajo z naročnino. Vemo, da pravijo nekateri gospodje : Čemu mi bode, saj imam »Quartalschrift« ? Oproste naj nam dotičniki, če zabrnemo vprašanje: Čemu pa vendar »Quartalschrift«, ko imamo »Voditelja«, ki je n a š in ki dovoljno ustreza našim potrebam, a jim bo ustrezal tembolj, čimveč bode med nami zanimanja zanj. — Pustimo vendar tuje berglje in postavimo se že enkrat na svoje noge — kjer le količkaj moremo !	—e—
Orgije v Šturijah.
Tvrdka M. H e f e r e r vdova in sin iz Zagreba je postavila v Šturiji nove orgije, op. 172, katere je dne 9. septembra o priliki kano-nične vizitacije blagoslovil prem. knezoškof doktor Anton Bonaventura Jeglič. Dispozicija orgelj se glasi:
I.	Manuali: 1. Principal 8', 2. Hohlfiote 8', 3. Gamba 8', 4. Rohrflote 4', 5. Octav 4', 6. Cor-nett, peterovrsten.
II.	Manual : 7. Lieblich Gedackt 8', 8. Sali-cional 8', 9. Dolce 8', 10. Voix coelest. 8', 11. Fugara 4'. Pedal: 12. Octav 8', 13. Subbas 16'.
Zbiralniki Mezzaforte, ForteinTutti so na deščici med manualoma. Pedalni sklep k I. in II. Manualni sklep in Superoctav se nahajajo v znožji.
Principal je izboren, jako močnega, ši-rocega glasu; Gamba lepa, premalo režoča; Rohrflote, svetel, močen glas ; L i e b 1 i c h Gedackt tako krepak, da v drugem manualu vse pokrije ; S a 1 i c i o n a 1 premočan ; Dolce prav lep ; V o i x c o e 1 e s t. sam zase nežen, rezoč glas, a ni prav vglašen ; le nekateri glasi tresejo, a še ti ne dosti, fugara presvetla ; K o r n e 11 lepo bliščeč in ne kričeč, samo če potegneš Su peroctavkoppel, ter se oglašajo tudi oetave na zgoraj, tedaj postane predrzen. Ljubši mi je Sub-octavcoppel, ki daje orgijam značaj 16'.
V orgijah prevladuje flavtni ton; vse flavte imajo pravi B značaj, a so, zlasti v nižji legi, nenavadno močne. Ker je sapna sila nenavadno krepka (50—55°) odgovarjajo vse piščali, tudi najnižje, prav točno in to je posebna prednost He-ferera, kakoršne še nisem opazil nikjer. V 2. manualu bi želel Dolce kot 4', ker fugara mi je za petje premočna, druzega 4' pa nimam. V 1. manualu pogrešam en nežen spremen za Duo z 2. manualom. A pri pičlem številu spremenov ni mogoče vsemu zadostiti. Subbas pa bi imel biti močneji, zlasti ker je Heferer pridjal mehaničen spremen, ki podaja isti Subbas v piano. Vglasba ni popolnoma čista.
Orgije imajo prav okusno, bogato pozlačeno
omaro, spredaj igralnik. Zistem je na stožke, vlaki so pnevmatični. Igrava je lahka, manualni sklep jo naredi precej trdo. Črne taBte so previsoke, robate, tastatura v pedalu popolnoma normalna, prikladna. Mehanika deluje tiho in je izdelana prav skrbno. Materijal izvrsten, bodisi cin ali les. V prospekt vodijo sapo cevke iz kartona in Be vidijo preveč skozi.
Orgije stanejo 2.650 gld. in so vredne tega denarja, ker so solidno delo, mogočne v glasu, fine v mehaniki. Kar je sence, uvažuj gospod mojster v bodočih delih.
P. Hugolin Sattner.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. oktobra.
(V proslavo godu cesarjevega) je danes opravil Presvetli v stolnici slovesno sv. mašo, katere se je udeležil deželni predsednik ekscel. baron Ilein, ki je došel z odpusta, dež. glavar Oton pl. Detela in drugi zastopniki raznih uradov.
(H koukurzuemu izpitu) od 3. do 5. oktobra so se oglasili sledeči č. gg.: Franc Bernik, kapelan na Vrhniki, Dominik Janež, ekspozit na Gori pri Sodražici, Alojzij Jaklitsch, upraviteli na Topli Rebri, Anton Mezeg, upravitelj v Podkraju, Josip Porubski, upravitelj v Koprivniku na Kočevskem in Josip Vole, upravitelj v Velikih Poljanah.
(Tukajšnja višja gimnazija) se preseli z jutrišnjim dnevom v svoje novo poslopje v Toma-novih ulicah. Blagoslovljenje poslopja se je preložilo na poznejši čas, ko bodeta dodelana tudi avla in oltar.
(Osebne vesti.) Računski revident najvišjega dvora na Dunaju, g. Anton Gosta, je imenovan rač. svetnikom. — Koncipist v trgovinskem ministerstvu Viktor grof G h o r i n s k y je odlikovan z zlatim križcem za zasluge. — Tretje učiteljsko mesto v Zatičini je dobila učiteljska kandidatinja Ernestina Zajec.
(Slovensko gledališče.) Jutri v Četrtek dne 5. oktobra uprizori se prvič na našem odru »Jernej Turazer«, drama iz delavskega življenja, ki je v zadnjih letih najpopolnejši in naj-trajnejši vspeh na vseh večjih odrih dosegla. Ker so vse glavne uloge v najboljših rokah, nadejati se je ta večer lepega umetniškega užitka.
(Ljubljanski občinski svet.) Mestna dvorana je dobila nov okrasek. Slikar g. Germ je naslikal mestne očete, ko v potresnem letu pozdravljajo cesarja pred mestnim magistratom. Pred sejo se mestni očetje svojega ovekovečenja kar nagledati ne morejo. Drug drugemu kritikujejo svoje portrete. Seja se prične in ž njo vihar. Župan prične z velikim govorom na »Slovenčevega« poročevalca. O zadnji seji je prinesel »Slovenec«, pravi župan, tendencijozno poročilo, ki ne daje prave slike in tudi jemlje veliki pomen njegovemu govoru, ker ni v poročilu tiste »kukavice«, s katero je nazval »Vaterlandovega« dopisnika. Župan je menda mnenja, da bi moral »Slovenec« vse dolgovezne govorance dobesedno prinašati. Skrajno podlost pa dokazuje v poročilu trditev, da je kdo nalašč v »Rdeči prapor« poslal notico o nameravanih demonstracijah, da je potem župan mogel v seji pokazati, kako se ob jednem zna laskati in udarjati po Nemcih. Župan je mnenja, da se s tem njemu očita, da je on poslal notico v »Rdeči prapor« in da je zadnjič igral komedijo. Da je prišel do tega zaključka, ni prav nič čudno za pravega očeta nemško-slovenske zveze. Kako je bilo ropotanje njegovo proti celjskim izgredom, pokazala je jasno zadnja slavnost nemških buršev v Ljubljani. Župan je zaključil svoj govor z izjavo, da je poročevalski prostor samo za poštene poročevalce (Kakor je recimo Malovrh, ki sedi pri isti mizi. Op. poroč.) Zahteval je od ured. »Slovenčevega", da pošlje drugega poročevalca; ker se pa to ni zgodilo, izključuje sedanjega poročevalca. Žup an Hribar se je vsedel potem na svoj županski stol v zavesti, da ima on predpisovati uredništvom, katere poročevalce naj pošljejo v sejo. Morda bi si župan želel, da bi tudi za »Slovenca'1, kakor za „Laibacherico" poročal kak — magistratni uradnik. Občinski zastop ljubljanski je s tem činom pokazal veliko svojo liberalnost in svoj strah pred navadnim poročevalcem. Ni dolgo, ko je »Narod" mahal po dunajskih krščanskih socijalcih
in jih opsoval, ker so izključili židovske poročevalce iz mestne dvorane. „Narodova'- gospoda je tedaj psovkam na dunajske kršč. socijalce pritrjevala, sedaj si one psovke lahko napiše na svoje liberalne hrbte. — Poročilo o nadaljni razpravi v včerajšnji seji priobčimo jutri.
(Sloveusko gledališče.) Sinoči je bila slavnostna predstava v predvečer godu cesarja Franca Jožefa I. v slovesno razsvetljenem gledališču. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo je večinoma prišlo v slavnostnih oblekah. Igrali so duhovito veseloigro Jaroslava Vrchlickega »V Dioge-novem sodu«. G. Verovšek je umel predstavljati Aleksandra Velikega v vseh nuansah burnega njegovega značaja, g. Inemann je bil klasičen debeluharski Diogen, gdč. S la vč e v a nežna Melisa, g. Deyl je bil ognjevit Pasmenij. Ob duhovitih razpravah Diogenovih se je občinstvo prav dobro zabavalo. — Drugič se je potem pela opera »Glumači«. Proizvajanje je bilo vredno častnega večera. G. Po lase k je tudi sinoči pokazal, da se mu odpira znatna bodočnost. — V četrtek bodo igrali dramo iz delavskega življenja »Jernej Tu-razer«.
(Komedija.) Župan Hribar se je sinoči v mestni seji jezil, ker smo mi dejali, da je njegov zadnji govor zaradi celjskih izgredov komedija. Mi pri tem ostanemo toliko časa, dokler župan Hribar vzdržuje zvezo z Nemci v deželnem zboru kranjskem, dokler glasuje za 6000 gld. podpore nemškemu gledišču in dokler društvu »Naši Straži« ne privošči več nego beraško podporo 100 gld.
—	Kader bo župan to storil, potom bomo tudi mi dejali, da govori resno; dokler pa tega ne stori in ropota skozi okno proti Nemcem, dotlej nam ne bo zameril, ako trdimo, da je tako govorjenje
—	komedija, in ostane komedija, tudi če desetkrat ven vržo našega poročevalca.
(Izstop iz katoliške stranke.) Pod tem na slovom »Narod« zabeležuje hud udarec ljubljanskim »klerikalcem«, oziroma »Slovensko krščansko-socijalni zvezi«. Priobčuje naslednji dopis: »Slovensko delavsko pevsko društvo »Zvon« vljudno prosi velecenjeno uredništvo »Slovenskega Naroda« za objavo Bledeče notice: Slovensko katoliško delavsko društvo »Zvon« je imelo dne 24. t. m. izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je bil odstop od katoliške stranke. Ker je bilo društvo vedno le zatirano in izkoriščano od krščanske socialne »Ziveze«, so člani jed nogi as no zahtevali odstop, iz prepričanja, da ta »Zveza«, v katero so nas silili ti katoliški moži-celjni, ni druzega, kakor obnovljenje tlake. Društvenemu naslovu se je odbil označenje »katoliško« in v § 28. društvenih pravil se je sklenilo postaviti, ako bi društvo prostovoljno prenehati imelo, da pripada društveni inventar družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ne pa »Slov. katol. del. društvu«. — Odbor »Slovenskega delavskega društva »Zvon«. — ,Narod' pribije, da so kršč. socijalci s temi pevci zgubili najinteligent-nejši del delavstva, da so člani »Zvona« na lastni koži spoznali, koliko so vredne sladke besede klerikalne gospode, da je značilen soglasen sklep ločiti se od klerikalne stranke, za katero je društvo zvesto in požrtvovalno delalo ter jej mej delavci pridobilo mnogo privržencev in da je društvo odpravilo imenovanje »katoliško«, ker se je prepričalo, koliko hinavščine in koristolovstva se podpira s tem imenom. — Res pa je: 1. »Narod« je pisal še 14. junija 1899, daje »Zvon« zakotno pevsko društvece, v katerem so zbrani samo tisti pevci, ki imajo obilo dobrih lastn03tij, a to slabost, da ne znajo peti in da jih vsled tega »Zveza« pri serenadi o priliki delavske slavnosti ni pustila nastopiti. — 2. Kak hud udarec je soglasen sklep, priča to, da je bilo na občnem zboru okolu osem članov in da ta »Zvon« ne more skoro zapeti, ako ne pokliče na pomoč gojencev orglarske šole. — 3. »Zvon« niti član »Zveze« ni bil. — 4. »Zvon« je hotel peti na »Zvezinih« prireditvah, a »Zveza« je večinoma raje vabila pevce drugih društev, ker se ni hotela bla-movati s petjem Zvonovcev. Kadarkoli je poskusila z »Zvonom«, vedno so se čule pritožbe, »da je tako petje škandal!« Pod katoliškim imenom ne rabimo pevcev, ki bi za slabe glasove in minimalen posluh poskušali z raznovrstnim nabiranjem okolu naših pristašev »katoliško kori&tolov-stvo«. — 5. Da nismo zgubili z »Zvonom« jedi-nega pevskega društva, ki je bilo v našem taboru,
priča zadnji družbinski večer »Slov. kršč. soc. zveze«, in da je še mnogo izbornih pevcev, ki poznajo samo lepo pesem in ne strankarstva niti sebičnosti, pokazal bode pevski zbor ,Meščanskega kluba'. — 6. Ni res, da bi, kakor tudi trdi „Na-rod", druga pevska društva z veseljem sprejela ,Zvon" medse. — 7. Res pa je, ako bode hotelo »Narodovo" občinstvo take pevce in njihovega predsednika Jeraj a podpirati, da bodo imelo dosti posla.
(Poštne stvari.) Poštarsko mc sto v Senožečah je dobil tamošnji župan F r. Garzarolli, od-pravmško mesto v Ilotedt-rsici Marija Gove-kar, na Trebulnetn F r. Žagar, v Doberniču Ivana pl. Poka. Poštni nabiralnik dobe 10. t. m. v Lešah pri Tržiču in 15. t. m. v Svetlem potoku pri Kočevji.
(»Mrčes« ln njegov »žep«.) Zadnji »Slovenski List« priobčil je članek, ki reaguje na »Narodovo« psovanje zoper slovensko duhovščino. Glavni podpornik »Slov. Naroda« je Ivan Hribar, ker s svojimi delnicami odločuje v »Narodni tiskarni«, katera je »Narodu« korito. Duhovni si torej s tem, da mnogokje še podpirajo banko »Slavijo« pletejo pasji bič, s katerim jih »Narod« bije. Clankar priporoča, da bi se iz mejse boj nega zavarovanja vseh cerkvenih poslopij na Slovenskem razvila domača zavarovalnica, ki bi puščala denar za slovenske potrebe. Tudi »bič« bi nekoliko utihnil, ako bi v Hribarjevi blagajni no rožljal cerkveni denar. Vsekakor je to uvaževanja vreden predlog. »Slov. Narod« radi njega besni na »Slov. List«, katerega je opetovano obljubil »prezirati«. Mnogo govori o zasluženem slovanskem zavodu, kakeršen je baje banka »Slavija«. V rokah imamo dopise, ki vse kaj druzega!] pojasnujejo. Banka »Slavija« da sicer kako drobtino toda to ni nobene primere z ogromnim dobičkom, ki gre od nas v Prago. Ivan Hribar, ki vodi to »Slavijo« na Slovenskem, dopušča sedanjo surovo pisavo »Slovenskega Naroda«. S tem bodemo računali pri posvetovanjih o nasvetovani zavarovalnici. Slovenska duhovščina se ne pusti več izrabljati, pa tudi ljudstvo bode z veseljem pozdravilo ta najnovejši korak naše gospodarske organizacije.
(Društvo kranjskih zdravnikov) zboruje dne 6. t. m. (v petek) ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru (deželna bolnica). Isti dan zboruje tudi zdravniška zbornica in sicer ob 5. uri popoludne. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve in če bo mogoče tudi demonstracije. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
(Imenovanje na ljubljanskem magistratu) V tajni seji sinočne seje obč. svita je bil imenovan oficijal gospod Fran Barle mestnim registrator-jem, kancelist Miloslav K o š i r je bil imenovan kancelijskim oficijalom, praktikant Janez Zavr-šan je postal kancelist in pomožni uradnik Ivan Kessler kancelijski praktikant.
(Nič več »Tukaj!«) V nedeljo se je vršil v Ljubljani kontrolni shod deželnih brambovcev. Ondi se je pod kaznijo dveh dni zapora prepovedalo, oglašati se brambovci m z besedico »Tukaj!« Doslej pri deželnih brambovcih slovenski »Tukaj!« ni bil Avstriji nevaren.
(„Zde" pri kontrolnem shoda.) Urednik „Na-rodnih Listov" Konstantin Seik, so je pri kontrolnem shodu oglasil z „zde". Vsled tega so ga obsodili na dva meseca zapora ter mu porezali podčastniške zvezde.
(Nadzornik dr. Jos. Gobane f) Iz Celovca, dne 2. okt. Kakor se Vam je brzojavno sporočilo, je umrl tukaj minuli petek popoldan umirovljeni c. kr. dež. šolski nadzornik koroški dr. Jož. G o-bane, star 69 let. Zadnja leta je bil vedno bolan. Pogreb je bil včeraj popoludne z običajno ofici-jelno udeležbo. Znano je stališče dr. Gobanca do koroških Slovencev, o katerih je nekoč izjavil, da na Koroškem nimajo pravice do obstanka!! V tem smislu je tudi deloval. A ob grobu njegovem nočemo pisati rekriminacij, nočemo posnemati naših narodnih nasprotnikov, ki liki hijeni napadajo tudi mrtvece. (Zgled: „Freie Stimmen" o pokojnem Fd. Kandutu) »Freie Stim-men" pravijo o pokojniku, da je bil rder Orga-nisator des modemen Klirntner Schuhvesens" in da ob njegovem grobu žalujejo vsi, „welche der begnungen der Neuschule theilhaftig gewordcn", zlasti pa „dcr grosse Kreis aller deutsch-freiheit liohen Elemente in Klirnten, denn Gobane war
ein Mitkhmpfer im besten Sinne des Wortes". To pove dosti! — Porodil so je pokojnik v Železni Kaplji, nad četrt stoletja je bil kot nadzornik na čelu koroškega šolstva. N. p. v m.!
(Javen društven shod) priredi prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoludne »Slov. kat. del. društvo« pri Bobenčku na Glincah.
(»Katol. Obzornika« IV. zvezek) je danes izšel in bil razposlan. Vsebina mu je nastopna: Na II. slov. katol. shod! (Janez Kalan.) — O bistvu kapitalizma. (Dr. Jos Pavlica.) — Najvišje dobro pri Sokratu, Platonu in Aristotelu. (Dr. Fr. Kovačič.)
—	Darvinizem in človek. (A. B.) — Secesija med Hrvati. (Dr. A Ušeničnik.) — Razgled Obzornikov.
—	Slovstvo. — Drobtinice. — Paberki. — Naročnina za celo loto (4 zvezkil znaša 2 gld. 50 kr in naj se pošilja pod naslovom: dr. Aleš Ušeničnik v Ljubljani. — Več o tein zvozku še prihodnje dni.
(»Matcli" Ferkovič-Iros,) kakoršen se bode vršil pri dirki dne 8. t. m. kot smo že včeraj omenili, ga Ljubljana in Zagreb še ni pokazala. Za-tegadel, kakor se nam poroča s Hrvatskega, Štajerskega in Primorskega, se pripeljejo v Ljubljano večje deputacije, da si ogledajo to, za nas novo tekmovanje za prvenstvo. V tem ni dvoma, da bo pri dirki, ki bo ituk žc nenavadno zanimiva, udeležba ogromna.
(Žrebanje) Dne 2 t. m. sta bili izžrebani dvo seriji po pet komadov a 1000 in 200 gld. 4 % prioritetnih zadolžnic kamniške železnice, in sicer št. 144 in 437. Zadolžnice se bodo izplačalo dn<5 2. januarja 1900.
(Iz Postojiue ) se poroča, da so 18 septembra ušli trije kaznjenci, ki so imeli delo pri šolski zgradbi. Ptičke pa so zopet ujeli.
(Iz delavskega trpljenja.) Danes se je pri zgradbi Lehnerjeve hiše poškodoval pri nakladanju kamenja 151etni delavec Anton J u vanči č. Kamenje mu je močno zmečkalo desno roko. — Burger Janez, 171etni delavec, ponesrečil se je pri gradnji justične palače. Kamen mu je zdrobil levo roko. — Pri gradnji nove hiše na vogalu Špitalskih ulic je zadelo delavca Karola Novaka kamenje s tako si',0, da mu je močno ranilo oko in glavo.
(Splasen konj) je v ponedeljek podrl na tla kamnoseškega pomočnika Ivana Arharja in ga poškodoval na desni roki in na glavi, ko je šel domov od dela. Konj je bil Bavmanov iz Št. Vida.
(Rebra je zmečkalo) včeraj dopoludne Ran-cingerjevemu hlapcu Dragotinu Kancu. Privozil jc v tobačno tovarno z vozom, ki ga je na zid tako močno pritisnil, da se je zgodila nesreča. Kane je v novo svojo službo vstopil še le včeraj zjutraj.
(Slepar.) Cunjar Egidio Leonardoiz Rezije na Beneškem je trgovcu G. Jegliču na Jesenicah izvabil 820 gld. ter zbežal na Koroško. V Trbižu so sleparja prijeli in dobili pri njem še ves denar.
*
* *
(»Obzorov« urednik), g. prof. Jos. Pasarič, je včeraj nastopil dvamesečni zapor. Vsled tožbe dr. Franka, dr. M. Starčeviča in dr. Tresič-Paviča je bil obsojen na 6 mesecev zapora, a kasacijski dvor mu je kazen znižal na dva meseca.
(»Information'° prepovedana.) „Magyarorszag'< poroča, da je ogerska vlada prepovedala dunajsko »Information" na Ogerskem zaradi ostrih napadov na Mažare.
(Dislokacija avstrijske armade v 1.1899 — 1900.) Kartografični zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju je izdal te dni lično in pregledno izdelano karto vseh avstro ogerskih vojnih čet. Cena karti, ki je zelo primerna za vojaške in civilne urade, je 1 gld 20 kr. Dobiva se pri založniku in v vseh večjih knjigarnah.
(llltri brzojav.) Mej Berolinom in Budimpešto so upeljali novi brzojavni zistem. V eni uri so brzojavili 80.000 besed. V kratkem se vrše poskusi na Dunaji.
(Potres) je bil v vilajetu Aidin v Mali Aziji, ter je porušil blizu 13000 hiš; mrtvih je nad 700 oseb.
Društva.
(Mestna hranilnica v Kranj i.) V mesecu septembru uložilo je 234 strank 55.396 gld. 12 kr., vzdignilo pa 176 strank 35.763 goldinarjev 21 in pol kr., 13 strankam izplačalo se je hipo-
tečnih posojil 13.700 gld., stanje ulog 942 517 gl., 40 kr., stanje hipoteflnih posojil 602.127 goldinarjev 57 kr., denarni promet 169.516 goldinarjev 96 in pol kr.
(Podpornemu druStvu za slovenske visokoioloe na Dunaju) so darovali: 400 K visoki dež. zbor kranjski; 1000 K, volilo pokojne soproge društvenega predsednika in izdajatelja časopisa »Der Suden«, gospe Ane Pukl, roj. Dub; 100 K sl. občinski zastop v Ormožu; 50 K sl. »ljudska posojilnica« v Gorici; 40 K sl. »posojilnica ljubljanske okolice« ; 30 K sl. posojilnica na Vranskem; 30 K sl. posojilnica v Cirknici; 24 K.sl. posojilnica v Ribnici; 20 K sl. posojilnica v Črnomlju; 20 K sl. posojilnica v Logatcu ; 30 K dr. J. Pipenbacher v Novem mestu; 10 K dr. Josip Jelene na Dunaju; 10 K Rade Marzidovšek, c. in kr. voj. duh. v Mostaru; 10 K dr. J. Ev. Krek, drž. posl. v Ljubljani: 10 K dr. Dragotin Treo, adv. v Postojni; 10 K Frid. Žakelj, prof. v Ljubljani; 10 K neimenovan rodoljub v Novem mestu; — G. Ivan Maselj, c. kr. gimn. učitelj v Kranju je poslal 229 K, nabranih med tamošnjimi rodoljubi; darovali so: 20 K dr. Fr. Prevc, adv.; 16 K dr. Edv. Šavnik, c. kr. okr. zdr.; po 10 K: Ant. Mežnarec, mestni župn. in dekan; Vinko Majdič, pos. um. mlinov; F. Pavšlar, pos. um. mlinov; po 6 K: Kari Savnik, župan itd.; dr. Jakob Žmavc, Leop. Poljanec, Ant. Pe-terlin, dr. Val. Kušar, Milan Pajk, vsi c. kr. gimn. učitelji na kranjskem gimnaziju; J. Omersa; 5 K P. Mayr, restavrater; po 4 K: Fr. Novak, c. kr. gimn. profesor, dr. Fr. Perne, c. kr. veroučitelj, Ant. Dokler, c. k. gimn. učitelj; Kari Puppo; Jos. Hubad, c. kr. gimn. ravnatelj; Ad. Kreuzberger; Jak. Killer, trgovec; Fr. Peterlin, c. k. sodni adj.; Mavril Mayr, pivovarnar; Pavel Juvančič, c. k. dež. š. svetn.; po 3 K: Ivan Maselj, c. k. gimn. učitelj; Ciril Pire, trgovec; Ivan Pogačnik, c. k. sod. adj.; Ferd. Sajovic, trgovec; A. Lavrenčič, priv. urad.; J. Likozar, trgovec; gospa Mimi Pire; A. Žumer, c. k. okr. šol. nadz.; po 2 K: Anton Stritof, c. k. gimn. profesor; dr. V. Korun, c. kr. gimn. prof.; Riedl, c. k. gimn. učitelj ; dr. Josip Tominšek, c k. gimn. učitelj; K.Pučnik, krojač; Fr. Luznar, naduč. na Primskem; A Brcgant, naduč. v Št. Martinu; Vicko Rus, učitelj; V. Robida, c. k. komisar fin. prok.; Ivan Rakovec, trgovec ; Iv. Jereb, c. k. dav. adj.; Ign. Fock, posestnik; Ivan Majdič, trgovec; Janez Sajovic, tr govec; gdč. K. Sajovic; gospa II. Valenčič, soproga hran. tajn.; Ivan Valenčič, hran. tajn.; gdč. J. Miklavčič, učiteljica; dama, ki noče biti imenovana ; Josip Golob, restavrater; dr. Edv. Globočnik, c. kr. okr. zdr.; Kari Windischer, trgovec ; Jan. Rozman, solicitator ; Ivan Pezdič, vodia m. deške šole, čl. c. k. dež. š. sveta; po 1 K : Ferd. Polak, trgovec; gdč. A. Zupane, gospa M. Mayr, soproga restavraterja; neimenovanec.
(Konec prih.)
Gospodarska organizacija.
Uradne revizije posojilnic.
Znano je, da pri raznih posojilnicah, stoječih v »Zvezi kranjskih posojilnic«, odnosno v »Gospodarski zvezi«, finančni organi izvršujejo semtertja nekako revizijo. Vsled pritožb zadevnih zadrug je »Zveza« na tem mestu že zadevo pojasnila tako, da pri posojilnicah, ki stojijo pod nadzorstvom »Zveze«, sme finančna uprava revidirati le v toliko, da dožene, so se li n e p o-s r e d n e pristojbine od deležev in d i-v i d e n d pravilno odrajtovale ali ne. Vsaka daljna revizija je nedopustna, razun pri posojilnici, ki n i član nobene zveze.
»Zveza kranjskih posojilnic« pa je v tej zadevi tudi vložila pritožbo pri c. k. finančnem ravnateljstvu za Kranjsko. Na to pritožbo sprejela je odločbo z dne 10. velicega srpana 1899 št. 13082 ex 1899, ki se glasi sledeče:
»Na cenjeno vlogo z dne 15. aprila letos, v kateri se »Zveza kranjskih posojilnic« pritožuje proti postopanju finančnih organov pri reviziji posojilnic, ki stoje pod tamošnjim nadzorstvom, se spoštovanemu društvu naznanja, da so poizvedbe v predmetu pritožbe sledeče dognale:
Posojilnice se revidirajo po finančnih organih v dvojnem oziru: 1. na podlagi § 5 a, člen II., zakona z dne 11. junija 1894 1. drž. zak. št. 111, glede izpolnovanja pogojev, pod katerimi so se jim pripoznale pristojbinske olajšave zakonov z dne 1. junija 1889 1. drž. zak. št. 91 in z dne 11. junija 1894 1. drž. zak. št. 111., 2. po § 12 postave z dne 13. decembra 1862 1. drž. zak. -St. 89, glede pravilne odprave kolkovnih pristojbin, ki se imajo po zakonu neposredno vplačevati.
Revizija na v točki 1. označeno stran izvršuj e s e samo pri onih posojilnicah, ki vživajo dotične pristojbinske olajšave in n e
stoje niti pod nadzorstvom nitipod p r i g 1 e d o m avtonomnih korporacij ali kake zadružne zveze. V točki 2. navedena preiskava pa se izvršuje pri vseh posojilnicah brez izjeme. Zadnje imenovana revizija se vrši pri posojilnicah, katere kolkovne pristojbine, ne da bi se taiste uradno odmerile, o zapadlem roku s položnico vplačajo, tako, da se pri vplačitvi oddana položnica pozneje primerja z izvirnimi računi, naj se slednji nahajajo v knjigah, dnevnikih, ali drugih kakorkoli naslovljenih zapiskih, ter ima namen dognati, ali položnica v resnici obsega vse pristojbini podvržene čine, ki s o s e p r i p e t i 1 i p o i z v i r n i h z a p i s k i h v merodajnem času. Ce se pa pristojbina na dotično naznanilo posojilnice uradno odmeri, stopi na mesto položnice računski sklep, kojega predloži posojilnica kot podlago za odmero pri stojbin in se potem ta računski sklep na isti način primerja z izvirnimi društvenimi zapiski.
Ker dejstvo, da stoji posojilnica pod nadzorstvom ali pod prigledom avtonomne korporacije ali zadružne zaveze, postavno le v točki I označeno revizijo izključuje, nikakor pa ne upliva na v točki 2 navedeno preiskavo, c. kr. finančno ravnateljstvo ne najde, da bi bilo zgoraj popisano postopanje finančnih organov nepravilno in vsled tega nima povoda, odrediti v tej stvari kako prenaredbo, pač pa se tukajšnemu c. k. pristojbinskemu uradu ob enem naroča, v prihodnje strogo paziti nato, da pri zadnje imenovanih revizijah finančni organiizvirnedru-štvene račune (knjige, dnevnike itd.) le v toliko vpogledajo, kolikor je neobhodno potrebno, da se prepričajo o pravilnosti, popolnosti in istinitosti dotičnih položnic oziroma računskih sklepov.
Ta odločba torej popolnoma potrjuje to, kar smo na tem mestu že popred razjasnili bili.
»Naša straža".
Kot ustanovniki so pristopili, oziroma nadaljne obroke vplačali:
Jakob Pukl, vrednik lista »Der Suden« na Dunaji 50 K. — Ignacij Nadrah, kapelan v Tržiču, 10 K. — Dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K. — Gregor Jakelj, župnik pri Sv. Jakobu ob Savi, 10 K. — Martin Narobe, župnik v Zapogah, 10 K.
Kot letniki:
Ivan N. Murovec, dekan v Cirknem, 2 K.Peter Božič, župnik, 2 K. — Kokošar, Klopčič, Cigoj, Vester, Razpet, Slibšej, Kovačič, Zabukov-šek, duhovniki cerkljanske dekanije na Goriškem, skupaj 8 K. — Jožef Plantarič, kapelan v Vodicah, 1 K. — Jožef Ulčnik, župnik na Rečici (Štajersko) 5 K. — Tomec, magistratni nadkomisar, 2 K. — Jožef Jereb, župnik v pokoju v Ljubljani, 2 K. — Ivan Koroša, železniški delavec v Mariboru, 1 K. — Valentin Marčič, kapelan v Semiču, 4 K. — Andrej Lavrič, kapelan v Semiču, 4 K. — Gdč. Franica Dermast.ja v Ljubljani,
2	K. — Matija Kralj, župn k v Tunjicah, 4 K — Josip Nagode, kapelan v Boštanju, 1 K. — Franc Birk, stolni vikar v Ljubljani, 2 K. — M. Kerin, kapelan v Šmarjeti, 2 K. — Anton Volta v Ljubljani 1 K. — Jožef Vrankar, kapelan v Kranjski Gori, 4 K. — Istrianus z geslom: LiberaDomine infelicem nationem nostram ab inimicis et perse-cutoribus. za 12 let 12 K. — Ivan Markošek, kapelan v Šmartnu v Rožni dolini pri Celji, 2 K. — Franc Boncelj, administrator v Dražgošah,
3	K. — Franc Koželj, kapelan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, 1 K. — Ivan Gnjezda, kapelan v Cerkljah, 1 K. — Ivan Baloh, kapelan v Kostanjevici, 1 K.
Darovi:
Vesela družba pri J. Potokarju, kapelanu v Tržiču, 4 K. 40 v. — Franc Muršič, kapelan pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah, nabral od duhovnikov, mudečih se ob priliki »porcijunkule« v samostanu pri Sv. Trojici v Slov. Goricah, 12 K. 20 v. — Jakob Kunstelj nabral na novi maši č. gosp. Ivana Kunšiča v Gorjah 11 K. 34 v. — J. Draščel? nabral na novi maši č. g. Leona Kunšiča v Gorjah, 5 K.
Društvo ima obilno posla, mnogo stroškov, zato se priporoča v nadaljno vsestransko podporo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dnnaj, 4. oktobra. God presvetlega cesarja se je po vsej državi slovesno obhajal.
Dunaj, Včeraj opoludne je vsprejel cesar novoimenovane ministre iti pozneje voditelje ministerstev v posebni avdijenci. — Tudi bivši ministri so bili sprejeti pri cesarju.
Dunaj, 4. oktobra. Clary je bil danes pri cesarju v avdijenciji. — Včeraj se je Clary dalje časa razgovarjal z grofom Thunom, potem pa je konferiral z načelniki nemško-iiberalnih klubov; danes pa se je ministerski predsednik posvetoval s Funke-jem. — V znornici so se danes sešli posl. Funke, Gross, Pergelt in Kaiser ter se posvetovali o taktičnem postopanju, sklenili so predlagati za nemške stranke složno postopanje in temu primerno organizacijo; s 01aryjem so se dogovarjali glede načrta za novi jezikovni zakon za Češko in Moravsko.
Dunaj, 4. oktobra. Danes so se ministri skupno posvetovali. Določil se je dan, kedaj se skliče državni zbor.
Dunaj, 4. oktobra. Dunajski današnji večerni listi javljajo, da že jutri uradni list objavi, da je sedanje zasedanje državnega zbora zaključeno.
Dunaj, 4. oktobra. Ministerski predsednik je povabil nemške liberalce in nacijo-nalce, da se z njimi dogovarja o parlamentarnem delu. — Državni zbor, kakor poroča „N. W. Tagblatt", se prične 17. t. m. — Poprej bodo razveljavljene jezikovne naredbe. Sesija državnega zbora se zaključi in bo voliti novo predsedstvo.
Praga, 4. oktobra. Shod mladočeških poslancev bo 7., shod zaupnikov pa 8. oktobra.
Praga, 4. oktobra. Mladočeški klub je dal javnosti navodila, kako narodu ravnati, kadar se razveljavijo jezikovne naredbe.
Bloemfontein, 4. oktobra. Angleška armadajeprekoračila mejo Oranje-države.
London, 4. oktobra. Iz Pretorije poročajo : Oba ljudska zastopa sta prekinila zasedanje. Zakon o izgonu inozemcev je bil uradno razglašen.
Johannesburg, 4. oktobra. Rudniški komisar svetuje angleškim podanikom, naj čim preje odpotujejo iz Transvala. Vojna komisija je imela sinoči tajno sejo.
D' Urban, 4. oktobra. Pri Sant Sprouitu je že zbranih do 5000 Burov s 23 topovi, pri Mtillerfarmu 4000, 3000 mož pa ob prelazu Bota, kakih 15 milj od Newcastle. Vsak trenutek je pričakovati poročil, da so Buri naskočili nasprotnika na severni *iatalski meji.
Umrli so:
V bolnišnici: 29 septembra. Ludmila Potočar, dekla, 16 let, vsled opekline.
30. septembra. Franc Bunc, c. kr. sodnijski oficijal, 56 let, vsled raka na jeziku. — Jakob Jerovšek, delavec, 76 let, jetika. — Jernej Borštnar, goslač, 81 let, srčna hiba. — Dominik GerSan, hlapčev sin, 3 leta, davica
1 oktobra. Marija Wieser, ključavničarjeva žena, 55 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 2. oktobra 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 56	do	gl. 8 58
» » pomlad . . »	8 92	»	»	8 94
Rž za jesen.....»	7-06	»	»	7 07
» » pomlad .... »	7-41	»	»	7 43
Turšica za oktober ...»	5 50	»	»	5-52
» » maj-junij . . »	5-33	»	»	534
Oves za jesen . . . . »	5'30 »	»	5 31
» » pomlad ...»	572	»	»	5"74
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
"31
čas opazovanja
Stanje baromotra
Temperatura po Celzija
Votrori
Nebo
11, pl
ITzvečerl 73SV9 I j£14-4 I «17 sever
Hei~
7. ijutraj j 739 7 I 119 I sl. ssvzh. Ipoloblažnol 2 popol. | 739 1 | 16 2 | sr. jjvih. | » j Srednja včerajšnja temperatura 16 2°, normale: 12 o°.
791 4-2
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje F&ni Komar, oblast, konces učni zavod v Ljubljani. Sv. Petra cesta 26.
Modni salon. "^Mf
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
LeŠtilni odtiskalni papir, St
svetovni razstavi v Čikogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—6
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Flloteja sv. Frančiška Bal. ali navad k bogoljub-nemu življenju. S pridejanim molitvenikom. Po francoskem izvirniku poslovenil Ant. K r ž i č. Stranij XVI -f 503. V usnji z marmorno ali rudečo obrezo 90 kr., z zla o obrezo 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Ser, ki med svetom živijo. Spisal o Nikolaj Meznarič, 5. pomnoženi natis. Stranij VI + 583. V usnji z marmorno ali rudečo obrtzo 90 kr., z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Oboje je dobiti tudi v prodajalnlol kat. tiskovnega
društva (prej H. Ničman).
Službo občinskega tajnika
želi sprejeti bivši šestošolec. ^ 2~2
Njegov naslov pove upravništvo »Slovenca«.
JSA jJEa jZl jZa >Z|jZi ■Za jZi Jl^L^U	J^L au kU
'A* 'A" 'A'	^^ ^^	TP^
sprejema od strani svojih članov
naznanila praznih stanovanj.
V uradnih urah vsaki dan (izimši nedeljo in praznike) od 51/, do 7. ure zvečer, morejo stranke, ki iščejo stanovanje, v društveni pisarni »Dvorni trg it. 1.« brezplačno zvedeti, kje je tako za oddati in pod katerimi pogoji.	806 2—1
Oglje za kadilnico
izdeluje
V. A. Winding
v Bistrici ob Dravi, Koroško.
Znano dobra postrežba ln najboljše blago.
II Na stotine spričal je na razpolago. Eno naj sledi: VaSe blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba!
Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov: Prečast. malteškega reda konvent r Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 106 26—6	S posebnim spoštovanjem ves udani
Fra. Fr. Em. Ybl, t č. podprijor.
V Pragi, 9. maja 1895.
Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra cestadt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na havelok« v največji izberi po najnižjih cenah.
227 "
Prodajalnica
je oddati
z vsem skupaj ali pa samo oprava v Ljubljani, Rožne ulice štev. 11.	788 3-3
Lepa garnitura
(zelena): zofa, dva fotelja, dve mizi in 6 stolov je po jako nizki ceni na prodaj v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 16, I. nadstropje na levo.	766 2-6
St. 33537.
Razglas.
798 3-2
V smislu '§ 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračnni o dohodkih in troških za leto 1000
1. mestnega loterijskega posojila,
2 amortlzačnega zaklada mestnega loterijskega posojila,
3.	mestnega vodovoda in
4.	mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in sicer od 2. do 15. oktobra t. 1. občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 30. septembra 1899.
Splošno kreditno društvo y Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830-—,
Promet od I. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1.661 49022. Sku^ia aktiva gld. 287.978 03 kr. Sprejema : hranilne vloge po 4'/» %, vloge na tekoči račun po od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6 °!o, brez kakih stroškov.	676 S
Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg št. 3.
Jjr^	»Jfc Jv JJr* JT*	JV	jJV	^^	VEl V^	^vi	jjr^ VRL	ATA
TLTTTTTTT>TTTTTTT*TTTTT™TTTT
Na postaji Školja Loka prodi se potom dražbe v nedeljo 8. t m. ob 9. uri dopoldne
iViod vina* (c* vleka) ^
612 litrov, s posodo vred.	so4 2 -1
€. kr. prometni urad postaje Škotja Loka,
dn<5 8. vinotoka 1899.
I
Vincencij Camernik
v lijubljanf, Slomšek o ve ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinskadela
lwj po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh ijpjjl svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
j nagrobnih spominkov
tt iz raznovstnih marmor ev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe-^ cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zel6 nizke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	769 10—5
B^" Narisi so na razpolago.
Ml
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana .BA\kl laks Veršec' v I ..11151 ..I V >1.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto), obresti od dni do dnč po 4'/i$>. Poštno - hranilnlčne položnloeso na razpolago.
---1338 I) u n a j s k a borza,. -		
Dnč 4. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld. 50	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	40	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......117	»	45	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	»	40	•
Ogerska zlata renta 4°/0.......116»	—	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	94	»	15	»
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	900	»	—	*
Kreditne delnice, 160 gld.......361	»	25	»
London vista...........120	»	85	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	69	»	07V,»
20 mark............11	»	81	»
20 frankov (napoleondor)............9	»	57	»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C. kr. cekini........ . .	5	»	70	»
Dnč 3. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 pld. . .	171	gld.	25	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	40	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	—	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	50	>
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	96	»	80	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	»	—	»
» > južne železnice 3°/0 .	164	»	60	»
» » južne želcznice 5°/0 .	118	»	—	»
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	>	50	»
Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld..............—
Salmove srečke, 40 gld........82
St. Genois srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3115
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	426
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100
Montanska družba avstr. plan.....273
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189
Panirnih rubljev 100 .......127
196 gld — kr. 160 » — ♦ 20 » - »
82
25
75
ST Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K H C U
10 io 13, Dunaj,
66
SSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih viednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev 111 vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iRT naloženih (flavnio.