6. številka. Izdanje za četirtelc 14. januvarija (v Trstu. v četrtek zjutraj dne 14 jannvarija 1897) Tečaj XXII. „EDINOST" lihaja. po trikrat a« teden t fcostih i»-danjih ob torkih, četrtkih In Kotootah. Zjutranje izdanje iz-hais oh H. vt\ zjatraj. vnfS«rno nn ob 7. ari T®«er. - Obojna izdanje staue : Jevoumtse« . f. 1,—, i7.veo Avstrljs f. 1.5« m tri ruk . . „ 3,— , , 4,se »* fcl let k ... 6.— . , » ».— vs« l«to . . . 12.— , p p 18.— Nar»3. do šolskega leta 1893|94 zasnovalo 16 razredov, in sicer 12 za Italijane, j trije za Hrvate in le jeden za Slovence. Torej oni, ki imajo več, dobivajo še nadalje več nego oni, ki imajo manje. Šolski upravi bi pa bila Se druga dolžnost; morala bi namreč, da ugodi toliko državnim te-meljnjim zakonom, kolikor šolskim zakonom, pe-dagogiško-didaktiškim načelom in tudi nalogu te : zbornice, gledati na to, da se v šole uvede materini jezik kakor poučni jezik. Da je v Istri mnogo šol, v katerih materini jezik učencev ni poučni jezik, to je razvidno iz letnih poročil, torej oficijelno. PODLISTEK Frouiont mlajši & RLsler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudct, preložil Al. B, — On je spadal med tiste, ki so celih osem duij pred 15. avgustom zijala prodajali pri črnih inolarakih ponvah, tisovih drevesih in odrih. In njegova žena kar nič ni tožila o tem. Tedaj vsaj se ni aukal vedni godrnjač kakor druge dni okrog njenega stola s Bvojimi načrti za velikanske spekulacije, s svojimi že naprej skaženimi kombinacijami, s svojimi Tednimi spomini ua minolost in s svojo jezo, da ne zaslaži nič denarja. Saj tudi ona, reva, ni ničesar zaslužila, a znala je tako lepo štediti, njen čudoviti razum gospodinjski je znal tako gospodinjiti z vsem, da se potiebi, bližnji sorodnici tega velikega pomanjkanja, še nikoli ni posrečilo, prodreti v te tri vedno snažne sofce in škodovati skrbno popravljenim oblačilom ali pod prevlakami skritemu pohištvu. Nasproti durim Chćbeovim, katerih bakreni gomb se je meščansko-varno lesketal in svetil v veži, so bila dvoja manjša vrata. Na prvih je bila, kakor je že navada pri u- metnikih rokodelcih, pritrjena vizitnica, noseča ime „Risler, risar obrazcev41. Na drugih pa se je nahajala tablica iz pogumanega usnja z napisom: Mmes DELOBELLE PTICE IN HROŠČI ZA MODNO BLAGO. Duri pri Delobellovih so bile Često odprte, kazaje veliko, štirioglato sobo, v kateri sti dve ženski, mati in hči, poslednja skoro še otrok, obe jeduako utrujeni in bledi, izdelovali tiste neštevilne reči fantazije, katere imenujejo »articles de Pariš". Bila je tedaj navada, klobuke in plesne obleke dičiti s tistimi dičnimi južno-amerikanskimi pticami, katerih prekrasne barve so spominjale na pisani lesk dragotin in drugih kameuov. V tej specijaliteti sti delale dami Delobelleovi. Velika kupčija, dobivajoča direktne pošiljatve z Antilov, jima je donašala po pošti lahke, dolge zabojčke, iz katerih se je, če si privzdignil pokrov, dviguil neprijeten duh in oblak arsanikovega prahu. V njih so bili svetli hrošči, že naprej nabodeni na iglo, in male ptice, ki so bile zložene tesno druga poleg druge iu katerih perotnice je tenak papir držal skupaj. Vse to se je moralo pripraviti: hrošče je bilo pritrditi ua lahko majuče se ui&lne žice, peroti kolibrijev razprostreti in poskrbeti z ( V letnih poročilih morete citati, da je ne povsem zadovoljive vspehe na narodnih šolah pripisati okolnosti, da mnogo otrok na nekaterih šolah v Istri niso zmožni naučnega jezika. Naučna uprava bi morala torej preiskovati in izvedeti bi mogla po lastnih organih, kje da materini jezik ni poučni jezik in tam naj bi materini jezik uvela kakor poučni jezik. Jaz bi vam lahko tu navel jako mnogo vzgledov, ker dobro poznam vso deželo, toda nočem vas nadalje nadlegovati se številkami, ker imam omeniti še drugih stvari j. Hrvatje in Slovenci niso zakrivili niti pomanjkanja šol, niti okolnosti, da materini jezik ni poučni jezik. Oni prosijo za šole iu prosijo tudi za to, da bi bil materini jezik poučni jezik, toda njih prošnje se ne uslišujejo. Tako so prosili za šolo: v okraju koperskem v Škofiji, v Plavijah, v Dragi, v Truškah; v okraju Volosko v Pehlinu, Pasjaku ; v okraju poreškem v Gradini, Vabregi, Ždrenju, Svet Lovreču itd.; v okraju pazinskem v Zabrežanih, Svet Lovreča, Predubcu itd.; tako še ni otvorjena šola v Martinščiei, v sv. Ivanu na otoku Čresu. Tako so prosili šole v okraju paziu-skem, v Sušnjevici, od koder sem danes prejel pismo, iz katerega hočem pozneje nekaj omeniti. (Poslanec dr. Scheicher : Kak poučni jezik je tam ?) Prav nikak, gospod tovariš, v vseh teh selih. Jaz vem tudi, da je več prebivalcev različnih okrajev prosilo za uvedenje materinega jezika kakor poučni jezik, tako n. pr. v okraju poreškem prebivalci iz Fontane, Krasice, Materade. Toda, oni so prosili kruha in tepeni so bili s kameni, dali so jim italijanskih šol, da se laglje poitalijančujejo. (Pride ie.) Socijalizem v Rusiji. (Dalje) Temu nasprotno pa se dozdeva, da ruskega ! delavca vodi akutneji instinkt za obrambo. Na • vseh podjetjih, ako ne zahtevajo komplikovanih j strojev in vsled tega velikega naložnega kapitala, ■ ampak le združenja dolavskih močij, znajo ruski ■ delavci samostojno organizovati velike zadruge, ne ! novim leskom, tu in tam kako poškodovano ko-; ralno-rudečo nožico popraviti b svileno nitko, namesto ugaslih očij uložiti dva svetla bisera in žu-i želki ali ptici dati prijetno držanje in podobo, ka-! kor da je živa. Prva dela je opravljala mati po navodilu svoje hčere, kajti Dćsiroe je imela, čeprav še jako mlada, izboren ukus, čudovito domiselnost, in nikdo ni tako znal tem malim ptičjim glavam namesto očij ulagati dva bisera in z nova razpenjati pove-šeue perotnice. Zaradi neke nezgode, katera pa nikakor ni Škodila milini njenega finega, pravilnega obrazka, i je bila Desirće od mladih nog hroma, a baš ne-gibčnosti, provzročeni od te napake, in držeči jo i doma, zahvaliti se jej je bilo za nekako aristokratsko barvo obraza in jako bele roke. Imejoča lase vedno kar se dd lično urejene, je prebila svoje dni v velikem naslanjaču pred mizo, pokrito z modnimi podobami in pticami raznih boj. Iz fantastične, nečimerne gizdavosti svojega opravila je zajemala pozabljivost za svojo bol in, dejal bi, nadomestilo za ponesrečeno življenje svoje. (Prid« še.) da bi se pri triu zaupali le jednemu voditelju, kateri bi pridrževat sebi uajboljše sadove pridnosti iu truda v plačilo za svuje u^ravuo delo. Tako odpravljajo iz sveta uajgršo obl ko izmuzgovanja, ouo, ki uo na-taju po nezmožnosti proletarijata za preskrbi te v orodja /a delo, ampak po nespametnem izročanju svoje lastne, nevedne osebe in svojega lastnega trudapolnega dela podjetniku, ki ne preskrbuje i/, svojega niti jeduega samega orodja za delu, za katero tlobiva najveći del dobička. Od tega prihaja, da so na Ruskem veliko redkeje in veliko blažje, uego v drugih deželah, najbedneje in uajsiromasneje oblike proletarijata: oue oblike, katere uazivljajo na Angleškem „unskilled iabour" — nosilci, podajači itd. — to je ona rokodelstva, ki ne zahtevajo ni posebne tehniške izobražbe, ni posebnega orudja in pri katerih izkoriščevanje po posredovalcih, ako se posreči isto, ubozega delavca odira in izsesuje do krvi. Po zaslugi arte-Ijev, te najbolj plastične oblike zadrug, se posre-čuje ruskemu narodu, da se v?aj deloma izogiblje tistemu strašnemu zlu, ki tlači toliko narodov Evrope, posebno Angleško iu Italijo. To je vsakako čudovit femnueu, ako pomislimo, da so ustvaritelji teh mnogovrstnih oblik artetjev v največ slučajih analfabeti, ki žive v najmanje civilizovanih krajih Busije, Kamor še ni dospel gias o velikem zadružnem gibanju zapadne Evrope, in niti ne vedo še o najelemeutarnejih napravah iu pridobitvah modernega življenja, kakoršue se železnice. Iu vendar so ti ljudje našli čisto sami po sebi najjeduostav-nejo obliko, ki predstavlja za uas najviši čin uglajenega delavca civilizacije. Morda vidimo v tem dejstvu vzgled onega splošnega zakona, po katerem uarod, ako ima dovolj inteligencije, napreduje tem hitreje in izdatneje kadar se bliža civilizaciji, čim bolj oddaljen je bil njega novi položaj od prejšnjuga. Dejstvo, da je kateri narod zaostajal dolgo časa, je lahko vzrokom, da pozneje napreduje tem hitreje nego drug narod, ki je napredoval od stopinje do stopinje. Oni kraji n. pr., ki pred 50 loti niso uveli plinu, prestopajo velik« Jaglje iu hitreje od pe-trolijske razsvetljave k elektriški, nego pa ona mesta, ki so izdala velikanskih svot za obsežne naprave za pliu in bi morala izdati novih svot za električno razsvetljavo. Japomka je direktno prešla od fevdalnega h kapitalistiško-industrijalnemu zi-steniu, in tam se je razvil kapitalizem veliko popolneje nego v Italiji, kjer je fevdalstvo poko-pauo že pet stoletij. loto liko je v ruskem narodu. Isti {e komaj stopil iz patrijarhališkega življenja in kar hkratu se nahaja notri v kompleksu socijalnih naprav, ki so ga seznanile z večino onih vprašanj, ki tišče druge evropske narode. To nepripravljeno stanje, o katerem bi morali misliti, da je neugodno, je, ravno narobe, Rusiji v veliko korist; kajti isto donasa v gospodarsko kapitalistiško gibanje nekoliko tiste delavne eneržije in tiste osebnosti, ki je lastna delavcu patrijarhališke dobe. Glavni značaj onih jednostavnih in primitivnih drnžeb sestoji glavno v tem, da imajo skoro vsi členi neki direktni delež na akupnem delu iu da so udeleženi na tem po osebuem trudu duha in volje. Drugače je v civilizovanih narodih, kjer se družba polagoma ločuje v razrede in hierarhije, kjer manjšina monopolizuje tako rekoč misli in voljo vseh inje preniikajola volja vsej družbi. To ločevanje delovanja se vekša bolj ia bolj, dokler se ne spridi gospodovalni razred vsled pretiranega izrabljanja poveljstva, a podrejeni razred postaja vedno uda-neji iu ga je vedno laglje voditi, tako, da sUdnjič zgubi vsako lastno inicijativo. (Zvršetek pride.) Politiike vesti. V TRSTU, dua 12. januTarija 1897. Za združenje. Odličen slovenski rodoljub nam piše: .Edinost" se je dosedaj odlikovala svo-jim nastopanjem za zjediujenje slovenskih* in hrvatskih državaih poslancev v jeden klub. Oprostite, da Va» opozarjam na shod zaupnih mož katoliške narodne atraiko, ki bode dna 28. t. m. v I^jubljaui. Na ten shodu se ima odločiti, ali se Bkleue za osnovanje kluba neizogibno potrebni kompromis ali ne. Zato je treba, da slovensko, posebno pokra-jinsko časopisje ae preneha pisati za kompromis. V prepirne točke se seveda ne morem spuščati, tudi jih ni treba pordarjati. A povdarjati je treba veliko potiebo zjedinjenja za sedaj in najprej v državnem zboiu, čemur utegne slediti tudi zjediujenje v deželi. Kažite na „celjski slučaj«, kam dovaja razcepljenost in pomanjkanje organizacije, in poudarjate tudi to, da je vse na tem ležeče, da je klub skupaj takj| ob začetku zborovanji, ker sicer, tudi če se pozuej« osnuje, ko se poležejo strasti volilnega boja, nima pomena in zgubi večino svojega vpliva. Vem, da Vam vsega tega ni treba praviti, in da sle sami dovolj pozorni, vendar sem čutil potrebo, Vas opozoriti, da dne 28 jauuvarja ka-toliško-narodni zaupni možje razsodijo in odločijo, ah imajo biti mirne in složne volitve, ali viharne. (Za daaes priobčujemo le ta rodoljubni opomin, jutri pridodenemo pa še katero svojo. Novega seveda ne bodemo mogli povedati ničesar, saj smo že povedali, kuko mislimo o nujni potrebi združenja, tako nujni, kakor so uaodne posledice naši nesrečni nezlogi. Državni zbor. Zbornica poslancev je torej posebno hitrostjo rešila proračun ministerstva trgo-viue. Pridodati bi bilo še, da se je poslanec K o-b 1 a r potezal za ustanovitev poštnih uradov v grofiji Goriško - Gradiščanski. — Potem je zapri-čela razprava o proračunu ministerstva železnic. Poslanec S t a 1 i t z se je potezal zopet za gradnjo predelske železnice. Dejal je, da prebivalstvo Trsta goji velike nade do miuisterstva Badenijevega in grof Badeni da si je pridobil splošne simpatije se svojim obiskom v Trstu. Govornik jepovdarjal, da Trst nazaduje, dočim se Reka povzdiguje; izrekel je nado, da vlada predloži zbornici predlogo za gradnjo železnice čez Ture. Ne treba praviti iu povdarjati, da je izvajanja Stalitzeva o simpatijah „vsega* Trsta do Badenijeve vlade umevati — cum grano salis. Saj vemo, da je mnogo src v Trstu, ki se svojimi aim« patijami ne gravitujejo na Dunaj. Kar je, to je ! Baldissera se vrača v Italijo V Iz Masave poročajo v Rim, da se je general Baldissera, vrhovni poveljnik v Eritreji, vkrcal po nofii na včerajšnji dan, da se vrne v Italijo, ne da bi bil prej koga obvestil o tem. Položaj na Kreti. „Kolnische Ztg*, poroča iz Kaneje, da so bili pred par dnevi izgredi v bližini mesta in da so izgredniki razdejali jedno vas. Bržkoue so bili Turki napadalci. O ženitvi srbskega kralja Aleksandra pi^c „Orit.utalische Correspondeiiz" : Iz verodostojnega vira javljajo iz Belegagrada, da je res, kar se govori o morebitni poroki kralja Aleksandra z nadvojvodinjo Marijo, najstarejšo hčerjo nadvojvode Friderika, ki običajno biva v Požunu. Dodati pa je, da je to vest smatrati kakor prerano v pozitivni obliki, v kakoršni je bila objavljena. _ Različne veati, Osebna vest. Policijski ravnatelj tržaški, vladni svetovalec Kr. B u s s i c h, se je vrnil z Dunaja v Trst. Imenovanje. Gospod Maks Klodič vitez Sa-bladoski, sin c. kr. šolskega nadzornika v Trstu, bil je imenovan c. in kr. nadomestnim poročnikom I pri slavonskem peipolku št. 78. Baron Siskovič, naborni okraj Osek. — Častitamo ! V onem« pešpolku sta služila dva Goričana, prej gospod Adolf Monari plem. Neufeld, ki ima sorodnike v Šenjasu, kakor polkovnik, in g. Karol Čibej kakor nadomestni poročnik, sedaj c kr. notar v Komnu. Ta novica razveseli marsikaterega Goričana. — Dr. Crnčić. Te dni je umrl v Rimu msgr. C r n č i ti. Crnčič je bil uzoren duhovnik, učenjak-zgodovinar iu bilo ga je samo hrvatsko poštenje od nog do gla*e. Zato je vest o njegovi smrti j prevzročila vseobčo žalost v Hrvatski. Pogreba, ki se je vršil dne 9. t. m., se je udeležilo — kakor ; čitamo v „Obzoru* — vse, kar je slovanskega v ( Rimu. Bratje raztreseni po raznih zavodih, ; raznih službah, seili so se ob mrtvaškem odru : onega, ki je bil vsem oie, prijatelj in — vse. Prišel je kršui Bošnjak, ljubeznivi Slovenec, plahi hrvatski otooauiu, Dalmatinec, Hrvat iz Banovine. Sprevoda so so udeležili tudi avstrijski poslanik pri sv. Stolici, ravnatelj zavoda vall* Anina", mnogo duhovnov, osebnih prijateljev in znancev pokojnikovih. Milo je bilo gledati ta skromni sprevod. Brez glaa.be, brez venca, brez petja, pomikal se je skromni sprevod ob molitvah duhovnikov. Kakor je bil pokojnik skromen v življenju, tako skromno je bil pokopan na .Campo santo dei Tedeschi". Sleherni udeležnik je vzdahnil nad grobom : Lahka ti zemlja, nautrudljivi delavec in hrvatski umnik. Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali sledeči gg.: Častiti g. Ivan Schiffrer, kapelan v Tomaju, kakor odkupnino novoletnih voščil 2 kroni. Za kupljena stenska zamorca od gdč. Antonije Drufovke, daroval g. Fran Ambrožič 2 kroni (zakasnjeno). Na veselici sežanskih ognjegascev nabrali gdčni Ozbičeva in Smrde-tova 10 kron 20 stot. Bog živi vrle darovalce in darovalke! Strast na grobeh. Človek, ki imaš še človeško srce v svojih prsih, in ki opazuješ to penenje našega javnega življenja v mestu tržaškem, to ljuto borbo med onimi, ki, da-si siti do grla, bi hoteli imeti še več, in med onimi, ki nimajo ničesar izven pravice, da smejo de dihati ta tržaški vzduh in ki se po nagonu, lastnem slehernemu bitju v božjem stvarstvu, borć za svojo nago ekzi-atencijo ; človek, ki vidiš ta neprestani trinmf krivice nad pravico, košate objestnosti nad ono skromnostjo, ki si ne želi druzega nego življenja, dostojnega božjega bitja ; človek, ki gledaš, ka'.»o brezvestno se tu gazijo v blato vsi oziri, ki jih je dolžan človek do človeka, narod do naroda — človek, ki moraš gledati te odurne prizore, in ako imaš — kakor smo že rekli gori — le kaj človeškega srca v prsih svojih —gmoraš vsklikniti nehotč: O Bog, o Bog, k a j j e vendar zagrešil ta naš siromašni slovenski r o d, da ga toli občutno kaznuješ v svoji previdnosti in pravičnosti?! Kadar-koli nam je beležiti nov naklep zlobe peklenske zoper našo narodnost, kadar koli nam je beležiti nov udarec, fnadahnen od divje strasti in naperjen zoper nas in našo kri, kadarkoli je loputnil v nas nov strupen val narodne srditosti: vsikdar mislimo in računamo, da je delo divjih nagonov in instinktov doseglo svoj vrhunec, svojo kulminacijo: vsikdar računamo, da dalje ni mogoče, da se slednjič vendar bliža konec naši bedi, da zdaj pa zdaj zagoni orjaški „Quos ego 1" oaim, ki besnč v svoji strasti. Mi siromaki! Natn se pač dozdeva, da stvari ne morejo dalje v tej smćri, po tej poti, ki "odi daleč daleč proč od človeškega čntstvovanja In vendar smo se motili vsikdar do sedaj in vendar gredo in ae razvijajo stvari dalje po tej usodni poti.... Kam ? Kakov bode zvrSetek vsemu temu ? Kdo ve to? Divja strast je zastrupila vse naše javno življenje; kamor se ozreš, kjer se pomudiš, kjer ti je prilika poslušati pojave zistematičuo in na in-fernalen način nahujskane javnosti, kjer ko li moreš poslušati izjav o naših narodnostnih olnošajih, nikjer ne vidiš druzega, nego srd in strast — srd in strsst zoper naš slovenski živelj.; V noben javni lokal ne moreš, v mnogoka-teri urad ne smeš, ako nočeš, da ti lice zažari srda in srama, ako nočeš, da čuješ sramoto in poniževanje lastnega rodu ! Ali stvari se razvijajo dalje in dalje — po usodni poti. Strupenim vzduhom — zastrupljenim namenoma in proračunjeno — bi hoteli napolniti tudi hrame božje--- —. Ali dalje, dalje, mera še ni polna, krivica se še ni popela na svojo kul< miuacijsko točko, strastira so še preozke maje, one hočejo imeti širšega okvirja, širšega delokroga. Strasti se ne zadovoljujejo več se svojim gospodstvom v vrišču in trušču življenja, niti s tem jim ne bi bilo zadoščeno, ako bi moglo spustiti črna krila nad one hrame, kjer živa bitja molijo svojega Boga. Ne, ne, one hočejo raztegniti svoje kraljestvo tja čez prag — grobišč, kjer mrtvi spe svoje nevzdramno spanje in kamor vodita korake živih lo ljubezen in pijeteta do spomina onih, ki so nekdaj bili I Tja, preko onih tihih zidov, onih tihih kamenov iu onih tihih gomil, kjer kraljuje veličastvo smrti in veje duh zopetnega u^tajeuja in večnosti, poseza dandanes strast! To je profanacija ! Narodua strast na grobeh — to je žalosten pojav! Iu vendar smo dospeli do te usodne točke. Trpka čutila nam pretresajo dušo, ko po svoji dolžnosti konstatujemo to dejstvo. Strast na grobeh, to je najnoveja postajanka v naših borbah. Bilo je tudi že v prejšnjih časih posamičnih slučajev, tudi Viktorju Dolencu in Dra-gotinu Martelancu nismo smeli proslaviti spomina, nismo smeli zasaditi cvetke hvaležnosti na njiju groba, Ali! Ako bi že hoteli priznati kako opravičevanje tacega postopanja, rekli bi : to sti bili pronoucirani osebi, to sta bila „panslavista', to sta bila poznana agitatorja--— napis na njiju grobu se ni dovolil, ne radi napisa samega, ne radi njiju rojstva, ampak radi čutstev, ki jih vzbuja njiju nekdanje delovanje kakor bivših no-siteljev narodnega in politiškega programa. Seveda tudi tega opravičenja ne bi mogli pripoznati veljavnim, ali čin prepovedi zadobil bi nekako blažjo obliko. Toda sedaj vidimo, da ti posamični slučaji so bili le pripravljavni koraki za splošni zistem. Za-branjevauje slov. napisov ni naperjeno samo proti posamičnim osebam, ampak je naperjeno proti vsemn rodu, ki biva na tej zemlji že stoletja kakor prvobitno prebivalstvo. Sedaj ne moremo več govoriti le o občutljivosti ozirom na to ali ono „pronon-cirano" osebo, ampak po poročilih, ki nam prihajajo, moramo soditi, da je narodna strast zadobila najodurnejo obliko, preselivši se — na grobove. Sedaj se načelno odklaujajo na pokopališču tržaškem slovenski napisi in zadnje dui se dogajajo zaporedoma slučaji, da morajo zopet odvajati s pokopališča tja dovedene nove spomenike slovenskim napisom. Iu ka o žaljivo I ,Ščavi" nimajo prostora na pokopališču ! Napis bodi makar amerikanski ali turški, samo slovenski ne sme biti; slovenski ne, dasi je to jezik velikega dela starih prebivalcev te občine, ki iuiajo neoporečno pravo do one svete zemlje, kjer jim bode leči k večnemu počitku ! Iu ta jezik je raznimi razsodbami deželue vlade, miuisterstev in upravnega sodišča proglašen deželnim jezikom. In ako bi tudi ue bil 1 Onkraj groba ni politiških bojev i u ni razlike med narodnostmi, tam so združoui vsi v večnosti. Tam je mir----kdor ima srca, kdor ima kaj čutstva, kdor ima kaj vere, kdor ima kaj pijetete, ta ne bode motil tega svetega miru nad grobovi. Pri nas moti ta mir — strast. Strast nad grobovi 1 Ali se smemo nadejati, da je sedaj zadoščeno strasti, da je beda naših odnošajev dosegla svoj vrhunec ? I Ali je možno še dalje ? 1 Bog sam vedi to 1 Poroča se tam tuli, da so vsi kamen o-s e k i a a il o b i 11 stroju prepoved, da za nobeno ceno ne smejo klesati slovenskih napisov na nagrobne sporne n i k e 1 Res ne vemo, kako bi označili tako nedopustno oviranje svobode v izvrševanju obrti ; toda, to je stvar kanieuosekov, ne naša. Nam je le dolžnost, da pozovemo naše ljudi, da naj se nikar ne dajo begati, da naj trdno stoje na strani svojega neoporečuega prava in naj nam hitro nazna-nijo vsaki sluiaj take prepovedi. Nadaljnje preskrbimo že mi. Saj živime v pravni in moderni državi! Ne, atrast ue sme triumfovati nad zakoni in človeškim ontstvovaujem, najmarge pa strast na grobeh 1 Knjižico .spomin slovesnega kronanja žalostne IMere Božje", katero sem bil jaz, naprošen po preč. g. kan. Bnttignoni-ju, poslovenil, ter jo založil iu izdal Al. Štolfa tiskom tiskarne Tomasich v Trstu, doposlal mi je teh duij prijatelj iz Trsta, Ker s e v tej knjižici na str. 6. proti moji volji pohvalno omenja moja ouleukost, štejem si v dolžnost, odkloniti to brezpotrebuo in nezaslužen^ po hvalo, ker da se priredi prevod take male knjižice, pač ni bilo treba, da je prelagatelj .veleučeu", kar tudi jaz v resnici nisem. Obžalujem pa, da se prevod te sicer lepe iu pnmerue knjižice ui dal napraviti že pred slovesnostjo, ker bi jo bilo ta čas verno ljudstvo tim večjim zanimaujem čitalo, in dalje, da se nahaja v taki knjižici (53 str.) razmeruo veliko število tiskovnih pogreškov V .prestavku', katerega nisem prelagal jaz, je najti celo ■lovničuih napak, čemur bi se pač lahko izognilo. S temi opazkami pa nikakor nočem kratiti knjižici njene vrednosti ter jo priporočam vernim Slovencem, da jo radi čitajo. Ivan Slavec. Slovanska čitalnica javlja p. n. svojim Članom, da v četrtek odpade plesua vaja vsled p esa, ki kode v soboto. Odbor .Slovanskega pevskega društva* v Trstu se je nastopno konstituiral : Predsednik : Polič Fran, podpredsednik : Loecner Liroslav, tajnik: Kecmur Ivan, blagajnik: Kocijan Anten, arhivar: Pavlovid Rajko, nadzoruik vaj; Caharija Josip. Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico vabi na shod v Lonjer za nedeljo 17. t. m. v prostore g. Čoka „pri županu* št. 61. — Ker je družba dobila podporo od ministerstva, je ta shod posebno velike važnosti, da pokažete okoličanski kmetovalci, da ste bili podpore potrebni in tudi vredni. Začetek po blagoslovu ob 4. uri pop. Na svidenje v Lonjerju ! ODBOR. Prva veselica društva »Kolo«. Z ozirom na skrajuo neugodno vreme smemo reči, da je Udeležba na tej veselici daleč uadkrilila vsa naša pričakovanja. Vsi sedeži so bili razprodani. Hi beležimo posebnim zadovoljstvom to dejstvo, ker nam priča, da nas je umelo občinstvo, da treba vspedbuie taksmu mlademu društvu. Iu to društvo je jako potrebno, kajti skuplja v sebi take življe, ki so se nam zgubljali do sedaj. A ne le potrebno, ampak tudi vredno je to društvo vse podpore — o tem nas je prepričalo se svojim prvem nastopom. Njega zbor šteje nad 50 pevcev in pevk, ki so bili burno pozdravljeni že ob nastopu. Seveda so to po ogromni večini še le začetniki v petju, ki uiti ne poznajo not. Tem častneje je za društvo in za njega pevovodjo, gospoda Hrabr. Ražetua, da so se pevske točke proizvajale gladko in v popoluo zadovoljnost občinstva. Mršani zbori so se peli posebno pohvalno, posebno pa je po gosp. Hr. Ražmu harmouizovana narodna pesem .Prislu-žeuo plačilo" ugajala tako, da je bilo občinstvo presenečeno zbok tacega pohvalnega proizvajanja od strani začetnikov. Gospod pevovodja je v tej pesmi posnemal šolo Slavjanskega. — Le mešani zbor „Rožici", spremljan po orkestru, se je nekoliko ponesrečil, ker ni bilo pravega soglasja med pevci in orkestrom, to pa menda vsled tega, ker je bila jedna sama skupna vaja. Nasprotno pa je orkester v vseh druzih točkah sviral povsem zadovoljivo, sosebno pa veliki potpourri »Hrvatski dom". Pevski iu glasbeni del programa izvel se je torej povsem častno, a tudi burka „Dva gospoda in jeden sluga" je dosegla v polui meri svoj namen : občinstvo se je smejalo od srca. V prvi vrsti nam je pohvaliti g. Ražma, go«podifiiui Ar-kovo in Dreuikovo; potem gg. Martelanca in Pertota. Finale igri se je pel spremljevaujem orkestra iu ae je moral ponoviti, Po .besedi" je bil živahen ples. Čestitajoči društvu na tem prvem lepem vspehu poživljamo je, da nadaljuje svoje delo z vso vstrajnostjo in da tako doseže res, kar želimo od srca: da bode res vreden člen naše narodne organizacije. Italijanska agitacija Iz Pomjana nam pišejo: Kakor znano, razpisal je župan občiue pomjanske na podlagi § 18. obč. vol. reda za Istro in posebno iz ozirov na javni mir in red, občinske volitve v Babičeh, četrt ure izven sedeža občine Po-mjan. Nasprotna italijanska stranka je uložila pri glavarstvu v Kopru utok, kateremu je isto ugodilo in ukazalo županu, da mora volitve razpisati v občinsko hišo v Pomjanu. Na to seveda kanibal-sko veselje v italijanskem taboru. In kak sad je imelo to izvanredno veselje ? Neverojetno. ali resnično ! V noči od 5. do 6. t. m. kričali so v vasi Šmarje razgrajalci, pripadajoči i tal. stranki: evvlva Italia I! p o r c o p o d e s t il, porchi croati! Najhaje so kiičali pred stanovanjem občespoSto-vanega župnika. — Mi n* jemljemo dosti v ozir zadnja dva klica, ker to je sad lepe .avite col-ture", pač pa ae smemo pozabiti klica: .ovviva Italia !" — Torej v slovenski vasi, med priprostim ljudstvom že taki klici! Kaj pa je dalo povod tema izdajskemu kričanju ? Mi pravimo in tudi vemo, da ugodna rešitev imenovanega utoka. Kajti, kakor hitro je rešen jeden utok, tedaj smo že menda v blažeui, sestradani Italiji, ali kaj! — In to tudi lahko trdimo. Ravno zaduje dni so raznašali agitatorji italijanske stranke volilne lističe po zapadnem delu županije. Značilno je torej, da so se sli šali ravno tedaj izdajalski klici. Seveda, italijanska Mtranka si je svesta zmage pri volitvah. Ne vemo l Vspeh naj pokaže — Seveda, vsa ta zadeva pride pred pristojno oblastnijo, ker priče, ki so vse te videle in čule, store svojo dolžnost. Se nekaj, kar je tudi najbrže v zvezi * tem kričanjem. V isti županiji Šmarje naliaja se mož, ki je baje pred nedavnim časom govoril nekemu drugemu sledeče: „Jaz nikdar ne pojiem z cioaii, ker tako pridemo pod Italijo, tam ne bode treba več plačevati davkov" I Kadar zvemo vso stvar uatanjko, uaznaniino moža s pravim polnim | imenom. Za danes rečemo le toliko, da je ta rnoi v listi italijanske stranke. Torej taki možje naj bi sedeli v prihodnjem občinskem odboru v Pomjanu t Od kod, smemo vprašati, je pa ta mož vzel te besede, če jih je res izrokel; kdo mu je to povedal? Iu taki ljudje naj ie uživajo kako pred-pravice! »Evviva Italia' čuli smo dosedaj le po istrskih gnezdih, in še to se je godilo bolj skrivaj, a zadnje čase s« čujeje jednaki klici med priprostim ljudstvom ! Sicer pa nismo mi odgovorni za to. Mi le opominjamo na eveutuvelae posledice, ako se temu ne stori konec. Videli pa bodemo, kak mir bode povodom občinskih volitev v Pomjauu, ako se že sedaj počenja tako. Kdor si želi tak mir in red, naj ga bode imel; a zagotavljamo, da pride v javnost sleherni, tudi najmauji protizakoniti dogodek. Naj svet izve, da na Primorskem res (?P) ne cvete irredenta 1 Za bedne rodbine ponesrečenih Križanov poslali so nam nadalje: Gosp, Krečič Marija ....... 20 st. , Krečič Ana........ 10 . „ Žnidarcid Anton...... 20 , B Martelanc Križe...... lo * s Žnidaršič Ivan.......1 Kr. — a MašiJ Lucija....... 20 , s Skrinj ar Terezija..... 10 , a Pipan Frančiška...... 10 „ a Pipau Marija....... 10 , a Semec Katarina...... 10 „ „ Fratuik Uršula ...... 15 „ • Ferluga Štefan...... 10 , „ Bule Frančiška...... 20. , Rebek Ivan........1 Kr. 10 „ a Skabar Franc....... 20 , a Rebek Frančiška..... 20 , „ Balea Jožefa.......1 Kr. — a Lapel Katarina...... 20 , a Sferza Katarina...... 10 „ „ Lapel Terezija...... 15 , a PsLelin Jauez Marija ... 1 Kr. 20 m „ Poljšak Andrej...... 20 , „ Pertot Jerntj....... 20 „ „ Lapel Simon....... 30 , , Čok Jurij......... 30 „ „ Vodopivec Luka...... 20 „ a Brecal Janez Mariju .... 1 Kr. — „ EVluga Janez Marija ... 4 Kr. — „ Vodopivec Jakob..... 10 „ w Skabar Matija...... 10 „ a Skabar Auton....... 20 , a G^stiačič Anton...... 10 n „ Guitinčič Jožef...... 20 „ , Regent Andrej...... 10 , , Urbančič Jožef...... 20 . , Vito« Jožef...... . . 20 „ Skupaj . . 14 Kr 20 st. K temu prejšnja izkazana svota 645 Kr. 51 sit. Skupaj . . 659 Kr. 71 st. Nadaljnje darove sprejema drage volje naše apravništvo (Via Molin piccolo it. 3). Pripadanje izvažanja vina iz Istre. Iz ravnokar obelodanjenih statistiških podatkov jp razvidno, da se je tekom leta 1896 iz pnreškega pristanišča izvozilo 58.674 96 hit. vina (41.129 28 v Trst, 11.638*81 v Pulj in 5 906*87 na Reko). Te številke daj6 mnogo misliti, ako pomislimo, da se je tekom 1. 1894. izvozilo iz istega pristanišča 77.901*03 hit, a 1. 1895. celo 80 810*58 hit. To je znamenje silnega propadaaja, kajti lani izvozilo ae je celih 22.155-62 hit. manj, nego predlanjskim! Izmed poslednjih let je samo leto 1893 , ki je bilo ie nekoliko slabše, nego lansko in to je bilo leto 1893., v katerem se je izvozilo 56.102-14 hit A baš ti dve leti ostavili sti žalosten spomin zaradi ogromne škode, ki jo je bila uspravila peroaospera po vinogradih istrskih. Prodaja vina v Dalmaciji. Iz Splita javljajo: Prve tedne po trgatvi smo se bali za usodo našemu vinu. Kupcev ni bilo, a vino zelo po oeni, po 10 gld. hektoliter. Dandanes stvar stoji, h va Bogu, mnogo bolje. Vino se prodaj* po 18 gold. hektoliter in more se reči, da ga ie razprodana ogromna večina. Toliko se ga je prodalo, da ga kmalo ne bode za razprodajo na drobno. Nov svetnik. Rimski .Osservatore' objavlja latinsko besedilo papeževega dekreta, s katerim se proglasa svetnikom blaženi Poter Fourier. Slovesna ceremonija proglašenja vršila se bode maja meseca pri sv. Petru v Rimn. To bode od 20. septembra 1870. naprej prva taka ceremonija. Peter Fourier se e rodil leta 1565 v Mi-recourtu na Francoskem in umrl je leta 1640 v Grajjii. Odlikoval se je izrednim usmiljenjem iu zbok strogosti proti samemu sebi. Zasnoval j* nune reda Notre Dame in nov duhovski red sv. Odre-šenika. Slučaj kuge na Lloydovem parniku .Imperator* ? Včeraj je došla Lloydovemu ravnateljstvu brzojavka iz Sue ca, javljajoča, da so egipčanske oblasti stavile pariik .Imperator* za teden dni j na opazovanje. Kajti na parniku je obolfla neka gospa, imenom Ciark, za bolezen, ki kaže vse znak« knge. Možtvo in pa ostali popotniki „Imperator-jevi" pa so zdravi. Ustavljeni izseljenci. Zagrebški policijski organi so te dni na tamošnjem državnem kolodvoru zaustavili zopet 26 rsdbin, sestoječih iz 83 oseb, namenjenih v Brazilijo. Siromaki niso imeli predpisanih potnih listov. Mnogo teh nesrečnikov je H?lo postalo agentom v Genovo izdatne svote denarja za voznino do Amerike, dasi se jim je o snubljenju za izseljenje obetala brezplačna vožnja do onega kraja, kjer jim bode bivati. — Kedaj se spametujejo taki nesrečneži ? ! Kuga v Bombayu. Fanatizem mohamedancev provzroča oblastim v Bombaju strašnih neprilikin zaprek, kai je tudi jeden glavnih vzrokov, da se ta pošast širi vse dalje. Mohamedanci ne puščajo uradnikov v hiše, niti ue pustč bolnikov prenašati v bolnišnice. Jedeu njih duhovnikov propoveduje, da je nasprotno zapovedim prorokovim prenašati bolnike iz stanovanja. (!) Neki dragi ugledni Mo-hamedauec pa oporeka tej trditvi. Tako s« je po-lag, ali pravo za pravo: zaradi kuge. razvila še živahna teologiška prepirka. Sodnijsko. Že večkrat kaznovana in iz Trsta izgnana 26letna .Tosipina Bizjak iz Braniče je dobila predvčerajšnjem zaradi hudodelstva tatvine dve leti težke ječe. Ukradla je bila raznim iznaj-mljevalkam postelj zlatnine, denarja in tudi po koji drugi vrednostni predmet. 5Uetni težak Alojzij Donaggio iz Červinjana je dobil zaradi tatvine dva meseca zapora. Ukradel je bil ua L!oydoveiu parniku „Habsburg* nekoliko omotov suhega črevja. Paglavec morilec. .Amerikanski Slovenec*4 pojoča iz lirevesUua, država Teksas: Jednajstletni dectk James Louis Scheppard je stal danes (22-XII) pred kriminalnim sodnikom, zatožen umora. Ta paglavec je v stanovanju svojih starišev ustrelil služkinjo, ker mu je bila, nagajaje mu v šali, pobelila obraz z moko. Fantalin je šel v očetovo sobo po puško, natihoma odprl okno kuhinje in zavratno ustrelil služkinjo. DeČaku je viduo ugajalo, da je sedel v sodnijski dvorani na obtožni klopi ; ponosen je bil na to! Niti se mu ni sanjalo o strahoti svojega hudodelstva. Obsodba je glasila na 1000 dolarjev globe, ki so jih plačali stariši fan-talinovi in na to je mladi morilec žvižgaje šel iz sodnijske dvorane. Kopelj v mleku. Gizdavost ženskih izumila je že marsikoje sredstvo za ohranenje ali povečanje svoje telesne lepote, a to, kar so se izmislile Eve v New-Yorku in v žemer jih posnemajo seveda uiČ manj gizdave Parižanke, to pa je naravnost — pregrešno. Izmislile so si namreč kopelji v mleku. O tem poročajo iz Pariza: Elegantni žeuski svet je nekaj časa sem strašno razburjen. Iz časopisov se je doznalo namreč, da se je v Ne\v-Yorku zasnovala kopelj — na mleko. Da bi pa New-York v eleganci in luksusu prekosil Pariz ? To pa vendar ne gre. Zatorej občutijo vse lepe Parižanke h krati nujno potrebo kopati se v mleku. Zato se je pričakovalo, da skoro nastane taka kopelj tudi v Parizu. KopaliSče na mleko v New-Yorku je urejeno sijajnim luksusom ; kopniee so iz porfirja, a posamična kopelj stane 26 frankov. To je prava maleakout za ljudi, ki so navajeni metati denar kozi okno! Koledar. Danes (14.): Hilarij, škof; Feliks iz Nole. — Jutri (15.): Maver, opat; Izidor, duhovnik. — Prvi krajec. — Si>lnce izide ob 7. uri 44 niu., zatoni ob 4. uri 35 mia. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 12*5 stop. C. NajnovejAe vesti* Dunaj 13. Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o preračunu ministerstva za železnice. Govo ila sta poslanca Lupul io Kaftan. Seja *e nadaljuje. Pariz 12. Zbornica je izvolila Briscona svojim predsednikom. Navzočih je bilo 347 poslancev. Peterburg 12. Splošno se pričakuje, da se skoro izvrši imenovanje M a r a v j ev a ministrom za vnanje stvari. Peterburg 19. Ruski p r o r a č u n z a 1. 1897 izkazuje 1,318.366,495 r. rednih dohodkov (za 78 894,800 r. več nego v preteklem 'etu) ter 1,284.858,862 r. rednih stroškov (za 53.770,-;48 r. več nego 1 1896). Previšek dohodkov znaša torej 35.507,633 r. Izrednih dohodkov ju prora&uujetio 3,808.627 r., izrednih trošku v pa 129 112.196 r., ki so namenjeni samo za železniška dela. Primanjkljaj se pokrije delom« z gornnjim previškom. o stali znesek 91.795,936 r. pa iz sakUda državne bi a ga j a e. Preizkusili in priporočili ho sloviti vsi>učilišfni pr fesorji iti zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Dunajska centa), katera jo ugodno učinkujoSe, žolcde krepčujoće, slast in probavljanje povspefiujoče in telo odpiraj"<5o sredstvo. Steklenička vi'lja 10 novfi. 3smtar|. Suntos good &v < «» raarc —.— »s m* 1*97. f. 52.75, za s«ptamb«r 63.>a december 54.5#. OanaJ .ua bori» 12 januvarja i«07. dan«* včerai Prv.avni iloig v papirju . . 101.16 102.75 „ „ * srebru . . 10175 102.15 Avstrijska renta v zlatu . . 122 95 1 -'8.— . , v kronah . . 100.95 100.90 Kreiitnf akuije .... . . «74 75 S75.50 London 10 Lst. , , . . 119.90 11990 V. 11 74 mark 11.7:» 't ii. . 45 3K 45 35 Narodnjakinje I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza iiiFarneto). < Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem. da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jame i m za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso udanosljo Vekoslav Grebeno. Trgovinske brzojavke in v isti. ' Pkiite« ia«M —•— —•— iu< - a spomlad 1.H98 s.32 do 8 33 Oves za spomlad 5'98—5 99. it/ za spomlad 6,80—0.81. Kor uzu za inaj-juni 18»?. A 873 88 PJteniOk novu od 7 i' 8*6 S 14-60 i o 8.86—8-70 o«l 80 kil. f. 8 70 -8 75 od Ml trii 8-85 8 90 , 0.1 «2 kil. for. -------- r„-.|U»n «-|0-8- — proso 5 65- 6 10. Pšenica: Dobre ponudbe, kupci re'.orvirani, ceno mirno Prodaja 1B.I 00 mt. «t Vreme: inilo. Frr.gu. Neranljivim sladkor t«r. 12 2'V maj 12 nO mirno. Pi'.i^a. Centrifuga! novi, postavi,|:i»* » i r-.t cHi'iin> ired o.tpoiiliatov prenc.i f, 817") 32 25 Con«"-- * 34"—84*25 Četvorni PB1—■ '•. V plaval, hui|P Sfi 7."» mliifno HaTTa. Kava Kantu* «»•>■■. it-!,ti-, januvar 64-6u z« maj 65 25. G. T o n n i e s L j ubijan a. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žage in stroji za obdelovanje lesa. Zaloga fina Antona, Polley-ja v Sežani. Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej. S početkom novega leta jo pričel izhajati v Trstu, v zalogi „Edinosti", prvi slovenski ženski list ,Slovenka' Ta novi list prinaša našemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o hiši, modi itd.,* sploh bavi se z vsemi v ženske stroke spadajočimi predmeti. Iver jeta ist važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega \m li . osobito pa našemu žen-stvu, vabeči na obilo naroo-bo. List stane za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa ,[ii Glavni rt ob i te k I Velika Inomoat-ka 50 nč. loterija 0 75.000 kron Srečke po 50 nč. priporočaj« Žrebanje Ina novo 20.februvarjaj v gotovini z o d 1» i t k o m Giuseppe Bolafflo, Alesaanrtro Levi, Mandel &. Co., Girolano Morpurgo, Ign. Neumann. Murco Nigria, Enrico Schiffmann. il Mercurio._ Lastaik kensoreii lista „Edinost". I/.davat«li in •dgovorui urediik : Fran (liodtiik. - Tinkama Dolom; v Trutu.