St. 33.
V Trstu, v soboto 23. aprila 1885.
EDINOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
_v.	»T ti J« ■>!.«
»EDINOST« izhftja 2 krat na teden vsalro arsdo in sabat* o poludne. Cena za vbh	)	V«i cLnvui te pošiljajo Uredniitvu »vit Torrn.itc« »Nuova Tipografi* v«alt tnora biti
leto je <1 gld., zh polu leta 3 gld., za četrt leJlgld. ftO kr. — Posamezne Šle ilke se	)	frankiran. Rokopisi »»-ez posebne vrodnostl se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste nazna-
dobivnjo nri ouravniitvu in t trafikah v Trati fco 5 kr., v Borlol in v Ajdovšć'nl po	<	nila in poslanice) se zaraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih 2 drobnimi
kr. — Saročntnt, reklamacije in inserate prejajha Opravnlatvo, vla Tarreata, »Nova tlakama*.	(	črkami se plačuje za vsako besodo 2 kf
Prebivalstvo na Primorskem.
(Konec.)
Gospod baron Czomig je so svojo knjižico o etnografičnih razmerah na Primorskem jako ustregel ne le Slovencem in Slovanom sploh, temuč njegovo delo bi moralo tudi služiti vladi v poduk in ozbiljen prevdarek. Iz knjižice je namreč najlepSe razvidno, kako se slovanski element na Primorskem umika italijanskemu in razvidni so tudi uzroki tega nazadovanja ter napredovanja italijanskega elementa.
Glavni uzrok, da se italijanski element Siri na škodo slovanskega, je uradni jezik v uradnijah in so ljudske in srednje Sole na Primorskem. Pri sodniji se ubogemu Slovanu, razun čisto malo izjem, skoraj povsod pravica dela v njemu nerazumljivem jeziku; s tem se veljava jezika pred narodom ne le ponižuje, temuč sili se indirektno ubozega Slovana, da se vsaj toliko nauči italijanščine, kolikor mu ie potrebno, da vsaj nekoliko umeje, kaj se o njem obravnava.
Ali je potem mogoče, da se naš kmet popne do kacega narodnega ponosa? Ni se torej čuditi, da se ta kmet in tudi rokodelec, delalec skoraj začne sramovati svoje narodnosti, katero vidi potisneno na tak način v zadnji kotič. Res je, da se jo slovenski jezik Se le v drugej polovici tega stoletja tako razvil, da se moro rabiti povsod, ali hrvatski jezik je uže davno popolnoma razvit, in se rabi v Hrvatskoj v banskem dvoru prav tako, kakor v zadnjej koči; pri vsem tem pa so istrski Hrvatje glede jezičnih pravic skoraj Se na slabšem, nego Slovenci.
PODLISTEK.
Narodne pripovedke
Iz Spodnje & t irske.
VI.
Živela sta nek laj mati in sin. Godilo se jima jj slabo. Muti, uže stara, ni moyla več delati, sin pa j® bil še premlad, in tako sta dostikrat pomanjkanj-* trpela, jedino kravo sta imela In to je bil nju živež. Uhoštvo pa ju prisili, da sta morala prodati še to jedino žival, kitero sta imeli, le maček in še nekaj perjali ostane. Nekega dne starka kravo dobro nakrmi ter sinu reče: V bi žnjem trgu bo denes sejem, moral boš gnati kravo na sejein. Sin je dobro znal '/.a trg, ker je č^stokrat hodil z materjo knpavat raznih reči; tn iti mu priporoča: Pa jo moraš post i viti tja, kder boš vi«i< 1, da bo k lo kaj kupaval, m pazi, kako bodo dru(ji cenili, tako tudi ti ce-ii. On kravo žene in jo prižene do nek* prodajalke, katera ji imela trake na prodaj. i on se s kravo tam postavi.
K malo pride nek mož ter prodajalko praša: Po čem so traki? prodajalki odgovori: P. tnaj-it novcev. Naš sinček si to dobro zapomni, pride drug, ta pa dečka praša, po čem ceni kravo. Petnajst nov cev, odgovori dečko. Mesar se malo začudi, ter dečku da te bore novce. Sin pa gre vesel proti domu, češ, da je lahko prodal, ter doma materi pove, kalto dob o je kravo prodal. Mati, žalostna, se jame ihtiti, ko vidi, da je sin mesto 30 jjld. prinesel le 15 uovcev, hudo oštelje sinu, sin p.i
Čudno je in nam Slovanom najbolj nevarno postopanje glede šol. V Istri so do najnovejših časov vsiljevali Slovanom italijanske ljudske Sole; v novejših časih se je to sicer močno popravilo, ali v mnogih krajih morajo Se vedno slovanski otroci hoditi v ital. Sole, samo zato, ker je v dotiČ-nem kraju nekoliko Italijanov. Potrebno bi bilo, da bi so v takih krajih uvedle vsaj utrakvistične šole. Kaj bi govorili o srednjih Šolah ! Italijani jih imaj o več negojiii morejo izkoristiti, ali mi Slovani in Hrvati na Primorskem nemamo nobene.
Dokler so bile srednje Sole na Primorskem, posebno v Trstu, Še nemške, ni se našega naroda toliko poitalijan-čilo, nego se ga je v zadnjih časih, ko je vlada dala Italijanom vse v roke ter nas Slovane po nekakem prepustila njihovoj milosti i nemilosti. Italijani so to situvacijo dobro izrabili in ustvarili stanje, katero imamo denes na Primorskem. To stanje bode pa Se veliko, veliko slabše, ako ostanejo vse naše uradnije, vse naše sodnije še nadalje popolnoma italijanske. Nerazumljivo je skoraj, zakaj se tukaj na Primorskem vendar še noče izvesti popolna enakopravnost slovenskega, oziroma hrvatskega jezika z italijanskim jezikom.
Srce boli vsakega za pravico une-tega človeka, ako vidi pri sodnijah in na tribunalih slovenskega in hrvatskega kmeta, kako si prizadeva, da bi z gospodo govoril italijansko, ali ne gre mu, na kar se mu tolmači v slovenščini in hrvaščini, ali niti obravnave ta kmet ne more umeti; on je skoro Turek pri pridigi.
Poniževalno za naš rod je tudi,
reče: Nič se ne t-gotite, mati! jaz bom skušal to popraviti.
Zdaj si poišče neko precej veliko vrečo, iu gre k nekej votlej jablani, v ka terej so bili sršeni, vzame vitlo palico, ter z njo v duplo »zeštoha« ino hitro vrečo na duplo pritisne; — sršeni, razdraženi se kar naglo usuj^jo iz dupla naravnost v vrečo, on pa je vrečo zavezal In se ž njo v mesta napotil. V vrečo vjetl ptički so peli »bzzzz m mm bziz mmm«. Gredočega v mesto sreča veliki oštlr (gostilničar), ter pa praša, kaj nese, »Neko novo muziko, samo plesalci morajo nagi plesati«. OŠtir ga praša: »Koliko pa hočeš imeti za to novo mnziko?« deček odgovori da 200 fo-rintov. Krčmar si misli, to mora neka po sebna nova muzika biti, da uže sedaj v vreči sami goie< hitro mu naŠteje omenjeno svoto, 'leček se mu zahvali, ter mu pravi, da ne sme prej pogledati ali odve-zati, dokler ne napove plesa.
OUir napove ples, in na napovedani dan j-i bilo vse priuravljano, veliko je prišlo radovednega ljudstva, zlasti mladine, vsi plesači ino pl-salke stoje uze sredi hiše. OStir prinese »muziko«, odveže vrečo in začne s palicn notri štohati, na zadnje stepe muziko iz vreč*. Pa joj! oni žoltl ptički se urno po gostilni podvizajo, »bzzz mmm bzzz«tersedev ijo na plesače in jih zač io pikati; plesači prestrašeni kriče in se skuš Jo do duri pri riti, pa prav zato niso rno^ii odpreti, ker so se vsi k malu premočno zagnali ter duri tako tiščali, da niso mogli odpreti in nijeden ni mogel na prosto. OŠtirja so močno kleli, ter se vsi opikani domu vračali, ruleči ko kri. Nijeden teh ni hotel nikdar več na plesno zabavo k temu oŠtirju.
VII.
Bilo je nekdaj dvrnajst bratov in vseh
da so pri nas na Primorskem porotno sodnije italijanske. — Večinoma sodijo te sodnije Slovane, a ne v njih materinem, ampak v tujem jeziku s pomočjo tolmačev.
To je žalostno in podkopuje veljavo našega jezika, našega naroda. Porotna sodnija je ljudska sodba;ali za Slovane na Primorskem se ne moro tako imenovati, ker ljudsko je le to, kar ljudstvo tudi umeje. Za Slovence in Hrvate na Primorskem so v tem obziru še vedno slabi časi.
Mi imamo uže takih uradnikov dovolj, kateri bi mogli Slovence in Hrvate soditi v materinščini, in čas bi bil, da bi obeti in ukazi ne stali le na papirju, temuč se tudi izvrSevali.
Društvo Edinost je pred 6. leti mej drugim prosilo, naj se na Primorskem porotno sodnije razdeli v dva narodna oddelka, eden za Slovence in Hrvate, drugi za Italijane. Ta zahteva je čisto pravična iu naravna in Primorski Slovani ne smejo od nje odstopiti.
Kakor rečeno, človeku se postopanje v tem obziru kaže tako nenaravno, da bolj ne more biti. Vsak danes spoznava, da nadaljno poitali-jančevanje Primorskih Slovanov je tudi državi Škodljivo, sami visoki ces. kr. uradniki pišejo (kakor baron Cztfrnig sam), da je prvi uzrok poitalijanče-vanja iskati v uradnikih in šolah; pri vsem tem pa uprav c. k. gosposko nadaljujejo po starej Segi in navadi ter nehote pomagajo Siriti tisto načelo, ali tisti element, kateri je priznavan kakor škodljiv.
Mi tukaj ne govorimo zato, naj se nož zdaj kar obrne proti Italijanom; ali oni naj ostanejo v mejah, v ka-
12 mora iti po svetu službe iskat. Vsi pa hočej* pri enem gospodarju služiti, hodijo po pristavah, pa nik ier ne najdejo prostora za vseh dvanajst. NajstarSi brat pravi svojim mlaj&im: Jaz vem za necega gospodarja, kateri nas vse skupaj sprejme, pojdimo k vojikom; vsi mlajši pritrde in gredo vsi skupaj k vojakom. Došle so sprejeli ter so vse pod eno kompanijo uvrstili. Tako nekaj časa služijo tam, pa nekateri izinej njih pridejo tudi na više, to pa je ostale jezilo, ter so se za t^ga voljo začeli prepirali in č titi mej seboj in na zadnje so vsi dezertirali z svojimi bdci vred, ker vsi so imeli bele konje, pridejo v veliko dolino, tam najdejo neko veliko votlino, v t^j votlini pa star gra I, kateri je bil zaklet. Hitro gredo notri, tam najdejo tudi hleve za 12 konj, konje tam shranijo ter se dalje podvizajo, gredo v prvo, drugo In še v tretjo izbo, v katerej najdejo mizo pogrneno ter pijače in jedi pripravljene za 12 Iju II, a zraven ležeč* kvarte. Mej seboj si vele: Tu ostanemo, imamo dovolj va^ga, sedejo okoli mize in si pripove lajo razne dogodke, jedo in pijejo in videti je bilo, da jim posebno v slast gre.
Luč je uže jela pojemati ter zgubljati svojo svetlobo Brate je uže jelo sk-beti, če jim še ta leŠčerba ugasne, da potem bi morali popolnoma v temi ostati, pa k sreči naj iejo na nekej starej omari šok sveč. in sedaj si z novi močnejšo svetlobo napravijo. Ura bije ednajst, po gradu se za-slišj močno rožljanje in potres, in zdajci stopi v ono Izbo, kder so bratje bili, mož velikanske postave, z ostrim glasom praša: Čigavo je to? Oni odgovore: Tega ki za nami pride. Z laj reče zopet oni inoz: Da ste vi drugače rekli, vsi bi skončani hili, tukaj je zakletih 12 hčeri. Vi morate ziaj
tenh so, le dopušča naj se jim no, da delajo za svojo narodnost propagando mej našim narodom; mi nočemo Italijanom vračati zlo za zlo; ampak biti hočemo ž njimi enakopravni državljani. — Baron CzOrnigova zadnja knjiga nehote uči nas in vlado, da je nevarnost.
Tej nevarnosti se pa moremo izogibati mi s pametnim in ozbiljnim delovanjem, vlada pa s tetn, da nas slabeje brani nasilja močnejšega in zadnjega zavrne v svoje meje. Naj bi vsaj uže enakopravnost postala kri in meso tudi na Primorskem!
Prestolni govor
v državnem zboru, v dan 22. aprila.
Čestiti gospodje obeh hiš državnega zbora 1
Na konci po ustavi določene dobe Vašega zakonotvomega delovanja izrekam Vam s zadovoljnostjo Svojo zahvalo in pri-poznanje za pravo spoznanje in uvažanja državnih interesov, kateri so Vas vodili pri VaSih delih, in za pržrtvovalnost, katero ste kazali pri Svojih sklepih.
Dolga vrsta važnih predlog, katere Vam je podala mej to dobo Moja vlada, bila je predmet Vaših sklepanj.
Države orožna moč se je z Vašim domoljubnim sodelovanjem bisteno pospešila iu utrdila, in h krati so se tudi ustvarila sredstva za zboljšanje pristojbin invalidov, za preskrbovanje pomoči potrebnih vdov in sirot v vojni padlih vojakov in zv. podporo družin pri mobilizaciji pod orožje poklicanih.
Z skleneno predrugačbo volilnega reda je pridobilo mnogo marljivih in bodrih državljanov eno najvažnejših političnih pravic, in razen tega se je olajšalo izvrševanje volilne pravice v mnogoštevilnem volilnem
vsak pri enej eno celo leto spati, ali nikdar se ne sme nobeden nobene teknoti, če so pa kateri tekne, vsi boste pogubljeni, če pa boste trdn', pa rešite vse hčeri, ki so tukaj zaklete in čakajo rešitve. Oni mož pokaže hčeri ter veli, naj po9kmijo, če si uoajo oteti jih, potem diobi tudi vsak svojo za ženo.
Polu leta uže spe in vse zaklete de-vojke so uže do pol bile bele ko sne,;, ko pa je minolo tri četrt leta, imele so le Še roke črne in le tri dni je še majnkalo, de-vojke so bile uže skoraj Čisto bele, ter tako zale in krasne, kakor angeljci. Bratje uže tr&ko čakajo, skoraj, skoraj — bodo rešene; kdo bi mogel pop'sati veselje, katero je vladalo mej njimi. Ali, oh! kaj se zgodi! NijstarŠi brat se pregreši — ni mogel dalje vstrpeti, tako krasna je bila njegova devojka. Zdaj pa kar naglo vse očrne. Naj mlajša reče svojemu. Podvizaj se hitro od tod, če hočeš živ ostati in se oteti, on pa je hitro Se praša: Ako bi še mogoče bilo oteti jo. Ona odgovori: Teško bi — mi pojdemo naGlažovo goro. On se spusti na pot z svojim konjem; katerega še je našel v hlevu, kamor so pred letom svoj" belce shranili.
Premeri veliko svetd, Bkusi dosti dobrega in hudega; nekega dne dospe v neko sotesko in tam najde čuden prizor. Miš, gavran in medved so se pričkali in metali za krepanega konja. Prosijo ga, naj jim on razdeli mrhovino. On to stori in reče miši : Ti imaš glavo, kder se ti ni iiati ničesar, lahko zunaj grizeš, če pa pride nevarnost, pa se lahko noter spraviš iu lubanjo ogrizavaš.
Gavranu reče: Ti pa Imaš drobovino, imaš dober kljun in ostre kremplje, da lahko to prekopaš; medvedu pa prisodi ostalo, ker njemu je pristoval najboljši
razredu velicega posestva Češkega Mojega kraljestva.
Mnogo ste storili za duševne interes« vseh narodov v državi z dobro premišljenimi, namenom odgoje in omike mladine primernimi sklepi, kakor tudi z ustanovitvijo novih, ali razSirjanjem obstoječih učil;Šč. in vzlasti ste posebno Svojo pozornost obračali obrtniškemu poduku v povzdigo in zboljSanje domačega dela.
Tudi stanje dušnih pastirjev je bilo predmet žive Vaša sktbl in se je ono bistveno zboljšalo.
Resnično veseli so vspehi Vaše delavnosti, posvečene narodnemu gospodarstvu in prometu.
Zakoni, zadevajoči razširjenje občnega avstrijsko-ogerskega carinskega okoliša in predrugačbo carinskega tarifa, jako so pospešili obrt in trgovino — celo vrUo skle-nenih pogodb s prijateljskimi državami pa je bistveno olajšalo mejnarodno trgovinsko in pravno občevanje.
Dovolitev znamenitih svot za u-elbo Donave pride v dobro važnim interesom države in os bito glavnemu in prestolnemu Mojemu mestu Dunaju.
Vi ste s postavljenjem obitniŠkih nadzornikov s Času primerno predrugačuo obrtniškega reda in rudarskega zakona pripomogli k prospehu malega obrstva, k uredbi razmer mej gospodarji in pomočniki, kakor k varstvu živenja in zdravja poslednjih.
Z Vašim udeleštvom sejesklenol polje-delstvu v korist zakon, zastran odvračanja in Zatiranja živinske kuge, komasacijni za-koui, dali so se predpisi za uredbo gotovii, vodnih strug, zakon o pospeševanji poljedelstva pri vodnih stavbah sploh, in o naredbah za odvračanje škod po hudournikih.
Da se elementarnim nezgodam kolikor mogoče meje postavijo, pričeli ste Vi delo obširne uredbe rek, posebno na Tirolskem in Koroškem s privolitvijo izdatnih državnih doneskov — delo, ki se ima raztegnoti tudi na druge dežele, in posebno k malu se pričeti v Galiciji, katero deželo tako pogosta in hudo obiskujejo povoiinji, da s«) obvaruje država in dežela .stalno čutljivih nadlog in se odvmć globoko segajoče stiske ljudstva.
Ker ste dovolili ustanovitev poštnih hr anilnic in Ste podpirali predplačilne blagajnice za podporo obrti in poljedelstva s tem, da ste jim zlajšali davke in pospeševali njih razvoj — pridobili ste si veliko zaslugo za obrtstvo in poljedelstvo. S za koni, izduuimi zoper nepošteno postopanje o posojilnih zadevah in za varstvo upnikov nasproti hudobnemu postopanju plačila nezmožnih dolžnikov, obvarovali ste prebivalstvo iz dobičkarije izvirajočega izsesa-vanja ter ste utrdili zaupanje v obrtniškem in trgovinskem občevanji.
del, ker je bil najveČi. Zdaj se mu te živali lepo zahvalijo ter rau tudi dado darila. Miš reče prva: Tu imaš dlačico, kadar si jo deneš pod nos in si zmiShs na me, p;i postaneš miš, kakor sem jaz. Zatem si medved izpiplje eno dlako, ter mu jo poda in reče. Kadar si dpi«§ to dlako pod nos in zmisliŠ na me, | noš »Medved, kakor jaz; nazadnje si ga\ un j aro izpuli ter reče: Tu imaš pero, »iadar si deneŠ to pero pod nos in se zmisliš na me, pa postaneš gavran kakor jaz.
Brat se lepo zahvali za poklonjene mu darove ter gre dalje svojo pot. Začne pitati za Glaževo goro, ali nikdo ni vedel povedati, kde bi ta gora bila; ko prebrodi mnogo sveta, pride do necega človek i, uže zelo starega, kateri se je po brgljah počisi dalje pomikal; ko pride do njega popraša ga za to goro, in starec mu pove, da se ima spustiti daleko čez široko morje. Zdaj si on zmisli gavrana ter dene pero pod nos, in zdajci postane gavran in lahko preleti široko morje. Ko je morje preletel, vzame pero in ga shrani ter spet človek postane. Ide po velikej ravnini, ne vidi ni gore ni človeka nikder, in uže zelo opešan; zdajci si zmisli na medveda, dene medvedovo dlako pod nos in ziajci medved postane ter v podobi medveda cota z nova oživljen dalje. Zdaj zapazi v daljavi neko visoko goro, pospeši še urnejše svoje korake ter po dolgem potovanji vendar srečno dospe na ono goro; začne se ozirati okolo sebe, a žive duše nikder ne zapazi; razne misli mu rojijo po glavi, tuhta in premišljuje, kaj bi mu bilo početi. Ne daleč zagleda, kako se iz neke skale skozi majhno Špranjo dim vali; gre blizu tet premišljuje, kako bi to mogoče bilo, da se iz skale dim vali; tehta, kako bi se dalo to bolj na tanko preiskati, a vidi, da je
Popolnega priznavanja je vredno to, kar se je glede razvoja železniškega omrežja in železnic sploh storilo. Hiapon danes vozi državne pridelke o i skrajnega vshoda skoz Arlberg; z nadaljevanjem podržavljanja železnic se je drživni vpliv na tem prometnem polji razširil. Avstrijsko Želez-n'Ško omrežje so nekoliko državu, nekoliko pa zasebniki na podlogi zakona o krajnib železnicah tako popolnili, da so postale vse de žele te države v večjej meri deležne koristi tega prometnega sredstva. Vašemu tru lu se je posrečilo, ohladiti pot za vredbo teškega in v narodnogospodarskem oziru važnega prašanja o severnej železnici tako, kakor je koristno državi in narodnemu gospodarstvu.
Z mnogimi druzimi zakoni, katere ste sklenoll vsled predlog Meje vlade, ali iz lastnega nagiba, ustregli ste na raznih oddelkih državnega iivenja mnogovrstnim željam prebivalstva.
Če tudi so vsled pospeševanja kultu-relnlh nalog bremena državnim financam narastla, vendar se je posrečilo s pripc-inočjo tako z boljšau i h narodno gopodar-skih podlog, kakor tudi s tem — hvala Vašej dobrej volji — da ste sprejeli več predlog Moje vlade za zvišanje državnih dohodkov, jako se približati cilju v dosego enakotežja v državnem gospodarstvu. Državni kredit se je jako veselo povzdignol. Ozbiljno poroštvo nam je dano za vgpeŠno rešitev Še ne rešenih finančnih nalog.
£>stiti gospodje obeh hiš državnega zboral Kakor Jaz rad s hvaležnostjo pri-poznavam Vaša dela, tako se smete Vi s zavestjo zvesto spoinjene dolžnosti nazaj ozirati na Svoja dela in trud i na teh vspehe v blagost domovine in Mojih narodov, do katerih vseh z enako ljubeznijo očetovsko Svojo skrb obračam.
Dobre naše razmere do vseh vlad opravičujejo pričakovanje, da se državi tudi vprihodnje mir neskaljen ohrani.
Pod blagoslovom tegi miru bo Moja vlada stanovitno in zvesto udana dolžnostim za državno blagost po tej poti dalje hodila in svoje naloge izvrševala, da se to kar ste Vi pričeli, dokonča, da se bo daljše ustavno delo blagonosno razvijalo in tako doseže cilj, ki je v soglasji z Mojimi nameni, 2 •ljami in upi.
In zdaj priporočam Vus vse varstvu Vsemogočnega in ko Vas zagotavljam nespremenljive Svoje milosti, izrekam: zasedanje državnega zbora je zaključeno.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Prestolnega govora, kateri priobčujemo na posebnem mestu, gotovo je vsak zelo radovedno pričakoval, ker zelo pomenljivo
zastonj, ipranja je celo majhna, skala trda. da bi se težko dala lomiti.
Ali zdajci se mu v možganih posveti, zmisli se na miš, dene dlačico pod nos iu takoj miš postane in zleze skozi to majhno špranjo noter, pride do ognjišča, na katerem je kurila njegova devojka, hitro jo spozna ter stopi v pravej podobi pred njo. Ona se prestraši in reče: Kaj delaš tu, kristjanska duša? On pa reče: Jaz sem prišel- tebe in svoje brate rešit in tudi ostalih 11 devojk, in še je praša, kako bi nje rešil, ona pa reče; Vrni se na piano, zgrabi golobico, katera ima jajce v sebi, vzemi jajce iz nje in prinesi ga sem, in ako ga mojemu očetu v čelo zahitiš, da se razleti, predno te moj oče zapazi, pa bomo vsi rešeni. Ako pa te moj oče prej ugleda, pa bodeš še t» z nami vred na veke tukaj zaklet. On pa gre in stori, kar mu je ona zapovedala.
Vrne se z jajcem, devojka pa ga je Čakala pri ognjišči, reče jej: »Jaz se tebi za koleno primein pod krilcem, dene dlačico pod nos in spet miš postane, hitro smukne miška pod krilo ter se kolena opreme. Ona ga prinese v hišo, tam se hitro na tla spusti in v pravo podobo spremeni. Oče je takrat sladko spil. Zdaj on naglo zgrabi jajce od golobice in ga z vso močjo požene očetu v čelo, tako, da se razleti in očeta zbudi. Zdaj oče izprego vori in reče: Ljubi moj prij itelil H«-Šil si sebe, svojih il bratov, mojih 12 hčeri in tudi mene. Sedaj pa hočemo veselo živeti na tem sveti. Vesela svatba se j« obhajala več dni. vseh 12 bratov se je poročilo s hčerami. Ljubezen vse premaga.
je to, kako se cesar izreče o delovanji državnega zbora in vladi. Vsak j'* sicer uže poprej vedel, da pohvali vlado in državni zbor, a mnogo je na tem ležeče, s kakimi besedami in v t »kej obliki se to zgodi. Dvomljiva pohvala se navadno izreka v meglenih besedah, a cesarjev govor je tako jasen, kakor najlepši pomladanski dan. Zato pač ni treba, da bi ga kdo tolmačil ker je v.^acemu, tudi najprostejšemu Človeku, popolnoma razumljiv; naglašati pa moramo le to, da cesar še nikoli ni tako laskovo hvalil delovanja državnega zbora, kakor sedaj, on je s posebno zadovoljnostjo naglašal vzlasti njegovo dobro voljo, njegov trud, njegovo pož: totalnost in domoljubje. Tako gorko cesar še nikoli ni govoril dižavnemu zboru, in to jasno priča, da je ž njim, to je z večino, res zadovoljni, spomina vredno je pa tudi to, da opozicije ni z zeno besedo ni omenil, in to je levičarjem — malum omen. — Kakor državni zbor, enako je pohvalil tudi vlado in jako pomeljive so besede, v katerih izreka trdno svoje prepričanje, da bo še dalje hodila po poti, katero je nastopila v blagonosni razvoj i napredek državi i narodom. — Večini državnega zbora in vladi dade to lepo cesarjevo pri-poznanje novo moč i nov pogum; kako pa mora biti pri srcu onej stranki, ki ni dobila ni hvale ni graje, katera sevprestol-nem govoru ni z zeno besedo ni omenila, to si vsak lahko misli, ker popolno preziranje je največje zaničevanje, največja kazen; levičarji morajo biti tako potrti, da še s zobmi ne morejo škripati; zdaj ute giio biti prepričani, da Še ni konec Taaffe jeve vlade i da so jim ministerski sedeži previsoki.
V	Bosni in Ercegovini bo zopet letos ljudsko popisovanje. Začne se na cesarjev ukaz 1. rnaja ter se mora izvršiti v treh mesecih. Potrebna uela so se v ta namen uže povsod pričela. Po dokončanji tega popisa se objavi statistika.
V	Bosni se je začelo pijanstvo hudo širiti, nesrečno žganje se je s priČetkom KUiture vteplo v deželo in sega vsak dan več popije. Prišlo je uže do tega, da je bila deželna vlada primorana, upreti se tej pojjubonosnej razvadi. Ukazala je, da se ima kaznovati vsak z globo do 50 gl. kdor se zasači pijan na ulici, ali v kakem javnem prostoru, če ne more tilobe platiti, zapreti se ima 10 dni. Ostre ukaze so dobili tudi Krčmarji in prodaja špirita, iz katerega se dela žganje, postavljena je pod ostro nadzorstvo. — Enako postopanje bi tudi drugod ne škodilo.
Vnanje dežele.
Srbska skupščina je odgovorila v adresi na prestolni govor, kateremu v vseh toč kah pritrjuje, če je pa z vsem tem tudi srbski narod zadovoljin, tega ne vemo, to pa je nam znano, da volitve v srbsko skupščino niso tako svobodne, kakor bi to imelo biti v svobodnej državi.
O anglelho ruskem raiporu imamo te le vesti: «Standard» poroči 21. t. m. da so nastale velike težave pri angleško-ruskem podajanji vsled tega, ker je angleška vlada predlagala, naj se ruska vlada po določitvi avfganske meje zaveže, da v nikakem prl-metljaji svoje vojske čez to mejo ne pomakne. Ruska vlada je sicer dala splošno zagotovilo, ali formalno se ni hotela zavezati. Giers bi s;cer marsikaj privolil, ali vojaška stranka se temu upira. — «Poli-tisehe Corresp.n je 21. t. m. dobila iz Londona poročilo, da namestni indiŠki kralj Dufferin preti z odstopom, ako bi angleška vlada odjenjala od svoj'h t '-jatev. — «Mosk. Viedomosti* pa 21. t. m. piš jo: Uže zadnje postopanje Dufferina je bilo casusbelli; da so si pa Angleži prilastil Port Hamilton, to presega vse njihovo dosedanje počenja-nje. Od Angležev se mora zahtevati, da se iz Hamiltona umakno, ako tega ne store, neizogibljiva je vojna.
Poročila od 22. t. m. niso ugodno miru. Angleška vlada zahteva, naj ruska vlada uvede preiskavo, zakaj je Komarov 30. marcija potolkel Avfgane. To preiskavo zahteva indiški namestni kralj, in angleška vlada se mu ne more postaviti po robu. Ru<ka vlada pa je to zahtevanje naravnost odbila, ker se ne ujema z dostojnostjo ruskih generalov. Gl dstone je ta ruski odgovor imel uže v žepu, a ni ga naznanil državnemu zboru, ker vedno Še mibli, da
se najiiejo vrata, skoz katera se Angleška vojni umakne.
Po poročilih od 23. t. m. je ruska vlada angleškej odgovorila, da ne vidi potrebe, da bi se še dalje pečala s preiskavo, zakaj je Komarov 30. marcija zgrabil Avfgane, zanjo je ta stvar rešena. — Glad-stone pa je 23. t. m. na razna prašanja v angleškej spodnjej zbornici odgovoril, da zdaj ne more govoriti o pogajanji z rusko vlado, ker se zdaj vrše zelo ozbiljni pogovori; strune mej Rusijo in Angleško morajo tedaj zelo napete biti.
Italijanska in angleika vlada se neki dogovarjati o tem, da bi italijanski vojaki zasedli en del Egipta. To je tudi znamenje angleške slabosti.
Na GrSAem je ministerstvo. Še le no-vospečeno, zopet odstopilo, ker je dobilo nezaupnico. V novem grškem kraljestvu mora biti mnogo gnjij^ga, ker pada vlada za vlado, kakor piškavo sadje. Grški kralj je vsled tega dogodka naglo zapustil Karf, kder je mislil dalj časa prebivati, ter se vrnol v Atene; tudi kralj nema mirne ure.
Mauri so napadli španske naseljence na nosu Blaoco v Afriki; Spanci so se oteli iu neko špansko ladijo.
Iz Sudana se poroča, da se Angležem tam slabo godi, da je zaman vse napenjanje zoper 03man Digmo, ki se Angležev prav nič ne boji in vsak njihov napad odbije. — Angleška vlada na vse zadnje skoraj gotovo pusti prosto roko Mahdiju, uže 21. t. m. je sklenola, naj Grahamova četa nemudoma zapusti Sudan, da nezdravo podnebje najboljših angleških vojakov popolnem ne ugouobi.
V Kanadi upor raste; iz Ottave se 21. t. m. poroča, da so uporniki vzeli utrdbo Pitt na severju Battlet'orda. Bati se je, da so posekali vso posadko.
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 23. aprila 1885. — Dragi okoličani! Ćas volitev se bi ža. Naši nasprotniki skrivno rijejo po našem taboru iu marsikateri omanijivec je zavrgel svoje okoličanske brate in prestopil v nasprotni tabor, kder se proti nam zbira huda vojska za čas volitev. Naši nasprotniki bodo napenjt'ivse moči, da proderejo tu ali tam, da bode mogel izvoljeni poslanec potem hitreje pomagati našo okolico pokončavati in jo pripravljati, iia v malo letih postane ilalljanska. Kde, dragi okoličani, so vaše stare šege, kde vaše stare krasne noše? Vse to vam je pogoltnol v večnost nenasitljivl želodec itaijanskl, vse to vam je nadomestil s puh-1 mi itaijauskimi nošami. Vas hočejo za-treti, Vam vzeti vaš mili jezik, ki ste sega v naročji vaše drage matere učili, ki vam je se skrbno ljubeznijo dihala svoje besede iti vas ohranila svojemu naroiu. Naši predniki niso bili i/učeni možaki, ali bili so možaki in si niso dali priti do živega. Bili so varčni in marljivi, iu nho hoteli, da bi bili prišli v kremplje neusmiljenemu Italijanu. Vsega tega ni danes {recimo da nekatere izvzamemo). Danes pomagate vi irredentarjem. da se oni vjedo v naše telo, da izsesajo iz našega telesa krv, in nam odvzamejo naše imetje, in naše družine boio morale kedaj še prositi od liiše do hiše.
Okoličani 1 Naj v vas bije srce za domačo stvar, in naj se vam um razsvetli, da bodete videli, da vam Italijan ne želi dobro, ampak da vas želi popolnoma uničiti. Čemu vas pri vsakej pnbki psuje s • Ščavi«, čemu vas ceni nižje od neme živali? To ste zakrivili sami, ker se z nenavadno ponižnostjo vsakej bodi za vas še t h ko slabej zapovedi udiiate, ker vsakemu verujete, le domačinu, ki Ima gorko srce za vas, temu ne verujete; ali spominjali se bodete še kdaj, da ne bi bilo uže prepozno, ko spoznate, kam so vas blažeui (!) Italijani dovedli. Sipali bodo denarjev mej vas, denarje, ki jih sedaj vi nosite na ma-g strat, da jim iiodete ž njimi pomagali sebe pahnoti v brezdno, iz katerega težko še kedaj izlezete.
Kako priliznjeno hodijo okoli ter vam obečajo zlate gradove, da volite njihove pristaše; na lici se jim ne bere, kaj na-merj »vajo z vami, ali v srci. v srci nosijo kruto sovraštvo do vas. nemajo ljubezni do vas, ampak le hlinijo jo zato. da vas pridobe.	, ,
Okolčanil Pmklet bod', kdor izda svojega brata, ki za kozarec vina proda svojo dušo Iti ne pomisli, da s tem sebi in nam nečast dela. Pozabimo ga nikoli ne in ko bode v nadlogah, ne bodemo ga hoteli spozuati. ker mi črtimo in se z gnjusom obračamo od Izdajalca. Grozno j« čuti besedo izdajalec, ali še hujše mora biti za onega, kojega kličejo izdajalca. Izdajalci se kaznujejo sami, ker narod jih več ne sprejme v svojo sredino, ampak ogibal
se jih bode k »kor stekle živali. Zgodovina nam od vsacega izdajalca pripoveduje, ki ko ga je proklinjat narod in tako se bode godilo tudi z izii'jalci našega naroda. Mine mnogo, mnogo Časa in še se bodo z studom naši ljudje spominjali istih in ne bodo imeli lepi ti besedi, da bi jim voščili mir in pokoj na onem svetu. Mraz mi prešine kosti, in srce se mi groze strese, ko čujem Ime izdajalca.
Bratje okoličani! Sprevideli ste v marsičem, da imate prijateljev le pri svojih ljudeh. Naše politično društvo »Edinost« si prizadeva vse one, ki še danes spe spanje nevednega, da jih probudi in postavi v vrste zavednih. K malu bodo volitve, z njimi bodemo imeli letos prav veliko opravila. Volilni zapisniki bodo k malo sestavljeni. Vsak, kateri meni, da ima pravico voliti, naj ide pogledat v volilni zapisnik in ako ni vpisan, na| rekla mira volilno pravico in če se mu ta odbije, obrne naj se do društva »Edinosti«, da se brzo vloži pritožba, vsled koje ga bodo morali sprejeti mej volilce.
Okoličani! Pri volitvah gre za našo pribo injost, za naše dobro in za naš napredek, ako bodemo volili pošteno, nekaj dosežemo, če pa zmagajo nasprotniki, potem si pa mislimo, da ni nič več upanja za nas, da še kedaj prodremo. Združite se ob časn volitev in stojte kakor vojak trdno in volite mož", ki vam jih priporoči društvo »Edi nost«, ker to društvo je vse dobro premislilo, kake može vam da za poslance. Koliko zaupanja ima to društvo v našej okobci, pokazalo se je v zadnjem času večkrat. Kako sijajno se vrše samo sej^ tega društva. Pa kaj ne bi uživalo to društvo zaupanja mej nami, ker v njem so sami domačini in vrli rodoljubi. Vse nasprotno je pa v sovražnem taboru, v taboru gnjile »Cikorije«. Z gnjnsom se vsak okoličan obrni od njih, ker niso toliko vredni, da bi govorili ž njimi. Oni se pa j iašijo z»lrredento« z »Ganbaldinci« in z nasprotniki naše sv, vere in našega milega jezika. Isti, ki pozabi svojih bratov, ki ne spozna Boga in ki nema vere, ta ni naš, ker naš narod zaupa v Boga in je pobožen in to mu prinese lepšo bodočnost. Toliko za sedaj v prevdarek.
Iz Skednje 20. aprila.— Pri nas se Cikorja vsakdan bolj napenja in kolikor bolj se bo bližal Čas volitvam, toliko hujše bo delala ter skušala nas okoličane vse spraviti pod svoje peruti; zato moramo biti oprezni in na vsakatero nje ponudbo odgovoriti: Ne udarno se! Ćujejo se nže glasi, d a Cikorja postavi v prvem okraju za kandidata mladega Dr.de Angeli, in da se bodo plačevali glasovi po pet goldinarjev in tudi še več. Cikorjaši nam so poslali pravila svojega društva v gladkej slovenšini. I/, pravil soditi bi človek mislil, da Imajo Sior Polde e tutti quanti cikorjaši prav veliko ljubezni do nas okoličanov, da del ijo na to, da sprijaznijo oko-liči ne z meščani. A vse to je največje hinavstvo ; oni delajo le na to, da bi nas vpregli v svoj jarem i nas tlačili; s Cikorjaši in Progresovci ni pprave In prijateljstva; političen boj. ki smo ga začeli, trajal bo toliko časa, da si priborimo večo ve Ijavo v občinskih zadevnh, da ne bomo volili le črednikov. Vsem nam pa treba na to delati, da na županov stol ne sede več ne oikorjaš ne progi esovec; domoljubu gre županov stol.
Zato moramo delati iz vseh moči, in če tega sami ne dosežemo, treba zahtevati od viade, da varuje deželne in dr žavne interese in postavi svojega komi farja na županov stol, ker le pravični možje, kakoršnih mi želimo, morejo storiti mir iu spravo mej okoličani iu meščani, Progresisti in Cikorjaši nikdar ne. To bo neizogibljiva potreba tuli zato, ker se tudi magistratovi vradniki ne vedejo po postavah; oni ne poznajo ponižnosti, ošabno se nosijo proti nam. In to ni čudno, saj so skoraj vsi udje onih društev, ki ne majo nobenega avstrijskega čula. Če pride na magistrat kak okoličan i ne zna la§-čine, takoj mu ta ali oni uradnik ošabno zagrmi: Va in mallora. Mi menimo, da je kupa polna i da skoraj prekipi.
Dve tretjini Skedenjcev.
Kokva na lirasu 22. aprila. — Dne 20. t. m.: sta dva finančna stražnika vjela tihotapca, tukaj dobro poznanega ptička z Notranjskega, vjela sta ga dobro četrt ure nad Bazovico, ko je fičal proti Lokvi, da tam prenoči, na noben način ga nista u.ogla v Bazovico spraviti, govoril jima je, da nema denarjev, da bi latil kazen, da v Lokvi dobi može, k> odo zanj dobri stali.
DoŠli so še za solnca v Lokvo in stopili v rif-ko tukajŠno prodajalnico, da so tihotapčevo kavo zvagali ter mu veleli da mora 10 forintov globe plačati. Bilo je uze proti 9. url zvečer in sešlo seje polno radovednega ljudstva, domačinov i tujcev, na glavnej cesti pred prodajalnico. Roke so tihotapcu zvezali navskrii ter se odpravljali proti Bazovici zato, ker se ni hotel udati riju tirjatvam, če prav je imel dobro namazana pleča, (ima li finančna straža pravico, ljudi tepetl?) financar ga sili na pot proti Bazovici, — kavo-iioaec mu pa odgovori; »Jaz od tukaj ne
grem nikamor peš, ker ne morem, jaz nem ves prebit po udih, raje sem koj mrtev, nego da bi peš hodil v Bazovico; naj se dobi kde voz, a ne na moje troške, naj ga pl «t>, k ior hoče«.
Nato je odšel en financar, mogoče vprašat za voz, svojega pajdaša pa pustil ▼ prodajalnici, da straži t'hotapci. Zdu| financar prosi kozarec vode in obrnen od prodajalničnih duri prime kozarec v roko. Mej tem pa pride neka oseba v Štacnno ter pusti duri odprte in zvezani ptiček v tem trenotku strči kakor blisk iz proda-jalnice, financar lomasti za njim, a ga ni mogel ujeti, če prav je bil tihotapec hudo raztepen po nogah in rokab. O—c—.
Iz Podgradskega okraja, 22.
aprila. — Kakor je »Edinost« on dan poročala, prestavljen je kancelist tukajšnje sodnije g. Gall v Gorico. Gosp. Gall je bil priljubljen tu, da si je Italijan. To dokazuje, da Slovenci nismo strastni i da spoštujemo tudi ljudi druge narodnosti, ako ne nastopajo kot naši sovražniki. On pa je pošten Italijan in ravnal se je vedno po pravilu: Si Romae vivis, romano vivito more.
Pri tem sodišči so 3 uradniki : sodnik, adjuukt in kancelist. A mesto kancelista je sedaj izprazneno. Zato nam se zdi umestno, da v tej zadevi katero rečemo. Morebiti se gospoda, katere se tiče, spomni svoje dolžnosti napram Slovencem pri imenovanji novega kancelista. Ako ne. vedeli bodemo. da ekscelpnca baron Pražak Še ni poslal g. 19. iz Dunaja k nam.
Razmere pri našem sodišči so čudne, jako čudtie. Ono je namreč postavno zavezano. sprejemati in reševati slovenske vioge. In jih tudi sprejema. Vsaj nam ni znano, da bi bilo katero slovensko ulogo odvrnolo. Ali reševanje, to dela preglavico gospodom. Ker od 3 uradnikov ni eden ne pozna našega jezika, zato je slovensko reševanje nemogoče in kadar treba pisati odlok slovenskej bagatelnej tožbi, tedaj mora ga uže pisati — uradni sluga po nekem »šimelnu«!
Nad bagatelo pa še nismo doŠli. In tudi pri tej je ediui odlok slovenski, povabilo, razsodba, pogodba — sploh vse drugo je nemško. Slovenščina pa je popolnem prezirana v vseh druzib vejah sodniškega poslovanja ter vlada nemščina in italijanščina. Zapisniki, sestavljeni sč slovenskimi (nekoliko hrvatskimi) strankami (vsaj druzih tu ni) vsi so nemški iti italijanski.
To so razmere! Slovenec je na svojih tleh brezpraven zato, ker mu se pošljejo uradniki, ki rnu jezika ne uumjo. Morebni se bi ugovarjalo tej trditvi. Morebiti bi se sklicevalo na kaka spričevala alla prof. Macun. A vendar je istina, da g. sodnik ■ lomi« slovenščino (pisati je ni v stani}, g. adjunkt pa neko hrvaščino. — Ako se na slov. Izjavo narekuje v kazenskej pravdi zapisnik in prevaja n.pr. tako: »Bil je pestavljen« = er vvurde entiassen, ali ra »gre v Materijo« = er geht in Materija, to je dokaz, da je spričevalo g. adjunkta, ako ga sploh ima, zgoraj zaznamovane vrednosti.
Kolikokrat bi se moglo dogoditi, da je zadeva odvisna od ene same besede in da vsled te napačno razumliene besede je tudi razsodba napačna 1 Iu ako je ta razsodba v bagatelnej pravdi, ni več pomoči. A v vsakej .drugej zadevi: kako prhie stranka do tega, delati rekurze in trositi po nepotrebnem denar za-nje zato, ker sodnik premalo umeje nje jezik?
Da se tedaj tako protipostavne razmere popravljati pričnejo, bilo bi umestno, da Be nam vsaj novi kancehst pošlje tak. Ki je popolnem vešč slovenščine v govoru i pismu. Taka zahteva imenovati se mora iako ponižna. Kajti tudi v slučaju, da go spoda, ki to odločuje, prizna z imenova njem sposobnega kancelista opravičene zahteve, morali bodemo itak ostati brez jurista, ki bi naš jezik dobro razumel, vsaj do takrat, ko se spolni srčna želja obeh sedanjih juristov, da bi se namreč namestila kje drugje.
Bistrica 18. aprila. —• D^nes po-poludne ob 4. uri smo izročili materi zemlji telesne ostanke 21 letnega g. Leopold-Baehmana. Rajnki je si^-tukajšnj^ga obče štovanega zdravnika g. Fr. Baehmana. Kakor njegov oče, bil je tudi on Slovan dušom In ttdom, ter unet za vse lepo iu idago. Vzlasti so ga nad vse veselile slo vaoske muzikalične skladbe, s katerimi je g. Bachmannova knjižnica prav bogato založena.
Učil seje medicine najprvo na praž kej, potem na dunajskej univerzi. Bil je vzgled izglednega velikošolca, kajti zraven ončudovane priduosti njegove krasila ga je prelepa cvetka ponižnosti. Njegov talent j« mnogo obečal, in roditelji njegovi, kakor tudi sorodniki, prijatelji in znanci, v duhu so se nže veselili, ko vrli Leopold čez par let stopi pred nje, kot dovršeno omikan človek.
Ali, k<j 10 vsi naši upi, vsi naši na pori proti sovr^žnej osodi, katera nas vedno obdaja? — Enaki so nuSemu živenju — kapljica na veji — veter popije — otresejo se,
Tako je tudi blagemu pokojniku ne-izprosua osoda v cvetu mladosti prestrigla
nit živenji, ter z njim vred položila v nladni grob sladke nade njegovih dragih.
Pred kakimi Šestimi meseci je bil oboH na Dunaj«; zaradi uže prevelike bolezni je bil prisiljen se povratiti k roditeljem v Bistrico. Prihajal je vidoma slaheji tako, da kakih 14 dni pred smrtjo ni skoraj n:Č več postelje zapustil. Dne 17. t. m. po polunoči je pa storila smrt konec njegovemu mučnemu živenju.
Na poslednjem potu ga je spremilo veliko ljudstva, vilasti se je v obilnem številu udeležilo odlično občinstvo. Da je imel rajnki mnogo častiteljev, pričajo nam mnogi krasni venci, katere so mu podarili v znak ljubezni in spoštovanja.
Po vsej pravici sme zraven starega (materinega) očeta, njegovih roditeljev in edine sestre, tudi domovina ločiti solze na prerani njegov grob. Bil bi jej močan steber, da se ni tako rano zgrudil in z prirojeno blagosrčnostjo bil bi marsikate remu siromaku obrisal solze.
Ali, mlad moral si zapustiti, dragi Leopold, to solzno dolino, ter preseliti se v kraljestvo resnice in radosti. Mi pa, ki smo te poznali, ohraniti hočemo 1i blag spomin, in kličemo ti: Počivaj v miru, na svidenje vrh zvezd&l
Poreč (v Istri) dne 22. aprila — (Nova podoba Cikorjaia.) Sešlo se nas je v Poreču 15 zidarjev iz tržaške okolice. Po končanem tednu se odločimo, da prvi praznik pojdemo v Vas (Vlila nova) blizo Poreča dobrega vina okušat in prijateljsko se veselit.
Pridemo v Vas, obiščemo tamošnjo cerkev, potem sedemo v krčmi za mizo in ukažemo vina.
Kakor je uže navadno, drug drugemu napije in čez nekoliko časa začnemo slovenske pesmi peti.
Nato brez povabila pride k nam gospod, po imenu Barbič(Barbich Sebastiauo, on-dotni okrajni načelnik, Capo Villa) ter reče v laškem jeziku: Cantate iu italiano.
Zidarji se nič ne zmenijo za Barhiča ter dalje pojo Pozabivši na tega gospoda, začno čez uekuj čaSa zdravico peti, tičijo drug z drugim s polnimi kozarci dobrega vina in prijazni Živioklici odmevajo po go-stiloici.
Z'iaj pa se vrne ta grda podoba Ci-korjuša k našej mizi in pravi: Che Živio, evviva, evviva, gridate, e non živio, dalje nasprotva našemu narodu, našemu petju in našim živiokhcem.
S tem pa ni bil še BaŠtjan zadovoljen; ker sliši, da nekateri naših udov s Čašo v roki veselo nazdravijo: Živela Avstrija! pride m odgovori: Evviva 1'Italia e m.... per 1* Austria.
N»to se mu reče: Kaj on dela v Avstriji, iu naj pete v Italijo odnese, sicer se bo zanj slaba menaži kuhala. Zdaj pa je Barbič sodniji v pesteh. V malo dnevih bomo slišali, kaj si je zatoženec pri petnajstih okoličnih zidarjih zaslužil.
H. in G.
Domaee in razne vesti.
Cesarjev dar« Kmetom Fran Ku-strin, Blaž Rtnk, Andrej Tavš iu Marjeta Mažgou na Primorskem, ki so 13. septem. 1. I. pogoreli, podaril je cesar 200 gld.
Odlikovanje. Cesar je podelil v priznanje mnogoletne izvrstne službe pristavu vodstva pomočnih uradov pri po-uaorskej oblasti Fr. Fayenc-u zlati križec s krono za zasluge.
Preinembe v tržaško-koper-Nkej ŠkoliJI. G. Josip Butl imenovan je župnikom v Jelšanalj ; izpražojeno župnijo v Ospu upravljal bode g. Filip Vou-č na. G. G)uro Matuš č imenovan je župe* upraviteljem v Lindaru ; g. Bartol Vitezič ide upravljat župo v Humu a g. Ljudevit Voilopivec kuracijo v Pomjanu. Premeščeni so: l. Bartol Križaj, Kakor kaplan v Plavje;g. Dragotin Miklavčič v Skedenj; g. Ivan Mlakar v Pazin. Nameščeni so mladomašuiki: g. Josip Bekar v Dolino; g. Fiane Fonda v Kosto Bono; g. Ivan Pipan v Lanišče; g. Ar.te Sčulac v MoŠče-ttice; g. Frane Sila v Oprtalj; g. Lovro Zarotti v Uma?.
Zasluženo odlikovanje. V četrtek se je v Dolini zbralo mnogo č. •uhovščiue iz Trsta, okolice, Istie in Go riškega, in tudi mnogo posvetne gospode, da čestita v. č. g. kanoniku-dekanu Jurju Janu za njegov imendan, ki je bil včeraj. — Popoludtie počestil sla ga tudi milost i Ji vi gospod škof, dr. Glavina iu visokoče-stiti gosp. proŠt dr. Šust se svojim obiskom ter se munila par ur mej uruŠtvom. Uljudnost mil. gospoda škofa je uže obče poznana; ali i v. i. g. kanonik Jan zasluži tako odlikovanje.
Potrjen Zakon. Cesar je potrdil v tržaškem deželnem zhou skleneni zakon, zastran varstva poljskih in gozdnih pridelkov.
Razpisane so slu2be kancelista XI. vrste pri c. k. okrajnem sodišč1 v Podgradu. ProSnje do 22. majnika t. 1. na predseduištvo c. k. deželnega sodlčča v Trstu. — Razpisano je 6 učlteljiskib služb v okraju Gradiška. Plača 320 for. In 60 doklade ali pa prosto Btanovanje. Pro-
siti je treba m c. k. okraj, šolski svet v Gradiški.
Neftinl zbor je imel sejo v Četrtek zvečer. N.jprtjje prečita! tajnik zahvalo nekaterih novoimenovanih mestnih uradnikov, kit-rih prvo priporočilo |e l ilo to, la neznajo slovenski. Potem je dov lil več tisoč forintov za šol-ke namene. (Naš mestni zbor je namreč velikodušen v tem obziru, ker šole so mu najboljše sredstvo z i poitalijanČenje). Ni to je zbor pretresal pravilnik k novej stivbenej postavi in ga tako sprejel, kikor ga predložil stavbeni odsek. Svetovalec g. Živlc je predlagal k ki govori o gnojnih jamah, da bi se pristavilo, da dotično pravilo velja le za mesto in ne tudi za okolico, ker taka jama dohro cimentirana bi okoličana skoro več stala, kakor hiša. Referent Rigbetti je sic-r odgovoril, da se pravilnik naslanja le na §.49 stavbene postave oi I. 1884, ki govori le o mestu ; ali rni smo pregledali dotično postavo in se prepričali, la je res nejasna in di je g. Živic popolnoma prav imel, ko je zahteval, naj se v pravilniku izrečno omeni, da velja pravilo o gm jiiib jamah le za mesto iu ne tudi za okolico. Konečno je zbor sklenol, da postavi pokojnimu baronu Rittmajerju spomensko ploščo v ubožnici.
Tržaške novosti:
Ra\ialjenje Nj. Veličanstva. V pone-delek boiie javna obravnava proti brivcu Ljudevitu Modenese.
Kako dela Šo/obarda. glasilo Cikorije, da more lože širiti sv. j uk o Iredenti in Cikorijo zagovarjati? V Trstu ;e neko bogato društvo, katero je tudi ^državo uža stalo nekoliko milijončkov. Solobarda je začela proti temu društvu pisati. Ko je spisala par člankov, poslala je vabila onemu društvu, naj |i da nekoliko tisoč, da bo le nehala; društvo je nekoliko obljubilo, ali to ni bilo Solobardi zadosti, zato je pa eieu nje urednikov nekda spisal brošuro, v kateri ostro napada ono društvo; to je nekda izdalo, in Soiobarda je nekd i p ejela več, pravijo deset tisoč forintov, s katerimi bodo zdaj lože delali Ireuentarsko politiko. To je občna govorica po mestu in mi jo prinašamo, kakor smo jo prijeli.— Ali o stvari sami bomo imeli najbrže priliko, še kaj spregovoriti.
Nesreče. 401etni Anton Miklavec iz Rocola se je na desnej roki zelo poškodoval, ko je razkladal velike kamenene plošče raz voza v ulici Arsenale. Roko so mu obvezali v Lloydovej lekarni, potem so ga spremili domov.— Nekdo je 351et-nega ognjegasca Antona Penso v ulici Caseruia povozil, ter ga ranil n<l glavi in na pleč h. Mo ali so ga odvesti v bolnico.
Samomor. Vtorek na večer okolo 9 in četrt je umrl 50 letni Anton Fedela doma iz Vidma na Laškem, ki je bil pro-vizor v lekarni »ali Auiazzone Trionfante« na malem trgu šl. 1, ker si je zavdal z morfijem. Zakaj seje usmrtil, to je neznano. — 401etni voznik Ivau Bertos, ki je bil sedaj brez službe je skočil na ključu v morje, Da bi bil bolj gotovo utonil zvelzal si je nogi in naložil v žep kamenja ter še celo v ustih imel jednega. Truplo so odnesli k sv. Justu.
V	zadn|em listu smo poročali o samomoru 18letne deklice, ki je skočila skoz okno. Danes imamo pristaviti, da jo radi iste bilo stanovanje necega mladega moža, ki je doma iz Genove, preiskovano. Vzrok še ni znan, a sumi se na kako hudodelstvo. Miadeneč jo je včeraj popihal v blaženo Italijo. Ali kazen mu ne bode odšla, roka pravice, ga gotovo dohiti.
V	morji je pal v pijanosti GOletni težak Friderik Rieger, dotna iz Trsta. V Četrtek v jutro so našli njegovo truplo in ga iz morja potegnoll. Bil je še samec in nI imel nikakih sorodnikov. Peljali so ga potem v kapelo k sv. Justu. — V morje sta pala tuli dva konja v novej luki, ker so je z voza izpregl', ko so nakladali. Posreč.lo se je stražniku luke Nikolaju Kukanji konja oteti, ker je skočil na neko piavico, ki je bila skoraj 3 metre nastrani.
Policijsko. V ulici S. Nicolo stase sprijela dva trgovska mladeniča in je bil eden nekoliko ranjen. Straža je napado-valca odvedla pred policijo. Iz prepira radi kupčije je nastal boj mej njima.
Podoba pokojnega škofa Legata je uže od zadnjega ponedelka razstavljena pri g. Scbollian-u via Ponte-rosso. Slika je skoraj v životnej velikosti iako lepo izdelana in prav dobro zadeta. Izdelal jo je znan; naš diletant, čestiti gosp. Bastian ; namenjena je, da se uvrsti mej zoirko podob tržaških škofov v sakristiji tržaške katedrulke.
Aiovo pevsko društvo* Ker so v več vaseh naše okohce, ki je posebno obdatjena z dobrimi pevci, ustanovili svoja društva, tudi rojanski pevci ne izostanejo, ampak snujejo si tudi oni svoje društvo, k> bode nekako nadomeščevalo čitalnico, kije bila tvoje dni najsijajneiša in naj-plodovitejŠa na Slovenskem. Bog daj, da bi rojanski rodoljubi spoznali pravi namen petja in pevce pri njihovem delu podpirali, ker treba vedeti, da petje mnogo pripomore do zavednosti. Kedaj bi bili uže Italijani okolico poitaljančili, ko bi slovanska pesen ne budila. Na noge Rojanci!
■z Rojana nam poročajo, da so tam v nekem kamnolomu pri Piščancih
strelali kamenje. Ko je bilo čas naznaniti, kakor je sploh navada, pa nI nihče povedal in tako je nečemu Josipu Frlugi priletel kamen na glavo, ter ga tako hudo poškodoval, da so ga morali nesti v bolnico.
Učiteljsko društvo Tolminsko bode zborovalo izvanredno v Tolminu v dan maj.i t. 1. s tem le dnevnim redom: aj Slovesna ridušnica n pokojnega učitelja g. Ant. Šeklija ob 9 url. b) Po maši: 1. Nagovor prvosednikov. 2. Poročilo tijnikovo o delovanji o(borovem. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Peticija deželnemu zboru za zboljšanje učiteljskih razmer. 5. Peticija c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. 6. Pregledovanje, oziroma dopolnjenje društvenih pravil. 7. Prosti predlogi. Ker se radi troSkov ne bodo razpošiljala posebna vabila, vabi le s tem k polnej udeleiitvi	Odbor.
V Črnem Kalu v Istri se zopet otvori poštni urad, ki bode vsakdanjo zvezo imel s poštnim uradom v Kozini.
Kolera se je zopet prikazala v Kahiri; 7 osob je zanjo uže umrlo.
Tržno porodilo.
Kava — manj obrajfana in cene so postale sopet nekoliko niže. Prodalo se je 800 vreč Rio po for.44 do 59, r,00 vreč Santos f. 48 do 60. Java velja f. 63 do 67. Portorico f. 92 do 98. Cevlon plaut f. 88 do 122.
Sladkor — zarad mnogih naročil iz Italije so csne sopet poskočile in je tendenca najboljša. Prodalo se je te dni 12000 vreč sladkorja po f. 20.50 do 23.
Sadje— za pomerančein limone dobro prašanje in se je mnogo tega blaga prodalo po f. 2.50 <io 5.75 zaboj. — Rožiči I. vrste f. 7.50. fige v vencih f. 15 do 16, mandlji f. 72 do 78. opaša f. 14 do 17, cvebe f. 12 do 15. Eleme f. 18 do 32, Sul-tanina f. 16 do 34.
Olje — neznatna kupčija. Namizno olje velia f. 65 do 90, jedilno f. 43 do 46, bombažno f. 35 do 37.50.
Petrolje — prodaja se po stalnej in trdnej ceni f. 9.75.
DomaČi pridelki. Fižol še precej iskan; rudeči stane f. 10 do 10-50, koks f. 12 o0; maslo f. S9 do 98.
Žito — cene so zdatno poskočile; denes stane ruska pšenica f. 9.50 do f. 10, koruza levantinska f. 6 25 do 6.75.
Les — jako iskan, cena trdna.
Seno — je v ceni poskočilo, ker ga malo dohaja. — Denes stine konjsko f 1.40 do 1.80, najboljše volovsko f. 1.90 do 2.10.
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO iu POPOLNOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKE! BALZAMU
edini iti nedosegljivi želodčni pijači.
Da »i človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak^ leke
Večina raznih k ipljic, izlečkov itd , katere «e občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdruzega, nego škodljiva ames.
Edini Jeruznloiiiski l»n|* zam si je zagotovil vsled sv.je priprost-* sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčaln« muči pravico prednosti iia<i vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdm-vilami, _kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta baliarn bogat na delajočih snovih kineŠke robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega npliva na prebavljanje ni Čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedena priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidaltiem trpljenju, zlatenoi in \'sakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Zalonret v Trstu v lekan i G. B Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeinor. v Korminu v lekarni A. Frau-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca.
Borsno poročilo.
Borsa jako omahljiva, pri vsem tem f pa ni zmagal pesimizem, ampak kurzij državnih papirjev se še vedno drže jako' trdno, pri vsem tem, da so valute veliko draže postale.
Dun^J«ka Boru«
dne 24. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld — kr.
Enotni drž. dolg v srebru 81 •	45	»
Zlata renta......105 »	9i)	»
5®/0 avst. renta .... 96 »	30	»
Delnice narodne banke. . 851 »	—	»
Kreditne delnice .... 281 ■	80	■
London 10 lir sterlin . . 126 •	25	•
Napoleon.......— »	—	»
C. kr. cekini...... 9 »	97	»
100 državnih mark ... 5 »	90	•
Štev. 280.
Oznanilo trtorejcem.
Z ozirom na svoj razglas od dne 1. decembra 1884. štev. 1102 naznanja podpisano c. kr. kmetijsko društvo, da izmed vzorcev Žepla, ki so jih do zdaj poslali tergovci za preiskivo neposrednje tukaj-ftnemu uradu, morajo se priporočati za iveplanje trt naslednji :
1.	Zmleto žeplo v \alogi A. Mazzoli v Gorici,
2.	» »••(?. Gregorisv Terzu,
3.	» » • » A. Seppenhofer v
Gorici.
4.	» » o » G. Cociancig v Moli,
5.	» » • » G. Modolo v Gorici
6.	» » • » G. Ghitter v Gorici,
7.	» » • ■ D.Gaspari v Komnu,
8.	» » ■ • D. Gaspari v Štanjelu. Trtorejcem kaže, da zahtevajo od imenovanih tergovcev poroštvo, da je kupljeno žeplo enako preiskovanemu uzorcu, kateri se v tukajšnem uradu hrani, da bo mogoče primerjati če bo kaka pritožba.
Opomni se slednjič, da podpisano c. kr. kmetijsko društvo daje pojasnila samo o tistih uzorcih, ki se v preiskavo izločujejo^ neposrednje v društvenem uradu (v deželni hiši na starem trgu).
C- kr. kmetijsko društvo
V Gorici dne 22. aprila 188").
Coronini, predsednik.
Doi*
beste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabrik: Wieit, lILHauptstr 109.
N
O
a.
cd
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno^.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniikih strokovnjakov, patento-vau od zjedinj»nih drŽav Ameriških.
Dosežni uspeh: vsakorina nerazpo-ložnost, neprebavljiv volt. kolika, gljiite, krvavioa, (hemoroide), povračljlve mrzlice , vodenica pranioa, l*>no t. sla« bost, člSćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. - Z vsako stakle-nico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenjul Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu	40 -48
Tvornica s Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro Št l
00
B ez te varstvene znamke, postavno zavarovnne, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(Varstv. znamka) fi i	.	•
Cvet zoper trganje
po dt. Maliču,
le odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trpanje po udih, bolečine r krtii ter žircih , oteklino, otrpnete ude in kite itd , malo 'lasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo *cretn zoper trganje po iir. Maliču» s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečino; t stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	15—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, i/borno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustite in bezgavne otekline 1 stekl. 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše 7:1 ohranjenje zob ter zobnega mesa 111 takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 k r.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zubasanji človeškeeu telesa, cla-vobolu, otrpnenih udih, akaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Na očila iz dežele izv še se takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6zy-ja
na mestnem trgu v I_.jiat>ljani.
Tovarna vPožunu
C. k. priv. tovarna
L TGflBSkO k G.
DUNAJ.
V Trstu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma Izdelanih »lilrk za gospode in spalnih nukenj, obleke za dečke in majhne otroke.
plašče in obleko za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovtjši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav z i to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 6—]4 stalnej tovarlikl oenl
Filiala pri Tovarna v Prosnioah
ALEiMt
y TRSTU Corso it. 709 2.
▼
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boluznnim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo,	(5)
Prodajajo se v vseh elavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoleili r Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Roris, O. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi s« zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
n5Z52SZS2SZS2525Z5Z51IS2S25i>52SZ5Z5ZS29
$ Agenciju za posredovanje
K u službah i kod stanovanja
I E. GEROMINI-JA
•g priskrhuje Rlužbe svake vrste u A u- H S atriji i inozemstvu. Kupuje i prodava n) Uj kude, p.1 najugodnijitni pogodbami. Ci hj Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. jj] <>,-SHs&sasESHsasE5ESEsasHsasEsa5asE5asS
tel p
ii
m
iJil
1 w
NA PRODAJ
j^ in malo rabljen s.troj z i žito čistiti, in to Tricur N.ro 2 pr.*v po ngoJnej ceni pri Ant. Matevžič u peku v Tolminu.
i - s	j ..
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Ploooll ja »pri
angelu« na Dnnajskej cesti v Ljubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša Želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamrje, pošta Črniče.
Tukuj velja izrek: »Čast zasluŽKuv Vaša Želodečna esenca, katero smo jaz iu mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečnih boleznih. A. lupetina, župnik, KrŠan na Primorskem.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre In prečudiie zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj pri teče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wla$sish, Župnik-kan. Plomlni, Primorsko.
Antirrtaeumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostoboljl, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paatilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatliica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koSčekov 5 gld.
Salioilne paatile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl (difteritls), plučnini,
Ersnlm in vrntnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prani alrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-Bliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci Sa toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila a« zmlraj friina dobe v lekarni
G-. T^iccoli-j a
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se a prvo pošto proti povzetju zneaka.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschl, Prendini, Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	25-30
Po
najnižjej ceni!!
ZALO GrA.
m
TU
m
iL| in ni
Li
liL'1
Rimljanskega žveplja
žvepljanje trt
pri firmi
z a
\J I I U: UJI
FRATELL1 ZERNITZ
ULICA DEL T0RRENTE Št. 2
(poleg tiskarne Dolenc).
/f
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z antomatlčnim aparatom so dobro rabljivi zartul nutaiijčnostl in hitrosti, s katero se moro tiskati ž njimi in -arad trajnosti, ali vendur še preveč stanejo. Pečati i,a roko so bolj hkonoiidčni, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatlčni pečat *Morkur»
kakor j« tukaj naslikan ua ima vse prednosti au-matičidh pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stan« le fr :t,50.
Novi pečet MERKUIi z automatičnem barvilom dobi se 1« v	04-20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
V TRSTU.
Lastnik, drufttvo • EDINOST« — Izdatelj in ongovorn»ur«».n>in: V1KTOK DOLENC
Nova tisKarna V. DOLENC v 'lrsiu