124. Številka. Ljubljana, v četrtek 30. maja 1805. XXVIII. leto.
SLOVENSKI MROD.
uhaja vsak dan »vWer, iziuiji nedelie in praznika, ter velja po poŠti prejeman na avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gkl., ka pol leta S gld . za četrt leta 4 gld., za jedrn saesec l gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta li gld. 30 kr., za jedeu mcBec 1 gld. logjkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
ua mesec, po .30 kr. za četrt leta — Zsi tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje Be od Stiriutopne petit-vrste po G kr., če se oznamlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ho dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukiraii. — Rokopisi se ne vrafiajo. — Uredništvo in opravnifitvo jo ua Kongresnem trgu fit. 12. Upravniatvu naj Be blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse admmisti aOvne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlnvuo p. u. obelntitvo uljudno vMbluao um »■•v« Mroebo, utore gospode nareeuike p«, kw-terlrni bo potekla koncem meiter« naročnin«, proelmo, da Jo u pravem eanu ponove, da p»«l-t|aa|e ne preueha In da dobe vite Atevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ma l.|nbljanike naročnike brei |m>4II|m*
n)a ua dom: Vae leto . . .  gld. !»•— | {'etrt leta   . .  gltf. a-«o 0»ol leta ...     K    «-5U I Jeden mene«.     M l-IO *a po*IIJau}e nn doni m« raiuns 10 kr. ua uieMec* :tO kr. m «etrt leta. H ptiAUJanJeni po poiti veljat Vae leto  . . .  gld« 15*— I Četrt letu . . . Kld. — Pol leta ...     „     H—I Jeden mene« .    „ I-IO 5J^" Mur«»*n|e m« laliko a vnaklui dnevom, a ta kmlu ne morit »»sluti tudi uaro«nlua, drugače •e ne oifrnmo nn dotlenu nnroeilo.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Celjsko vprašanje.
Na Dunaii, 28. maj«. Zastonj bi bilo razpravljanje, da tirjatev slovenskih vzporednic na gimnazijah že traje čez triindvajset let, potem ko je prva in isti o njih, vsled sile. nastala I. 1872., vs.-j kot ,pewu5ea vprašanje slovensko. To samo že kaže, Ua je njih ustanovljenje stvar popoluoma prirodna. Zastonj bi tudi bilo dokazovanje, da so vzporednice s pc.dagngiških ozirov potrebne, da si nikdo ne bode porekel, ko da so one nekakov uzor pedagogioen; kajti Slovenci imamo pravico do čisto slovenskih srednjih učilt.šč. Kdo hoče dandanašnji, ko se vse in vsako vrši s zgola političnih, recimo koaličnih in trozveznih ozirov, se o pedagogiki govoriti? — Ali jedno je pri vseru tem vprašanju najbridkeje, kar človeka najbolj boli: da za jeden in isti slovenski narod, za jedne in iste okolnosti naše mladine veljajo razni zakoni, raane ustanove, da to, kar velja za mariborske in za kranjske Slovence, ki so si v vsem po razmerah jednaki, da to ne bi smelo veljati za celjske Slovence. Povejte nam, grof Krindur, od kedaj so Slovenci celjskega okraja drug narod slovanski, nego so njih sodeželani in sosedje. Boli nas, da se prezira celokupnost našega naroda, v Avstriji ži-
I večega, da se jednim meri z drugim vatlom, drugim zopet z drugim. Odkod ta nejednakost V — Odgovor nam dajejo štajerski nemško-nacijonalci, ki se pozivajo ua svojo večino. A pra amo, daje li večina sama že pravico? Potem ne umemo, kako bi sploh pravica in sodstvo možno bilo, ker je sojenec v rokah večine. — Po našem mnenju izvira inferijorno položenje štajerskih Slovencev iz nekrščanske nestrpnosti nemško-nacijonalcev do njih, kar je obudilo celo pozornost Bismarcka. Ti ljubeznivi sosedje bi Slovence radi potisnili v jednak položaj državni, v kakoršnem so ubogi Slovaki na Ogerskem. Odre-kaje štajerskim Slovencem narodno šolstvo, žele jih potisniti v politično temo, v nezavednost in v revščino, da bi potem oni naši nasprotniki sami gospodovali na razvalinah slovenskih, in da bi Slovenec postal črna, nema drhal Saj boljšega sredstva k temu res ni, nego da se kojemu narodu vzame lastni jezik; s tem ga pahneš iz uradov, iz javnosti, iz zgodovine, sploh iz sveta. — Zato z velikim zanimanjem in s pozornim očesom zasledujemo vse korake naših poslancev v tej zadevi. Priznati smemo, da sta se dva štajerska drž. poslanca v tej stvari obnašala vrlo Res, da juunkosti treba nasproti preoblastnosti vlade in nasproti prešernosti nekih strank parlamentarnih. Saj pak vesta obii naša poslanca, iia koja je bil dozdaj na merjen ves uradni in neuradni naval, da stoji za njima nji; narod kot skala. Za trdno tudi upamo, da ostali slovenski poslanci ostanejo mož beseda. Naj jih ljubljanski potres ne straši, naj jih pretenje z razdorom koalicije in slične grožnje ne ustrašijo ; koaliciji lahko ludi pride ponočui potres, ki jo zruši do tal, pravica, razum in korist avstrijskih Slovanov pa ni stvar, katera hi bila od sile jedne noči odvisna. Zato pogumno naprej v resni boj za Celje!
Iz proračunskega odseka.
Na Dunaju, 29. maja. V sej i proračunskega odseka dne 2!* t m. omenil je poslanec dr Gregoičič nekatere ielje idrijskih delavcev ter priporočal jih vladi, naj bi se nanje ozirala. 0 delavskih razmerah v Idriji M je v državnem zboru in v proračunskem odseku že večkrat govorilo.    Vlada je tudi v resnici že mar
sikaj ukrenila, da bi zboljšala stanje rudniških delavcev. Pri razpravi državnega proračuna za leto 1893. so se navajali koraki, katero je vlada storila v korist idrijskim delavcem. Proračunski odsek je ono poročilo vzel na znanje, a ob jednem sklenil resolucijo, s katero se je vlada poživljala, naj še dalje blagohotno skrbi za zboljšanje stanja rudniških iu gozdnih delavcev v Idriji. Leta 1894. sta v zbornici dva poslanca razpravljala idrijske raz« mere ter navajala razne želje in potrebe idrijskih delavcev. Z ozirom na to vpraša dr. Gregorčič, ali se je vlada ozirala na te želje in kaj je storila v tem pogledu.
Posebe omenja še želje gozdnih delavcev v Idriji. Znano je, da rudniški in gozdni ondašnji delavci se ločijo v stalne iu začasne (stabilne iu interimalne). Prvi imajo nekatere ugodnosti, na pr. v starosti in ko so nezmožni za delo, dobijo podporo (provizijo), ki se daje tudi njih udovam in sirotam, dalje dobivajo drva in žito po znižani ceni. V zadn;ih letih se je pomnožilo števi'o stalnih in zmanjšalo število začasuih delavcev v rudniku; mej gozdnimi delavci je pa ostalo v tem oziru vse pri starem. Zato priporoča poslanec, naj vlada tudi glede na gozdne delavce postopa tako, kakor z onimi v rudniku. To je tem bolj opravičeno, ker je število začasnih delavcev v gozdu skoro vedno • <!-nako (konstantno), ker jih je mnogo, ki delajo že po 10 in 20 let, ki imajo žene iu otroke. Število ■talnih gozdnih delavcev naj bi se torej pomnožilo, ono začasnih pa skrčilo.
Dalje je poslanec« omenjal, da želijo delavci, naj bi se jim delavnik , ki trpi zdaj po 1 1 ur, skrčil na 10 ur. in naj bi se jim povišala dnina, ki znaša zdaj za stalne delavce pO "'2, 48 in 41, za začasne delavce po (»0 kr. To bi se moralo toliko gotoveje storiti, ko je znano, da morajo delavci tudi orodje iz svojega plačati.
Minister gruf Falkenkavn je odgovoril, da pri lanski razpravi državnega proračuna in o drugih prilikah s« je izrazih) mnogo želj, zadevajočih idrijske delavce in ondašnje razmere, da pa ne more posamič na nje odgovoriti, ker mu jih poslanec ni natančneje označil. Kar zadeva razliko mej stalnimi in začasnimi delavci, pravi minister, ni ta več rako velika, kakor je bila nekdaj, ker dandanes se m a--
Povračilo.
(Povest V. P. Že li ho vske. Iz ruščine preložil J. Munde 1 j.) (Konec.)
Hitel sem tja, da uznam, kaj se je zgodilo. Težko je popisati to, na kar sem naletel v gornjih sobah. V obednici kričala je grofinja in lomila roke. Hitel sem k njej, ali zapovedljivi glas mladega grofa v bližnjej sobi dal mi je ua znanje, da je potrebna moja pomoč tam. Hitel sem tja in ugledal našega bolnika. Spoznal sem, da grof ni spal, kakor smo vsi mislili, ampak je verjetno, da je čutil hojo v sprejemni s bi ter del pogledat, kaj je. Ugledal je, kako odnašajo iz delavnice skozi sprejemno sobo sliko, o kateri je vso pot govoril, vso pot mislil ter se je veselil. Zakričal je na ljudi ter jim ukazal postaviti je na tla, odkriti in pokazati njemu. Ne vem — ali ni bilo žene in sina zraven, ali sta onadva popolnoma zgubila glavo — faktura je, da je stari grof strgal poslednjo zaveso s tega usodnega proizvoda mladega grofa. Strgal je zaveso, pogledal, zakričal z nečloveškim glasom, pal na koleni ter objel z obema rokama okvir slike.
V takem položaju sem ga i jaz našel. Trd na vsem telesu klečal je, krčevito držeč za okvir slike, nepremično uprt svoj zamrkli stekleni pogled v obraz umirajočega. Starega grofa imel bi bil lahko za mrtvega, da ni bilo hripavega, — strašnega dihanja, ki se je ruvalo iz prsij in pretresalo oslabelo telo starčevo.
Zasebni sluga grofov pripovedoval mi je potem smisel tega prizora. Grof je prosil odpu-ščenja ranjenika — (njemu se je le ta gotovo zdel živim človekom).
Grof je v jedno mer spraševal, mu li odpušča, prišel je li sedaj, da izpolni svojo obljubo in ga reši bremena ter vzame njegovo izmučeno življenje . . . O, to je bil obupen prizor 1
Odtrgati njega od slike ni bilo mogoče. Kazalo se je, da on nikogar ne vidi, ne pozna in ne sliši, pogreznjen jedino le v poosobljenje svojega sina na sliki. Zaril se je tako v okvir, da bi bilo lažje razkleniti železo, kakor pa njegove prste.
Ostalo ni druzega, kakor čakati, da preide ta paroksizem krčevitega držanja. V pričakovanji te krize bil sem nehotoma svedok neme družbinske drame ali prav za prav njenega končnega epiloga.
Populnoma sem prepričan, da je v tej sliki svo-! jega sina uznal oče greh — veliko prestopljenje — morebiti iz svoje rane mladosti in sedaj delal zanj pokoro.
Prišlo mi je na um: ni-li s to sličnostjo njegovega sina s tem davno pogibšim mladeničem — (kdo ve ou čije roke?!) — rešena zagonetka ; e-rijodičnih bolezninih napadov očetnih, javljajočih se v bojazni pred sinom in sovraštvu do njega.
Obrnil sem svoj pogled na mladega grofa in — novo čudo!
Ta te stal dva koraka od zgrujenega starci s prekrižanima rokama ua prsih, ustremiv svoj krotki, polni in sožalni pogled nanj; stal je kakor pribit ua svojem mesti, brez najmanjših znakov vznemirjenosti ali obupanosti, kakor da se vrši pred njim nekaj zakonitega in popolno naravnega.
Kako bogata tema za psihijatra in za tragika! . . .
Uverjen sem, da se v poemi grofa pokaže vsa smisel te slike in zagonetka te družbinske drame.
Kako globok psihnlogičen slučaj in kako znamenit fakt je to, ako je pisal mladi grof, ne da bi vedel za prošlo življenje očetovo.
si katera ugodnost podaja tudi začasnim delavcem. Števila stalnih io začasnih gozdnih delavcev v Idriji nima minister v tem trenutku pred o*mi, vender pa nima nič proti temu, da se število stalnih t o .noži in število začasnih zrnaujša, a k o je delavcem s tem ustreženo. Sploh je pripravljen, kolikor okoliščine dopuščajo, delati na zboljšanje delavskih razmer v Idriji.
Katastrofa
vl4'*4*..t»*l4.o Minvhiiio društvo.
Zanimanje za to važno društvo rase čedalje bolj in z veseljem beležimo, da so se ideje oklenili pristaši vseh strank. 2*6 do sedaj je zagotovljeni ustanovna glavnica 100 000 gld., a da bi moglo društvo koj v začetku lotiti se vspešno svoje naloge, si je sklenilo, dobiti še 100.000 gld., tako da bi nstanovna glavnica znašala 200.000 gld. Tudi kne-Boikof ekscelenca dr Missia je društvu pristopil in mu obljubil svojo podporo. Ker je odbor se izrekel, da se naj meščansko stavbinsko društvo konstituira kot delniško društvo, imelo bo društvo pro erejše roke in se bo moglo svobodnejše gibati. Ker bo društveno delovanje, v splošno korist, bi bilo ž deti, da mu pristopi kolikor več članov, kar je toliko lacdje, ker ni treba več kakor 25 odstotkov podpisauega kapitala koj plačati, ostali del pa se bo v primernih obrokih plačal.
NtavbillNka delavnost postala je sicer že precej živahna, vendor je, žal, le preveč hiš, ki so dandanes še povsem v istem stanju, kakor neposredno po potresu« Glavna (»vira ž vahnejšemu delovanju je s veda pomanjkanje sredstev in zatorej bi bilo pač želeti, da se akcija glede državne podpore kolikor mogoče pospeši. Za stavbinska dela je čas sedaj jako ugodnu in marsikatera prezidava in poprava bi se lahko v kratkem izvršila, ako bi se podpora, odnosno brezobrestno posojilo kmalu razdelilo. Ko pride zopet zima, bo Stitka y,lede stanovanj še i.olj občutljiva, kajti le malo je takih barak, v katerih bi prezimovanje sploh biio mogoče. V prvi vrsti bode gledati na to, da se vsaj potrebne poprave letos izvrše; novih zgradeb bo seveda le prav malo, v tem oziru od-1 .ga se vse le na prihodnje leto, ko utegnejo vender-le zopet nastopiti normalne razmere glede cene stavbinskega materijala kakor tudi glede mezde stavbinskih delavcev. V tem oziru bode zasnovano meščansko stavbinsko društvo gotovo ugodno uph-valo. Zaradi tega z veseljem beležimo vest, da je do včerajšnjega dne že bilo podpisanih deležev za 100.000 goldinarjev. ■Baraku x» in lekcijo*m* bolezni. Na vrtu deželne bolnične podružnice na Poljanah so postavili barako za infekcijozne bolezni. Prostora je v njej za šestnajst bolnikov.
Darila.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: županstvo v Delnicah na Hrvatskem 280 gld., iu sicer 150 gld. kot čisti dohodek v ta namen prirejene zabave, 25 gld. kot prinos tamošnje občine in 55 gld. kot dobrovoljno zbirko; mestni urad na Opočnem zbirko 60 gld.; gospod Peter Andrija-evio, načelnik občine Gradac  v  Dalmaciji,   zbirko   50   gld.; slovanska
Nadejam se, da se vse to objasni in da smrt zaprši sedaj na veke usta glavnega dejetvujočega obraza v tej veliki drami, da erart ni odnesla seboj njegove tajne — — —
Vračam se k stvari.
Krčevito držanje grofa trajalo je nekoliko težkih in dolgih minut. Ko so se javili znaki oslab-Ijenja, ko sta roki sami od sebe spustili okvir, vjel je njega v svoje ohjerje sin.
V trojem odnesli smo starca in položili v postelj; sklenil ni takoj, ampak živel še do drugega jutra.
K sreči ni bila agonija mučna, ker je bil ves čas v nezavesti in šele, ko se je bližal konec, se je zopet zavedel.
Mene ni bilo pri njegovem konci, ker sem imel skrb tudi z opasno obolevšo grotinjo. Pripovedovali so mi, da se je kazal na njega lici srečo razodevajoči nasmeh in da je razločno in jasno spregovoril:
Odpuati Aleksej! Odpustite meni grešniku tudi vsi drogi, kakor mi je odpustil sedaj tudi on.
Take *0 bile zadnje besede umršega. Pričel sem pisati to pismo včeraj in uisem mislil, da ga
čitalnica v Trsta nadaljnjih 44 gld.; gospod V. Do- > maly v Kosmonosih na Češkem 5 gld.; gospod A. Haars v Goslarju na Nemškem 4 gld. 17 kr.; neimenovan na Duuaju 3 gld.; županstvo v Oplot-nici pri Konjicah 48 vreč krompirja in 2 vreči moke.
Podpora osebju drž* železnic.
Generalno ravnateljstvo drž. železnic je nakazalo železniškemu osobju v Ljubljani jednokratno podporo.   Uradniki  dobe   po  plačilnem razredu v
katerem se nahajajo, podpore po 300, 265, 225, 11)0, 150 in 115 gld.; sluge dobe po 105, 95, 85, 75, G5 in 55 gld., pisarji in drugi na mesec najeti služabniki po 05, 85, 75, 65, 55 gld., dninarji pa polovico svojega mesečnega zaslužka. Osobje v Kamniku. Domžalah, Jaršah, Skofji Loki, Medvodah iu Vižmarjih dobi po 80% od zneskov, dovoljenih za podpore ljubljanskega osobja.
19 vinarjev zn KJ ubijano.
„Kdinoati" se piše: V mah družbi pomenkovali smo se o nesreči na Kranjskem. Mej nami bila je neka službenica, Slovenka. Slišala je bila pač nekaj o potresu, toda ni si mislila na tako nesrečo. Iz-vedša pa o vsej nesreči, ganena je bila do solz in rekla je: „Jaz bi tudi rada kaj dala, ali nimam ničesar, dokler ne dobim službe; sedaj nimam niti za živež-. Potem se je zamislila nekoliko in hkratu je vzkliknila, potegnivii iz žepa 8*/i novč. : „To, kar imam, iz srca dam, pa ne vem, če bi vzeli ali new. Izročila mi je to svotico, da jo odpošljera na svoje mesto. Malo je res, ali prišlo je iz poštenega slovenskega srca.
HJ<* J*- i'ri*iilr»?
Po velikem potresu so nemški listi poročali, da je škoda, katero je potres prouzročil v Celju, jako velika. Oljski Šapat) je to uradoma demento-val, češ, da je škoda jako neznatna. Mislimo, da bi župan tega gotovo ne bil storil, da je potres v Celju res kaj škode prouzročil. Sedaj pa javljajo zopet isti nemški listi, da je škode (»s.OOO gld., oziroma, da je še večja. Nepristranski ljudje pa pravijo, da je ni za 500 gld. Kje je torej resnica ?
V M 4 u Uljani. 30. maja Deckertova zadeva. Levičarji niso zadovoljni z odgovorom na interpelacijo zastran Deckertovih proti zidom naperjenih propovedij. Njih glavno glasilo pravi, da bi ministerstvo ne smelo prositi knezo-škotijskega ordinarijata, temveč bi moralo kar zahtevati, če le ministerski predsednik hoče, pa bode Deckert prestal biti župnik v W«inhausu. Nadalje „Neue Preie Presse" dolži Hohenvvartov klub, da je vsega kriv, če se liberalcem kaj nepovoljnega zgodi. Oso da \Vindischgriitzove vlade je odvisna od Hohenvv irtovega kluba; OS ji ta klub odreče pomoč, pa mora odstopiti. Zaradi tega pa vlada vse stori, kar ta klub želi. Pokvarila se je volilna reforma, ker so klerikalci hoteli posebno protisem.tsko skupino. Celje utegne prouzročiti parlamentarno krizo, ako Slovenci ne odjenjajo. Liberalna stranka v mestnem zboru je pripravljena na poniževalen kompromis, ker konservativci ne puste, da bi se skrivil las Luegerju. „Neue Freie Presse" poživlja levico, da naj misli na-ee in pusti koalicijo. Mi se pač le čudimo dvem stvarem.    Če ima Hohenwartov klub
komam danes na tak način. O človek! Nespoznana stiriks! O življenje — večno živa zagonetka!
Prosim, markiza, bodite uverjeni o globokem spoštovanji vašega preudanega sluge.
Dr. Amade Maubrec.
P. S. Na novo odpiram pismo, ki je včeraj v •svoji razburjenosti nisem odposlal in javljam vam, mnogospoštovana markiza, ob auto-da fe-u, kateremu sem bil danes priča.
Čudna slika grofa Alekseja Radomskega je uničena: on sam jo je dan«s lastnoročno razrezal na kosce in hladnokrvno zakuril ž njo peč . . .
Na moj sožalni prigovor nasmehnil se je on bridko ter rekel:
Ne žalujte! — — — Dosegla je svoj namen in ne potrebuje daljšega obstoja.
A vaša poema? vprašal sem jaz. Tudi njo doseže ista usoda — — —
Nimam prava razglašati vnošenih meni tujih tajn, ako njih razglašenje nima nikake koristi več--
Sedaj želim in prosim Boga samo jedno: Pozabiti prej ko prej vse! O ko bi mogel rešiti se spominov iz to težke dobe svojega življenja, ka se je poljubilo Usod I i&bratf mene samega orodjem svojega povračila. —
zares tak upliv, kako da ni več dosegel za Slovence, ko je vender njega načelnik slovenski poslanec, in če se levičarjem tako hudo godi v koaliciji, zakaj je že davno niso ostavili.
Goluchowski. Madjarski liberalni listi niso prav zadovoljni s novim ministrom unanjih stvarij, ker se jim »di preliberalen in pa preveč naklonjen Rumuuom. Tolažijo se pa s tem, da bode novi minister priadjen ozirati se na Madjare, ker nnanja politika more le v ogerski delegaciji najti trdno oporo, kajti v avstrijski vladajo vsi prerazlični nazori. Novi minister mora svoje nazore podrediti de janjskim razmeram. Moral bode ozirati se na pravice Ogerske, ako se bode hotel obdržati. Tukaj se ne bode vprašalo, mu li ugaja liberalna Ogerska ali pa ne. Interesi rnadjarskegt naroda in ogerske dežele so ob jednem interesi vse države. Kakor je iz pisave teh glasil posneti, bode minister imel pač precej težavno stališče v ogerski delegaciji. Z vso odločnostjo bodo zahtevali pojasnil. Madjari si mislijo, da morajo tukaj sprva omečiti ministra, ker sicer hi morda  le ne utegnil hoditi po njih potih.
Zmaga protisemitov na Dunaju baronu RotŠildu nič kaj ne ugaja. Dunaj mu je baje jel mrzeti in misli na to, da bi se s svojo trgovino preselil v Budimpešto. Dunajčani za njim ne bode posebno žalovali, Budimpeštanci se ga bodo pa gotovo razveselili, ker so po večini židje. Rotšild bode, če pride v Budimpešto, gotovo zgradil nekaj lepih palač in tako olepšal mesto. Pa tudi ogerska vlada bi v njem dobila dobrega zaveznika.
Židje v Galiciji. Gališki in bukovinski židje so dosedaj navadno pri volitvah podpirali Poljake in Nemce. Sedaj so se pa jeli samostojno organizo-vati. Tudi posebno politično društvo so si osnovali. Pri bodočih volitvah za gališki deželni zbor mislijo postaviti svoje kandidate. Ker je v več galiških mestih nad polovico Židov, je gotovo, da bode voljenih več židovskih poslancev, ki bodo zagovarjali specijalne židovske koristi.
Civilni zakon na Ogerskem. Ministerstvo notranjih stvarij in pa pravosodno ministerstvo sta že izdelali izvršilni naredbi za vpeljavo državnih matrik in pa civilnega zakona. Sedaj se o njiju posvetuje ministerski svet in potem se pa vladarju predložita v potrjen je. Sprva se je mislilo s 1. dnem septembra uvesti civilne matrike, s 1. dnem oktobra pa civilni zakon. Ta misel se je opustila, ker so se bali razporov z duhovno oblastjo. Duhovniki bi ne hoteli naznanjati porok vodjam civilnih matrik Z sradi tega se vpeljeta oba zakona dne 1. oktobra. Pri sklepanju zakona bode stanovski uradnik imel prepas v ogerskih barvah in pa atilo z grbom ogerske države. Da se bode vse vršilo v blaženi madjarščini, tega še menda praviti ni treba. Novi cerkvenopolitični zakoni bodo imeli služiti le kot dobro sredstvo za madjarizacijo.
Makedonija. Po vsej Makedoniji vre mej krščanskim prebivalstvom. Tamošnji prebivalci z veliko pazljivostjo zasledujejo, kako se razmere razvijajo v Armeniji. V kratkem utegnejo priti s zahtevo, da se jim tudi dovolijo podobne reforme uprave, kakor se obetajo sedaj v Armeniji. Mohamedanci so v Makedoniji v največjem strahu, kajti še letos utegne priti do občne ustaje. Turčija je nezadovoljnost sama zakrivila, ker je jela zatvarjati bolgarske šole in cerkve. K v ropske države ne žele nemirov na Balkanu, a Turčije pa le nn bode mogle podpirati, ker so po berolinskem dogovoru nekako zavezane skrbeti, da tudi Makedonija dobi samoupravo. Berolinski dogovor se namreč za to deželo še ni izvršil.
Socijalna demokracija. Glavno glasilo nem* Ške socijalne demokracije je že večkrat priobčilo tajne spise iz raznih uradov, kar dokazuje, da so socijalni deinokratje v rar.nih državnih uradih. Zadnji čas je ta list objavil nekatere tajne spise in vojnega ministerstva, ki se tičejo socijalne demokracije. Mej drugim se je objavila neka okrožnica vojnega miniHtra kraljevim generalnim poveljništvom, v kateri se sporočata dva ukaza ministra notranjih stvarij nsdpredsednikom. Potem morajo v bodoče civilni predsedniki višph nadomestnih komisij vojaškim predsednikom naznanjati le tiste osebe, o katerih zagotovo vedo, da so uplivni socijalni deinokratje ali pa anarhisti. Tndi ljudje se potem ne smejo uvrščati v gardo. Seveda bodo sedaj v vojnem mi-nisterstvu preiskavah, kdo je spise izdal. Stvar je pač jako pomenljiva, kajti vidi se, da je v vojni upravi več nezanesljivih elementov, na katere bi se ne mogli zanašati, ko bi prišlo do kake socijalne vstaje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. maja.
— (Deželni predsednik baron Hein) se je včeraj odpeljal na Dunaj.
— (Enketa za izdelavo načrta stavbin-skega reda za mesto Ljubljano.) V tej enketi bodeta deželni odbor zastopala deželni odbornik dr. Schaffer kot poročevalec v stavbinskopolicj-skih stvareh in deželni inženir Klinar.
— (V ljubljanskem semenišču) se bodo pričela predavanja za bogoslovce tretjega in četrtega leta dne 10. junija.
— (Občni zbor bicikliskega kluba „Ljubljana'*) bode danes zvečer ob 8. uri (a ne ob 9. uri, kakor je bilo po pomoti tiskano v včerajšnji notici) v vrtnem salonu gostilne „pri avstrijskem cesarju".
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25. maja kaže, da je bilo novorojencev 11 (= 17-68 o/0o), mrtvorojeuec 1, umrlih 25 (=4108 o/jo), mej njimi so umrli za vratico 1, za jetiko G, za vnetjem sopilnih organov 3, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti G, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi je bilo tujcev 12 (=48 <»/„), iz zavodov 16 (= 64 °/0). Za vratieo je zbolelo 5 oseb.
— (Nadvojvoda Evgen) je dospel — kakor se nam brzojavlja — včeraj popoludne v Metliko, kjer je bil slovesno vzprejet. Pričakovalo ga je na stotine ljudij. Mesto je bilo praznično okrašeno. Zvečer se je nadvojvodi priredila serenada, potem pa st je visoki gost ogledal lepo razsvetljeno mesto. Nebiojna množca ljudstva, mej katero je stopal, ga je navdušeno pozdravljala.
— (Občinska volitev v Tržiču) Piše se nam iz Tržiča dne 28. t. m.; Današnjo tretjo volitev v občinski zastop je vodil g. komisar Detela iu je že s tem, da je v volilno komisijo poklical od vsake stranke dva moža, pokazal objektivnost, kakeišue naša „stranka reda" dosedaj ni bila navajena od strani Kranja. Volitev se je vršila popolnem mirno in dostojuo, to pa gotovo ne zaradi podvojene žaudarmske straže, ampak zaradi tega, ker je bilo vodstvo volitve, kolikor se je dalo na prvi hip presoditi, v pravičnih rokah. V 111. razredu je zmagala z nepričakovano večino naša stranka. Nezavisni tržani so tu pokazali, koga hočejo imeti za svoje zaupne može v občinskem odboru. Kakor jeden mož ao glasovali za gg. Stan. Pollaka, Ant. Jegliča, Andr. Rozmana in Karla Ruecha. Veselje nad to zmago je bilo nepopisno. V 11. razredu pa je naša stranka propadla in sicer je odločil tako glas g. Karla Pollaka iz Ljubljane, ki je, akoravno najožji pristaš „Slovenčeve" stranke, tukaj nastopil zoper našo ljudsko stranko, katero „Slovenec" s hvalevredno vnemo vedno podpira. V II. razredu se je zapisalo vkljub vsem reklamacijam le 7 volilcev, kajti nasprotna stranka bi morala sijajno propasti, ako bi privzela iz III. volilnega razreda naslednje davkoplačevalce , kateri spadajo k naši stranki. Mislimo pa, da se nasprotni stranki na ljubo ne more vzdržati tako krivičen volilni imenik II. razreda. V I. razredu naša stranka ni hotela več voliti. Nahajajo se v njem Častni občani: Schvvegel, Luckmann, iu ravnatelj Pokorny ; ti so po pooblastilih vsi volili z nasprotno stranko. Zadnji častni občan je celo po svojih poštnih uradnikih dominiral v I. razredu. Drugi uradniki niso hoteli voliti, tako tudi ne nadučitelj in kaplan, pač pa gosp. župnik Spendal, ki je z nasprotniki volil in se od njih tudi voliti dal. To so krasne razmere, kaj ne? — Da dolgo to ne more trajati, o tem smo vsi uverjeni. Proti veljavnosti volitev se seveda ulože ugovori.
— (Osobne vesti) Župnik pri Sv. Lambertu g. Anton Berce je imenovan župnikom v Boštanjn. — Glavni davkar v Celju Fran Vidita je umirovljen.
— (Narodna čitalnica v Kranj i) priredi na binkoštno soboto dne 1. junija s prijaznim sodelovanjem opernega pevca gosp. J. K. Tertnika in tamburaškoga zbora slavnega .Slov. bralnega društva v Kranj i- na korist po potresu poškodovani Ljubljani in okolici koncert. Vzpored: 1. Fr. Selski: „Slovenci, bratom na pomoč", deklamacija. 2. Fr. Gerbić: a) „ Skupa i sva pri oknu stala"; b) Sklepala roke si bele; c) „Želei bi, da bil bi ptica', poje g. Tertnik. 3. Tamburanje. 4. Fr. S. Vilhar: a) „Ukazi" ; b) „(.), zakaj si se mi udala", poje gosp. Tertnik. 5. J. Massenet: Velika arija iz opere „\Verther", poje g. Tertnik. 6. K. M. VVeber: Romanca in arija iz opere „Čarostralec", sopran solo. 7. Erik Maver: „Pesni čar"; P. Carnelius: „Pojdi z mano ven v mesečnem svitu", poje g. Tertnik. 8. Tamburanje. Spremljevanje na klavirju je blagohotno prevzela gospodična Jakobina To m č e v a. Vstopnina 1 krono za osebo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno vzprejemajo. Posebna vabila se v prihranitev stroškov ne bodo razpošiljala.
— (Velikolaiki zabavni večer) dne 23. maja t. 1. v korist Ljubljani ulme*«! r.v je — kakor se
nam piše — v vsakem oziru prav povoljno. Gostje bili so prav radodarni ter tako pripomogli, da raz- i meram primerno prav lep znesek ostaja svojemu . namenu. Da se je večer tako sijajno dovršil, zasluga gre vsem sodelujočim. Gosp. Danilo kot gost deklainoval je .Slovensko Lizbono" izborno; gosp i ca učiteljica Pavla Gotzl očarala nas je s svojim zvonkim glasom, gospod učitelj P a v č i č pa se je izkazal pravim mojstrom na glasovirju. Zabiti seveda ne smem originalnega „Oresta" ; bil je v igri, kakor tudi maski prav dober. Burka „ Oživela zakonska" vzbujala je obilo smeha. Kot gost sodeloval je g. Pod grajski v glavni ulogi; smeh in živahno odobravanje bila sta mu zvesta spremljevalca; posebno izborni kupleti so močno dopadli. Gospića Olga Grebenčeva pokazala je obilo svojo nadarjenost; igra bila ji je naravno živahna. Tudi gospici Tinica Grebenčeva in M. Skendrova bili sta v svojih ulog »h, za katerima seveda tudi gg. Žužek in Pucelj nista zaostajala, prav dobri. Po končanem vzporedu pa se je razvil živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Ker je bila vrhu vsega tudi še postrežba od strani gostilničarja prav dobra, zapustili smo popolnoma zadovoljni prijazno veselišče. —č.
— (Otoška jama) bode tudi letos odprta binkoštne praznike m bode ta dva dni ob 10. uri zjutraj in ob 2. uri popoludne jamska slavnost. Vstopnina za osebo je 1 gld« in je ubod dovoljen omenjena dva praznika tudi ob vsaki drugi uri.
— (Novo jezero.) V Pobrežu blizu Maribora je te dni hkrati nastalo v kotlini Stražun malo jezero, veliko kakih 3G oral. Na tem mestu je že dvakrat se zbrala voda in je nastalo jezero. Prvič se je to zgodilo začetkom sedemdesetih let. Takrat je jezero izginilo šele po dveh letih. Drugič, pred kakimi petnajstimi I« ti, je voda odtekla že po dveh mesecih. Sodi se, da je nastalo jezero deloma vsled prememb, katere je v zemlji prouzročil potres, deloma vsled obilnega snega in deževja. To je tudi najbrž uzrok, da so se pri Oglenščku v slovenje-bistriškem okraju na treh mestih udrli večji plazovi.
— (Mačka kot izdajalka detomora.) Blizu Ormoža je mačka te dni privlekla v noho svojega gospodarja — otroško roko. Libko si je misliti, kako je bil mož, nt-ki VI ni Čar, presenečen. Jel je iskati, kje je mačka iztaknila roko, in našel otroško truplo. Preiskava je dognala, da je nekega viničarja hči povila otroka, ga umorila in zakopala. Mačka pa je vso stvar spravila na dan.
— (Celovški občinski svet) Koroška deželna vlada je razpasli U občinski svet celovški in odredila nove volitve, ki se bodo vršile po novem statutu.
— (Nabergojeva šest desetletnica.) „ Edinost" je posvetila se.vtde.-et letnici poslanca Ivana Naber-goja poseben čl.i nek, v katerem povdarja, da od tedaj, kar je stopil Nabergoj v j-vno življenje, so bila vsa stremljenja tržaških Slovencev tesno združena z Nabergojevo osebo, da je bilo vse javno delovanje njegovo v najožji zvezi z usodo nagega naroda na tržaškem ozemlju. Gospod Nabergoj se je porodil dne 28. maja leta 1835., in je torej dovršil 60 leto svojega, za tržaške Slovence dragocenega življenja. A ni ga doživel v miru in pokoju, ampak kot skrben čuvar na onem mestu, kamor ga je bil postavil narod ia pred tremi desetletji. Gospod Nabergoj je dosegel starost 60 let, a duša mu je ostala sveža in v prsih mu bije isto mlado srce, polno ljubezni do svojega rodu in svoje zemlje, j ki ga je čudotvorno silo pred  toliko leti potegnilo
v vrtinec javnega življenja in delovanja. Danes, ob 60. rojstnem dnevu, spominjamo se hvaležno vsega, kar je storil gosp. Nabergoj dobrega za svoje ožje rojake in s tem za ves narod. Zavedamo se, da je bilo življenje Nabergojevo vsikdar posvečeno istim ciljem in istim svrham, ki so zapisane na prvem mestu programa naroda slovenskega — svrham gmotne iu duševne blaginje vseukupnega naroda. Kakor je bilo dosedaj nerazdružno spojeno vse gibanje in snovanje tržaških Slovencev z osebo Nabergojevo, kakor so bde do sedaj v njem poosobljene vse želje in zahteve, kakor je do sedaj vsikdar delil z nami žalost in veselje — tak* ostani tudi v bodoče! In s to željo rodoljubnega srca spajamo danes prošnjo do Vse višnjega, da bi mogel naš Nabergoj do skrajne meje človeškega bivanja na zemlji boriti se za naš blagor, za srečno bodočnost svojega rodu — in v j znak slovenskega bratoljuhja in slovenske vzajemnosti !
— (Razkralj Milan in „Pensiero Slavo".) Tržaški „Pensiero Slavo" je prijavil pismo bivšega srbskega kralja Milana. Razkralj se ponuja tržaškemu listu za dopisnika in zahteva mesečni honorar 1000 frankov, ter pravi, da se je ponudil tudi „Svetu" in „Moskovskim Včdomoatim". Vsa odgovornost za to senzacijonelno vest prepuščamo tržaškemu kolegi.
— (Sodišče v Kobaridu.) Komisija je že določila prostor za novo sodišče v Kobaridu. Sodni jsko poslopje bode stalo na prostoru, kjer je zdaj Juretičeva hiša, bivša VVinklerjeva gostilna. Poslopje je veliko in ima veliko dvorišče in krasen vrt. Poslopje za sodišče bode pa povsem novo.
— (Glavni zbor sv. Cirila in Metoda za Istro) je bil danes popoludne ob 3. uri v prostorih „Zore" v Opatiji
— (Umrl je) v svojem roj s t vene m kraju v Tolisi  v   Posavini   redovnik   in   pesnik hrvatski
Martin Nedić v visoki starosti 85 let Pokojnikova dela se odlikujejo bolj po narodnem duhu, ki veje iz njih nego po umetniški obliki. Posebno rad je opeval novejše zgodovinske dogodke na slovanskem jugu. -
* (Redka konstelacija planetov.) Posebno izredna prikazen ee vidi zdaj na nebu, ko so vsi veliki znani planeti našega solnčnega sestava vidni na zahodnem nebu po solnčnem zahodu ob jednem po 9. uri. Najsvetlejša je Venera v jedni vrsti s Kastorjem in Poluksom, malo nad njo Mars, ki se pozna po svoji rudečkasti svitlobi, Jupiter je malo bolj proti zahodu in še bolj naprej proti solncu Merkur, bolj proti jugu pa Saturn, ne daleč od Špike. Vse te planete se vidi s prostim očesom. Ne daleč od Saturna je l Iran u s, ki ga pa sprostim očesom ni lahko videti, Neptun pa se vidi le z daljnogledi in tudi zahaja jedno uro za soln-cem. Ta redka prikazen bi bila v starem veku živo razburjala vse astrologe in zanima tudi zdaj posebno astronomiške učenjake.
* (Zakaj je postal nemški cesar miro ljuben?)   Na   tO   vprašanje   odgovarja „Obzor": Avstro-ogerska  vojska ima vsega 559.000 pušk in sabelj, nemška 867.200, italijanska 396.000. Tro-zveza šteje torej vkupno 1,922 200 pušk in sabelj.
— Francoska vojska šteje 1 027.000 pušk in sabelj, ruska pa 1,372.800; torej šteje vojska dvozveze vkupno 2,399.800, ali za 477.000 več. nego trozveza.
— Nadalje ima Avstro-Ogerska 135 eskadronov konjištva, Nemčija 508, Itali|a 145, torej ima trozveza vkupno 1.088 eskadronov ali 163.200 konii-kov. — Nasprotno ima Francoska 500 eskadronov, Rusija pa 1 250. Dvozveza ima torej 1750 eskadronov ali 262 f>00 konjikov, to je za 99 300 več. nego trozveza. — Trozveza ima 6 500 topov, a dvozveza 7.870. — Odgovor torej?
* (Ponosen učenjak.) Francoskemu učenjaku Pasteurju je nemški cesar ponudil visok red, a Pa-steur, ki ni samo velik učenjak, nego tudi odličen rodoljub, je to odlikovanje odklonil, Bker ne more pozabiti vojne I. 1870*.
* (Nesreče na morju) Na francoskem par-niku „Dom Pedro" je blizu Currobeda razpočil kotel. Eksplozija je ladjo tako poškodovala, da se je takoj pogrezmla. 103 osebe so utonile, 38 pa se jih je rešilo. — Ameriški parnik „Colima" se je mej Manzanillo in A kapnikom pogreznil. Rešilo se je 19 oseb. utonilo jih je 173.
Dunaj 30. maja. Dež. predsednik baron Hein je bil danes pri cesarju v avdijenciji. Na podlagi njegovega poročila bo vlada določila državno podporo.
Dunaj 30. maja. Pri sinočni volitvi odposlancev za delegacijo so bili voljeni za Kranjsko: grof Hohemvart, namestnik Klun; za Goriško : Jordan, namestnik dr. Gregorčič; za Istro (odločil je žreb): Spinčić, namestnik Bartoli; za Koroško: Ghon, namestnik Klbl; za Štajersko: dr. Kraus, Lorber, namestnik Forcher; za Trst: Stalit/, namestnik Burg-staller.
Dunaj 30. maja. Predlog pododsekov glede volilne reforme se bo v ponedeljek razdelil mej člane volilnega odseka. Predlog določa, naj se število poslancev pomnoži za 47, tako da bi blo vseh 400. Delavska kurija bi imela po tem načrtu 13 poslancev, kurija malih davkoplačevalcev pa 34. Novih volilcev bi bilo okroglo dva milijona.
Dunaj 30. maja. Pri sinočni volitvi župana je bila prvikrat in drugikrat volitev brezuspešna, tretjikrat je dobil dr. Lueger ravno 70 glasov, toliko, kolikor jih je za veljavnost volitve treba. Lueger je volitev odklonil. Po dolgi razpravi se je volitev še jedenkrat ponovila, a ker je bila zopet brezuspešna, se je preložila na petek. Pričakuje se, da vlada koj razpusti obč. svet.
Dunaj 30. maja. Vsled izida volitve župana se je sklical ministerski svet, ki se je do polnoči posvetoval o dunajski situvaciji. Položaj je jako kritičen. Windischgraetz je bil dopolnilne pri cesarju, Lueger pri namestniku Kielmaunseggu in ministru Bacquehemu. Vlada deluje na to, da bi bil županom voljen zmeren liberalec.
Dunaj 30. maja. Po sinočni seji obč. sveta je pred mestno hišo zbrano občinstvo priredilo veliko proti liberalcem naperjeuo demonstracijo. Nastal je tudi pretep ; obč. svetnik Noske je komaj utekel, jeden njegovih spremljevalcev pa je bil hudo ranjen. V današnji seji poslanske zbornice je Rus s zaradi te do-godbe interpeliral.
Dunaj 30. maja. Občinski svet se je razpustil.
I.otcrijno srec'Uc 29. maja. "V Pragi:        8,     6G,     60,     70, 50.
Iz uradnega lista.
IcvrAllne  i*H   eksekutivue   «lr»*be: Antona
Flerina zemljica v Vrhpolji, cenjena 3200 gld, 50 gld. in 60 gld., dne 1. jnnija in 2. julija v Kamnika.
Janeza Matija ti a zemljišča v Lokah, cenjena 3654 gld. in 100 gld., dnr 1. junija in 2. julija v Kamniku._
~~ Umrli so v Ljubljani:
28. maja: Sofija Ovozdir, majorjova vdova, 77 let,
Kolizej.
V o trn S k i bolnici: 23, maja: Martin Vcrhovnik, delnvfev sin.
Meteorologično poročilo.
g Čas opa-__; zovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
- 1 5* 7. zjutraj S ; 9. po pol. ct 1 S*, zvečer CM	789"8 738M 788*9	12 i»°C 21-4« C 18 0° C	■1. sev. hI. vzh. al. vzh.	jasno d. jas. jasno	000 dežja.
Srednja temperatura 17 3', za 0K° nad normalom.
ZDvLicisijslsa, "borza,
dne 30. maja 1895.
Bkopni državni ttolg v notah..... 101 gld. 45 kr.
.Skupni driavni dolg v srebru    .... 101 „ 35
Avstrijska zlata renta....... 123 n 25
Avstrijska kronska renta 40'„..... 101 „ 50
Ogerska zlata renta 4° 0....... 123 „ 40
Ogerska kronska renta 4"/„..... 89 „ 10
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1073 B —
Kreditne delnice......... 402 „ 60
London vista........... 121 „ 70
N. 111 - k i drž. bankovci za 100 mark    .   . 59 „ 45
90 mark............ 11 , 89
20 frankov........... 9 „ 65
Italijan..ki bankovci........ W „ 05
C. kr, cekini........... 5 , 69
Dne 29. maja 1895.
4»/, državne srečke iz 1. 1864 po 960 {-'bi. 151 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1 St»4 po 100 gld..   . IM „ — „
Dunava rvg. srečke 6' , po l*>o pUi.    .   . 131 „ 25 „
/einlj. obč avstr  1' ,« , slati zast. list«    . 122 , — „
Kreditne srečke po ion jr|,l...... 19i+ , 50 „
Ljubljanske srečke......... 23 , 60 „
Hudolfovc srečko po In gld...... 24 „ — „
Akcije anglo-avctr. banke po 20o gld. .   . 172 „ 75 „
Iiamway-druflt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 4^6 n — „
Papirnati rubeij......... i  ,  31 „
Prodajalnica v Kranji
se odda v najem po zelo nizki ceni.
Prodtjamlca je na dobrem prostoru, s stanovanjem in z vso opravo za speconjiko, eventuvelno manufakturno trgovino. — Natančneja pojisnila daje i/, prijaznosti nprav-nštvo ^Slovenskega Naroda1*. (729 — 2)
_ ^ 7f ^    ."i .""i rt n
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu liubljanskemu in na deželi javljam najuljudneje. da seru po potresu dne 16. aprila opustil prodajalnlco v Gledaliških ulicah it. 6 ter imam odslej
glavno zalogo raznovrstnih
klobukov, cilindrov, čepic, slamnikov itd.
samo na Starem trgu št. I
(pod Trančn) poleg čevljarskega mestu
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje, zagotavljajoč, dobro blago po nizkih t-enah.
(738—1) Z velespo&tovanjein
J. SOKLIČ
v LJubljani, na Starem trga it. 1. JC
Vrnivšim se dijakom
priporoča se po potresa nepoškodovano
stanovanje s hrano.
Prostora je za 5 oseh. — Naslov: .ToMilina Pelle, Kolodvorske ulice it. 10, pritličje na desno. 737-2)
se vzprr|uieJo v I>oI|h| rodbini v celo oitkrbovK-»Je. — Kje? ptjve iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega Naroda". (736—2
STTCJi iT STTOJia^CLl
Podpisanec uljudno priporočam gospodom krč murinu iim Notrnujitkeiu m slavnemu p. n občinstvu svojo
zalogo Mengiškega piva
v sodčkih in steklenicah
iz najbolj sloveče in najstarejše .Tlcniciike pivovarne po |uko nizkih ceuali.
V svoji gostilni točim vedno nveie iiienglAko nianiKi pivo liter po 20 kr., litra po 10 kr., *(l0 litra po 7 kr., iiaravnu vlpavitka, iKtrnkn in stara l|nto-iDiTNkH »ina. kakor tudi vlun v Mtekleuicuu, in sicer: An m panj cm. Jeruzalemsko, KllaabellnMk« in slavno/tiano NekMnrdtko vino. — Ift»t>ra (etlila, gorka m mrzla, se dobivajo o vsakem času It«* I u in cniM hHia je zruirom pripravljena, kakor tudi vse svtari, spadajoče b krčmi in kavarni.
VagT 2a Binkoštne praznike primerne cene! "$&d
7. velespoStovanjem
Fran Remic
gostilničar in kavarnar
(685—4) v Pon.oJIiiI sre«ll tr^tt.
Veliko presenečenje!
Ker nam je doSlo naročilo, naj popolnoma razprodamo na'o Dunajsko vebko rilijalko, takorekoč podarimo najlepše in najkoristnejše stvari.
Prodajamo 35 komadov za samo gld. 2"—
in sicer: Lepo pozlačeno uro, na minuto natančno in točno idoča, is kar se garatituje; l prekrasna pozlaćena verižica za ure, ki se vsled lepe izdelave le tesko more razločevati od pristno zlate; 1 elegantna kravata za gospode, najnovejša facona; l prekrasna igli za kravate s simil-briljantom: 6 komadov finih žepnih robcev; 1 prekrasen častniški porto-monnaid rz usnja: 1 prekrasen naprsni gumb s simil-briljan-totu, ki je jako dobro imitova-i j 1 prek rasen ustnik za smotke ; 1 par melia ničnih manšetmh gumbov iz double-zlata: 1 elegantna pariška brošazadame; 10 komadov najfinejšega angleškega papirja za pisma; 10 komadov najfinejših angleških zavitkov in vrhu tega prekrasen uporaben predmet kot gratis-p nI o en. Vseh 35 komadov gld. 2.—. Vsakdo bodo. priznal, d.i je ura sama več. vredna, uetro stani: vseh 86 komadov, in se sploh gantntuje za to, da dobro <^re. Naj sbharni porabi priliko, ki se mu nudi zdaj in nikoli več potem, in naj naroči, dokler zaloga traje, s c. kr. poštnim pov/.etjem pri
VViener Grand-Filiale Ch. iungvvirth, Krakov
Dietlatrasae 64 E. (711—8) NB  Kar bi komu ne ugajalo, se vzame nazaj.
Sobni slikar in pleskar
Ivan Alešovec
v Opatiji (Abbazia)
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvrSe-v.ni <■  vseh v   iijc_-n.ii stroko upadajočih  del po zmernih cenah. Za trajno ln nkuano delo se Jamci.
Vnanji   naročniki   naj   izvolijo   pismenim potom delo naročiti. (733—2)
C. lr jlavot ravpaičUino mvt. tri, tete
Izvod iz voznega reda
vel" H-vneg-i*  odL  2L. 3ex-.a.jzi_L3a_a. 2.©&5.
Saatopno oaaeBjenl prihajali! In odhajalo I cul oaetadeni eo t m>*iMnJ*»vrop*t*«tt* r<isu. BrcdnjMrropaki da« J« krajnenn ćaan r ljub-ljaal aa f tnlnntl napra}.
Odhod ts LJubljane 'juž. kol.)
OS 1». uri B mla. po nori oaabni Tlak r Trbta, PonUbel, Ballak, Ca.
1ot«<i, Franaanafaata, Ljubno, Aaa Salathal t Anina,   Iicbi, (m.un.
dan, Bolnairrad, Hio>-r, Lino, Builajarlf.e, VlaonJ, Marijino raie, K^ar,
Kurlom   tm, Fnuioove vara, Prago, _iipal]o, DanaJ Tla AuitUttoii SS  ft. uri lO min. nfulfif mtiiaui Tlak t Noto meato, Kočarja. Oft 7. Mri tO mata. tjutr^j oaehnl Tlak t Trbfa, Poutabal, Boljak Ce~
Iovpo, Vranitaaafaate, Ljubno, Buna), Aaa Balathal t KoLnoffrad, Dunaj
Tla AmatAttan.
Ob 11. uri SO tnin. dopoludne oi«bn! Tlak t Trhli, Pontabal, Beljak, Oalovao, Franaanafaale, Ltjubno. Helathal, Holnoirrad.
Ob 1». uri RS tnin. dojiotudn* uie.uni tU*, t Noto maato, Kočarja.
Ob 4. uri popotuitne oaabni rtak t Trhla, Boljak, Coloveo 6ea Solz. thal t Holnograd, Lend • Oattaln, Zali na Jeicrn , lnomoat, Brotfmo, Onrih, OaueTO, Parla, BterT, Lino, Oraunden, Iiohl , Badajarloa, Vlaanj, Marijina Tare, K«ar, Pranoor« rare, Kariora Tare, PraRO, Llpako, Dunaj vi* Amatelten.
Ob T. uri SO tnin. »vr*er maianl rlak t Noto maato, Kočarja.
Prihod v LJubljano (juž. kol.)
OS 5. uri Sii min. tjtttrttj onabnl Tlak a tiiiuaja Tla Aiuitaktati, Lip. ■tje, Prana, FranouTib raror, Karlorifa rarur, K«ra, Marijin!!. -. ir„, , Planja, Hudojorio, Solnofrrada, I.inou, Stoyr», Omundana, Iichla, An-■aoa, LJulinefta, Colrtroa, Beljaka, Vranaenafoaia, Trblaa.
Ob 8. uri IV mil«. *)utr<*J meaaul rlak la Ko6evja, Norega meita,.
Ob lt. uri V« tnin. ttopoiudne oaehul rlak a Duueje rla Amutetten, lalpeija, Prage, FranooTlli raror, Karlortb rarov, Kgra, Man mii. raror, Planja, Budejorlo, Holuoijrada, Idnoe, Hle/ra, Pariaa, Ueiievo, Onrlha, Breirnloe, Inoinoata, Zella na jeaeru, Lend-Qaatelna, LJul nad«, Oeioroa, Pontabla, Trblfta
Ob S. uri .TJ tnin. fHtjtoiuđnm metan! rlak la Kooerja, Norega n-eita.
Ob 4. uri SS tnin. ^topotuUnr eiebui rlak a Dunaja, Ljubnega, Se..n u:i, Beljaka, Oeioroa, Franaanafeete, Pontabla, Trhla*
Oh it. uri 4 min. itv^rr oaabni rluk a Dunaja prabo Araalotter a ta rjohnaa-   Hallaka, Oeioroa, PnnUhla, TrbUa.
Ob S. uri ičH tnin. etW<*r meianl rlak la Koćerja, Novega Meala.
Odhod lx LJubljano (drt. kot .J
Ob   7. ari *;< anif*. mfHtrtt)       r Kamnik. I    V.   .   OS    n    ftojpolurtn* . „ i .    M     a     »v+rvr , a
,, 10.   ,,    10    ,,     mvršfr „        n (alednjl  rlak 1»
ob uetleijah  In praaitlkih.)
Prihod v LJubljano  Urž. kol.).
Ob   0. uri SO tnin. m,)utr<ij       la Kamulka
,   11.   «   **    »    afope>IWlWI  « («—HOJ
„    ft.    ,,   itfl     ||     mv*orr ,, ,,
a     9.   n   &3     s     tfr+r „        n (alednjl rlak la
ob nedeljah in   pra*nlkih )
Prodaja hiše.
l*veiinrifttro|>iife novoKldnna iiujt>iii-lilimkas hlAit nI. in H* v HU.«t*ji Loki uit OImviic*!!! irj^n, prikladna vsled ugodne lege v središči prometa za vsako trgovino, kateri hiši je potres prizanašal, obstoječa iz 4 stanovanj po 4 sobe h pritiklino, 3 ločenih pnidajalniških prostorov na Glavnom trgu, z mag.icinom, kletmi, drvarnicami, kuhinjo za pranje in hlevom, z dvema vrtoma v terasni obliki, neposredno pri hi5i, od kod»»r jo prekrasen razgled, dalje z jedno travniško in 7 gozdnimi parcelami, v stopnjišču poslopja z električno-razsvetljavo, Me ix |»i-owt«* r«»!_.« |»r«Mli».
Več pove g. Alof/.if Zirenuer v Školjk I.okl. (785—1)
11
m k
jp
&
p -o
1
n e_
fi M
p__-
B
_D_3__r
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica BO kr., II stekleni« 4 ffld. BO kr.
Odločno najboljšo mazilo zoper lrx»*iij<- po udih, bolečine v rokah, noKnli, v križi ter v živrili, otrpnele ude lu kite Itil.
Dohiva so pri (1231-30,
Ul>»l4lu Triikoe_f_y-Jti
lekarnarju v Ljubljani.
l'ošil|i» ne s obratno polito.
Lekarna Trnk6czy v Gradci
priporo^a po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Kari Wanitzky
arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja
prevzema
vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe
pod 3_^a,3TjLgrocir_Le3^I_i^nLi pogroji.
tfc-Sr Pojasnila se dajć na Jtlarlje Trrvslje ce«tl «t. i«a II. iia«l*tiM»|iJ<% vsak dan od 2. do 3. ure po-
poludne. 72f,_3)
&| železniške šine, traverze.fi
I  cin_asto in pcinkano plošče« sj
i železo za vezi %
& kovanje za okna in vrata %
£4 sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po _E«klo ^ f% asnlžisiilli cenah £i
S   Andr. Druškovič »
^ trgovec z železnino (442-121
^Glav^Mtr^^
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o« i p N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.