PRIMORSKI DNEVNIK DANES OB 17 RIŽARNI počastitev spomina žrtev nacifašizma GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto X. Štev: 146 (2765) v «5®»3o» ________________ ' ^ Spedizione m abbon. post. 1. sr. TRST, torek 22. junija 1954 Cena 20 lir Slovenskemu in vsemu tržaškemu delovnemu ljudstvu ! V času, ko slovenske in italijanske delovne innožiee našega ozemlja spričo izkušenj preteklosti in sedanjosti odklanjajo ponovni prihod imperiali-s,ične Italije in vedno bolj občutijo nujnost borbe proti ekspanzionističnim težnjam italijanskega imperializma, v času ko delovno ljudstvo vse bolj izraža težnjo po dejanski borbi za neodvisnost in gospodarski napredek Tržaškega ozemlja, dela komin-rormovsko vodstvo kot ob marčnih izgredih pred oveni letoma s svojo politiko, pozivi in resolucijami ' tržaškem občinskem svetu na tem, da bi prišlo "o obnovitve poražene nacionalfašistične fronte ter Se v novem položaju najtesneje povezuje s klerikal-1,0 in neofašistično reakcijo. Danes namerava kominformovsko vodstvo skup- s predstavniki v narodnoosvobodilni borbi pobega fašizma in z vsemi tukajšnjimi iredentisti '^glasovati v tržaškem občinskem svetu resolucijo za ^družitev obeh con in za izvedbo imperialističnega plebiscita, ki naj bi dovedel do priključitve obeh con k Italiji. To ne bo resolucija za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem naj bi vladalo delovno ljudstvo; to ne bo akt obrambe proti povratku imperialistične Italije; to ne bo resolucija, ki bi izražala težnje tržaških delovnih tanožie po neodvisnosti in gospodarskem napredku tržaškega ozemlja. Delovni ljudje mesta in dežele! Slovenske in italijanske demokratične množice! Ta resolucija bo akt spodbujanja napadalnosti reakcionarnih sil, to bo orožje v rokah imperialistične ekspanzije za osvajanje naše zemlje. S tem aktom in s takšno politiko se ustvarjajo pogoji za Uvedbo diktature izkoriščevalcev nad delavskim razredom in vsem delovnim ljudstvom, za nebrzdano oživljanje nacionalne mržnje in za zatiranje sionskega prebivalstva. Delavci! Kmetje! Slovenske in italijanske demokratične množice! Preprečimo z aktivno borbo uresničenje te na-®lonalfašistično - kominformovske fronte! Pristaši Kominforma, nastopite z vso odločnostjo Proti zločinski politiki svojega vodstva! Preprečite, bi vas iredenta in italijanski imperialisti izkori-®*ili kot svoje zaveznike! Poostrimo našo borbo za dejansko neodvisnost tržaškega ozemlja, za gospodarski in vsestranski ^predek! Nenehno in odločno nadaljujmo z našo borbo Proti vsem neprirodnim vezam, ki so nastale kot Posledica imperialistične politike in ki dušijo naše *ivljenje in poglabljajo izkoriščanje delovnega žWeka! Zahtevajmo in borimo se za takojšnje uveljavljanje samostojne politike in za demokratizacijo ^ga javnega življenja! Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Trst, 21. junija 1954. OSVOBODILNA FRONTA Hkciia proti zakoniti guatemalski vladi ni dosegla zaželenega hitrega učinka Po zadnjih poročilih so se vladne čete spopadle as uporniškimi oddelki v bližini Zacape, 120 km od prestolnice - Uporniški voditelj Armas zahteva brezpogojno kapitulacijo vlade - Dogodki v Guatemali pred Varnostnim svetom - Edenove izjave v angleški spodnji zbornici NEW YORK, 21. — Medtem i njenem ozemlju in od tam ko še vedno prihajajo proti- napadel Guatemalo. slovna poročila o položaju v! Poročila iz Guatemale so Guatemali, so v krogih OZN; še vedno protislovna. Medtem sporočili, da je guatemalska j ko trdijo vladni viri, da je vlada brzojavno. obvestila | položaj normalen in da ga predsednika Varnostnega sve-1 ima vlada povsod v rokah, ta da je odločena s silo zavr-1 napovedujejo uporniški vodi-niti tuji napad, držeč se pra-jtelji, katerih izjave ameriške' vice do samoobrambe. agencije m listi objavljajo z Obenem je guatemalska via-1 največjim poudarkom, da bo da zahtevala od vseameriške najkasneje v dveh dneh vsa mirovne komisije, naj odloži diskusijo o položaju v Guatemali, ki je bila določena za danes zvečer, in naj «se so vzdrži vsakršne akcije, dokler dežela njihova Zadnje poročilo poveljstva : guatemalske vojske pravi, da vladne sile začele borbo uporniškimi oddelki pri ne bodo razvidni rezultati re-! Gualanu v bližini Zacape, solucije Varnostnega sveta j približno 120 km od guate-OZN». (Varnostni svet je vče-I malske prestolnice. Prejšnje raj sprejel resolucijo, ki po- j uradno poročilo, izdano vče-ziva, naj prenehajo dejanja, [raj ponoči, je govorilo, da so ki povzročajo prelivanje krvi, j se uporniške sile omejile na in zahteva od držav članic! «provokacijska in teroristič-Združenih narodov, naj teh na dejanja« na obmejnem področju s Hondurasom in da doslej ni prišlo do nobenega večjega spopada z uporniškimi oddelki. Honduraški radio pa zatrju. je, da so uporniški oddelki dejanj ne podpirajo). Guatemalski predstavnik pri organizmih vseameriške konference Chocano je dodal, da bo Guatemala, če poziv za1 prenehanje sovražnosti ne bo spoštovan, zahtevala od Var- zavzeli pristanišči S. Jose (na nostnega sveta, naj podvza- Pacifiku) in puerto Barnus me nadaljnje ukrepe. Ni pa (o-b Atlantskem oceanu), ter pojasnil, koliko časa bo nje- mesti Reatalhuleu in Zacapa. gova vlada čakala. j Podobne vesti daje tudi u- Honduraška vlada pa je po- porniški »Radio svoboda*, ki slala predsedniku Varnostne- zatrjuje nadalje, da Armaso-ga sveta brzojavko., v kateri ve čete naglo prodirajo na-zanikuje, da bi bila dovolila, prej, ne da bi naletele na Armasovemu ekspedicijskemu' večji odpor. Guatemalske obla. zboru, da bi se organiziral na! sti pa te vesti zanikujejo in *?C.P*'S ■tr. Org J I S ku 5 E/ena O Ut gSuiCšn / oban^ © Punt o7 V OPčr>Cd/c*e . U . ^ 3e'3/ng Zac&ba / f nufhut v. ngriQ(f O tab*' \ O 5 **rcos #3ue;al!eniin30 Totonlc QUt GUATtTMALA ° * 0 Je/e p s it it lan Escuintli o hjmopoco >ztap» ^ S. Jo«* ■Concercim trdijo, da so vsa navedena mesta trdno pod nadzorstvom zakonite vlade. Neodvisni opazovalci sodijo, da se je oddelkom, ki so vdrli v Guatemalo, v prvem presenečenju res posrečilo vdreti globlje v deželo, ki razpolaga med drugim s šibkimi vojaškimi silami, da pa den« in da bo po vsem sodeč kmalu prišlo do večjega spopada med uporniki in vladnimi silami. Opozoril je nato na poročilo britanskega odpravnika poslov v Guatemali po katerem je 18. jurfi-ja eno samo letalo bombardiralo letališče v Guatemala Ci-tyju. Na nekaj živahnih med- je danes vladna vojska prešla j klicev laburističnih poslancev v Drotinanad in uporniško je Eden dejal, da je voditelj HINISTBI SO ZAPUSTILI ŽENEVO Bendšs-Franee gg bo sestal g faenlajem V soboto je odpotoval Molotov, v nedeljo pa Antliony Eden in Bedeli Smith - Tudi Gromiko iu Kuznecov sta odšla - Napovedi o »skrivnem sestanku" med irancoskim in kitajskim zunanjim ministrom * ŽENEVA, 21. — Razen jkenlaja v Ženevi ni ostal !** nihče izmed ministrov laikih držav. Eden in Be-J?11 Smith sta se odpeljala ceraj jn se spotoma v pari-lV Ostala z Mendes-Franceom, J se nasprotno pripravlja na f°tovanje v Ženevo. Molotov ie odpotoval že v soboto po-jo noč pa sta odpotovala ,,di namestnika sovjetskega j^hanjega ministra Gromiko - Kuznecov Sovjetsko dele-rcho vodi zdaj veleposlanik . ovikov, ki ima torej isti vnS kot sedanji načelnik a-^*riške delegacije veleposla--k Johnson. Pač pa vodi an- bi Ješko delegacijo še vedno 0fa’ni podtajnik v Foreign f'ceu lord Reading. j.^dhod sovjetskih funkcio-v^iev razlagajo na splošno j. odgovor na Eisenhower-uv odpoklic Bedella Smitha c. njegovih bližnjih sodelav-Jt V' obenem pa morda tudi c; Poskus pritiska na Fran-1*°- Od obojega seveda kon-ehca ne bo imela koristi. |.^°vi načelnik sovjetske deflacije Novikov se je sestal Ih^cs predpoldne z lordom ,adingom, ki )e nato S°v0" 2 načelnikom ameriške de- Johnsonom. Ta pa je Oiv* sPe^ sestanek s predstav-V0*!, kitajske delegacije; go-lj. 'ii so o ameriških držav-(i.tl. ki so zaprti na Kitaj-tbn?' Kot je kasneje izjavil tj, dstavnik kitajske delega-tt)so se dogovorili za «iz-ijj.bjavo informacij« o kitaj-tjj in ameriških državlja-^o,* ltl 80 2aPrti v ZDA ozi-a na Kitajskem. Sdi-v je bilo danes v Ze- W .... M ,, 1 1 mnogo neuradnih sestan-1 ju v Laosu in sta ugotovila. ke med poveljstvi, kot je bi-16 načelno sklenjeno in kot že velja za Vietnam. Glede Vietnama že zaseda v Ženevi mešana vojaška komisija. Zdaj pričakujejo, da bo u-stanovljena mešana komisija tudi za Laos, medtem ko bodo sestanki med predstavniki obeh poveljstev v Kambodži na kraju samem. Nocoj pa so nekateri francoski funkcionarji v Ženevi izjavili, da se pripravlja tajen sestanek med Mendesom-Franceom in Cu En Lajern v upanju, da bi v kratkem dosegli sporazum o sklenitvi miru v indokini. Vest so potrdili tudi v krogih blizu francoske vlade, kjer trdijo, da je dal pobudo za tajen sestanek Mendes-France Kitajci so pristali na «skrivni» sestanek, ki verjetno ne bo v Ženevi in ne bo težko imeti ga v Franciji brez vednosti novinarjev. Mendes-France, ki je obljubil, da bo skušal do 20. julija doseči mir v Indokini, želi sedaj vedeti za kitajske pogoje. Cu En Laj je edini višji predstavnik velike države, ki je še ostal v Ženevi. Smith, Eden in Molotov so se vrnili v svoje prestolnice. Nocoj pa je Cu En Laj povabil na večerjo voditelje delegacij Vietminha (Fan Van Dong), Laosa (Fui Snanani-kon) in Kambodže (Tep Fan). Včeraj se je Cu En Laj raz-govarjai s Tep Fanom, danes pa z načelnikom laoške delegacije Sananikonom. Poročajo, ds je bil njun razgovor prisrčen. Govorila sta o političnem in vojaškem položa- »v..’ 141 so bili večinoma po-[da že nekaj časa vojaške opi* ^ csni tolmačenju francoske- racije v Laosu pojenjujejo. b0J?.redloga o Laosu in Kam- »0kZl’ ki je bil sprejet na se^*- Prva naloga že-t^ke konference bo zdaj ®reč ta, da organizira sti- racije - Po razgovoru je Cu En Laj predlagal sestanek z voditeljem vietminške delegacije. bil oba delegata in še kam-boškega na večerjo. Cu En Laj je baje med razgovorom poudarjal željo Kitajske do miru in njene prijateljske namene do Laosa. Medtem je Eden že prispel v London, kjer je takoj poročal Churchillu, nato pa tudi na seji vlade. V četrtek bosta Eden in Churchill odpotovala v Washington na razgovore z Eisenhowerjem in Duliesom, še poprej, v sredo, pa bo Eden poročal v spodnji zbornici in odgovarjal na vprašanja poslancev med napovedano zunanjepolitično debato. Bedeli Smith pa je z letalom prispel v Washington. Novinarjem, ki so ga pričakovali na letališču, je izjavil, da bodo zahodne države nadaljevale »svoje iskrene in potrpežljive napore«, da bi se r.ašla rešitev indokitajskega vprašanja. Dodal je, da je »neomajno komunistično nasprotovanje« onemogočilo dokončno rešitev korejskega vprašanja. O bodoči vlogi ZDA na ženevski konferenci je Bedeli Smith dejal, da bo to «vlcga prijateljske in zainteresirane države, ki pa ni vojskujoča se stranka, niti ena izmed glavnih strank na pogajanjih«. Ko je tako posredno potrdil vtis, da si ZDA umivajo roke nad nadaljnjimi pogajani, e še dodal, da je ameriška delegacija med razgovori »nedvoumno poudarila načela, ki se ji zdijo nujna za pravično in trajno rešitev«. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali je nova vlada pripravljena pristati tudi na velike koncesije, samo da bi sklenila premirje. Bedeli Smith bo v kratkem poročal Dullesu in Eisenho-vverju, za sredo pa je Eisenho-wer sklical sestanek glavnih predstavnikov republikancev n demokratov v kongresu, na Laoški delegat je to sprejel, katerem bo Bedeli Smith go-m Cu En Laj je tedaj pova-1 voril o ženevski konferenci. Gospa Pandit prišla v Beograd BEOGRAD, 21. — Danes zvečer ob 19. uri je prispela v Beograd predsednica glavne skupščine OZN gospa pandit, ki bo kot gost državnega tajnika za zunanje zadeve Ko. ča Popoviča ostala v Ju^>-slaviji osem dni. Visoko gostjo so pozdravili na zemunskem letališču državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik zunanjepolitičnega odbora skupščine Vladimir Popovič, državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, predsednik mestnega občinskega odbora Djurica Jojkič, tajnik komisije za zveze z inozemstvom Marija Vilfan ter številni drugi predstavniki. Gospo Panditovo spremlja svetovalec indijskega zunanjega ministrstva Badzpaj. ob svojem prihodu je gospa pan. ditova izjavila, da si je Ac več let želela obiskati Jugo-slavio. «Zelo sem zadovoljna, je dejala, da sem prispela v Beograd. Želim se seznaniti med svojim bivanjem z razvojem v Jugoslaviji. V Indiji vemo mnogo o izgradnji Jugoslavije, ker obstajajo določeni podobni problemi med obema našima državama«, je zaključila gospa Pandit HANOI, 21. — Iz krogov francoskega poveljstva javljajo. da se je okoli 400 vietmin-skih ujetnikov, ki so bili internirani v nekem taborišču južno od Saigona, uprlo in zbežalo. Straže so na ujetnike streljale in jih ubile 20, ranile pa okoli 60, vendar pa je večini uspelo zbežati. v protinapad in ofenzivo deloma zavrnila. Poleg suhozemskih bojev je bilo tudi več letalskih operacij. Guatemalska vlada trdi, da operirajo letala z letališč v Hondurasu in Nikaragui in da razpolagajo uporniki med drugimi z letali tipa «Thun-derbodt«, ki sta jih Honduras in Nikaragua dobila iz ameriške vojaške pomoči. Napadajoča letala nimajo nobenih znakov. Zanimanje so vzbudi le tudi vesti o ameriškem letalu, ki je bilo prisiljeno zasilno pristati v Mehiki. Položaj v guatemalski prestolnic; je medtem zopet normalen. Trgovine so odprte in tudi vsa ostala delavnost se nemoteno razvija, čeprav se v mestu čutijo priprave za primer, da bi bilo treba prestolnico braniti. Prodaja bencina, ki je bila v soboto ustavljena. je zopet dovoljena. Vsekakor akcija proti Guatemali ni dosegla tistega hitrega u-činka, ki so ga verjetno pričakovali. Medtem poroča uporniški radio, da je polkovni^ Castil-lo Armas, voditelj uporniških oddelkov, sestavil novo vlado in zahteval brezpogojno kapitulacijo zakonite vlade predsednika Arbenza. NEW YORK, 21. — Včeraj, v nedeljo, se je nujno sestal Varnostni svet OZN. Predsednik sveta, ameriški delegat Cabot Loldge, je spfva sklical sejo za ponedeljek, toda na nujno zahtevo Guatemale je bila seja preložena na ne-j deljo. Zadnjič se je Varnostni svet sestal v nedeljo v juniju 1950, nekaj ur po začetku korejske vojne, Guatemalski delegat pri Združenih narodih Castillo-1 terem naj bi Arriola je zahteval ob začetku segli premirje seje, na; odide komisija opazovalcev OZN v Guatemalo. Izjavil je, da je tuj ekspedicijski zbor vdrl v Guatemalo, ki je postala žrtev protizakonitega mednarodnega napada. Poudaril je tudi, da je bilo svetovno javno mnenje napačno obveščeno o položaju v Guatemali, in zahteval, naj Varnostni svet prepreči razširitev spopada. Castillo-Arriola je zatrdil, da je napad na Guatemalo organizirala ameriška družba »United Fruit« ob podpori ameriških uradnih krogov in z neposrednim sodelovanjem Hondurasa m Nikarague. Brazilija in Kolumbija sta predlagali, naj se guatemalski protest izroči vseameriški konferenci. Tudi francoski delegat Henri Hoppenot je podprl brazilsko resolucijo, obenem pa je zahteval od Varnostnega sveta, naj pozove vse države članice OZN, naj se , vzdržijo dejanj, ki bi lahko povzročila prelivanje krvi in naj ne podpirajo upora v -Guatemali. Ameriški delegat Cabot Lodge se je tudi izrazil za izročitev guatemalskega protesta vseameriški organizaciji in nato zatrjeval, da v Guatemali ne gre za noben napad, temveč za državljansko vojno, in zanikal, da bi bili ameriški državljani kakor koli vmešani v dogodke v Guatemali. Ko je sovjetski delegat zavrnil brazilski predlog, ki je bil torej blokiran zaradi veta, če bi o njem glasovali, je Hoppenot posebej predložil svoj prvotni dodatek k brazilski resoluciji. Francoski predlog, ki «poziva, naj se takoj konča vsakršno dejanje, ki lahko povzroči prelivanje krvi, in apelira na vse države članice OZ-N, naj v smislu listine OZ-N ne podpirajo podobnih dejanj«, je diI nato soglasno sprejet. Guatemalski delegat je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je Varnostni svet sprejel francosko resolucijo, jn upanje, da bo ta resolucija zadostovala, da bodo države, ki mejijo na Guatemalo, zaprle napadalcem svoje meje. LONDON, 21. — Danes so v angleški spodnji zbornici razpravljali tudi o Guatemali. Na vprašanje voditelja laburistične opozicije Clementa Attleeja je zunanji minister Eden, ki se je vrnil iz Ženeve, izjavil, da razpolagajo po dosedanjih podatkih »uporniki« s 5000 možmi, vladne sile pa štejejo 6000 mož. E-den je dodal: «V takšnem primeru se moramo vzdržati sodbe, dokler ne bomo bolje obveščeni o položaju«. Laburistični poslanec Hynd je vprašal, zakaj Velika Britanija ni podprla guatemalske zahteve, naj se na kraju samem izvede preiskava OZN, ker gre za očiten napad na državo, ki je članica Združenih narodov. Eden je odgovoril, da bi do podobne preiskave verjetno prišlo, ko ZSSR včeraj v Varnostnem svetu ne bi bila uporabila pravice veta. Eden je nadalje izjavil, da je položaj v Guatemali «zme- čet, ki so napadle Guatemalo, domačin, in da so te čete v znatni meri sestavljene iz guatemalskih beguncev. Ob zaključku je Eden dejal, da mora biti še nadalje dolžnost Varnostnega J sveta, da zasleduje potek dogodkov. Državni minister v Foreign Officeu, Selwyn Lloyd pa je izjavil ob ploskanju poslancev, da je «britanska vlada 18. junija jasno izrazila svoje stališče glede pravice, da predstavniki drugih držav preiskujejo angleške ladje na odprtem morju in v mirni dobi, razen če to ni v skladu z določili mednarodnega prava«. Kot je znano, je britanska vlada odklonila ameriško zahtevo, da bi ameriške vojne ladje smele preiskovati tuje ladje, ali morda ne prevažajo orožja v Guatemalo. V Churchillovem kabinetu v poslopju spodnje zbornice je bila danes popoldne izredna vladna seja, med katero je Eden poročal o delu ženevske konference, o svojem včerajšnjem razgovoru z Mendes-Franceom in o mednarodnem položaju sploh. Zatrjujejo, da je Eden poročal tudi o položaju v Guatemali. Na seji so govorili tudi o stališču vlade v zvezi z zunanjepolitično debato, ki bo v sredo v spodnji zbornici, in o bližnjem Churchillovem in Edenovem potovanju v Wa-shington. Predpoldne ob 10. uri je imel Churchill razgovor z Edenom. Churchill se je zaradi današnjih sestankov nalašč vrnil iz svoje poletne rezidence Chartwell v Kentu. Za jutri predpoldne je napovedana nova seja vlade. POZIV RAZREDNIH SINDIKATOV OB STAVKI KOVINARJEV Danes ob 6. uri se začne 24-urna stavka kovinarjev, ki se neha jutri zjutraj ob 6. uri. Stavka spada v vrsto stavk proti sporazumu o poenotenj u mezd, ki so ga skoraj vsi delavci zaradi smešno nizkih poviškov takoj obsodili. Sklep o napovedi stavke so sprejeli delavci v soboto na kongresu sindikatov kovinarjev ES. Dejansko gre pravzaprav za raztegnitev stavke, ki so jo napovedali kovinarji CGIL po vsej Italiji v protest proti tako imenovanemu esleparske-mu sporazumu». O stavki so razpravljali delavci po raznih obratih včeraj med dopoldanskim odmorom in so se v veliki večini izrekli zanjo. Delavci ne pro-tetsirajo s stavko le proti o-menjenemu sporazumu, marveč zahtevajo tudi izdatna izboljšanja mezd, odstranitev grožnje odpustov in krčenja podjetij ter priznanje sindikalnih svoboščin in demokratičnih pravic delavcev v podjetjih. Stavkanja so oproščeni delavci podjetij, ki delajo po skrčenem umiku, in delajo v nepretrganem ciklusu, kdkor n. pr. železarna ILVA. Delavci se bodo danes ob JI. uri tudi zbrali na skupščini v Domu pristaniških delavcev v Trstu ter v Razgovor Mend&s-Francea z Edenom in Bedellom Smithom Eden je prikazal položaj glede Indokine bolj optimistično kakor Bedeli Smith - Danes prva seja nove vlade - Mendes« France odložil odhod v Ženevo * Komentar «Le Monde» PARIZ, 21. — Včeraj popoldne, potem ko je formalno prevzel posle predsedniKa vlade in ministra za zunanje zadeve, se je Mendes-France sestal z voditeljema angleške in ameriške delegacije v Ženevi Edenom in ^Bedellom Smithom. Najprej se je sestal z Edenem, pozneje pa s Smithom. V političnih krogih domnevajo, da je obema obrazložil svoj načrt, po ka-čimprej do-v Indokini, pozneje pa časten mir »ob navzočnosti Francije na Daljnem vzhodu«. Ker Francija ne bo zastopana na sestanku angleških in ameriških državnikov 25. junija v Washingtonu, je bila to za Mendesa-Francea edina priložnost, da pojasni svoje stališče o načinu ureditve indokitajskega vprašanja. V londonskih krogih ugotavljajo v zvezi s temi razgovori. da je Eden izjavil, da je naklonjen takojšnjemu odhodu Mendesa-Francea v Ženevo in da je pokazal optimizem glede možnosti rešitve indokitajskega spora, medtem ko je Bedeli Smith prikazal položaj pesimistično in se izrekel proti potovanju Mendesa-Francea v 2enevo, Ker vlada sedaj v Zenev; zastoj, so v Parizu mnenja, da namerava Mendes-France ostati še v Parizu in se posvetovati s svojimi sodelavci. Prva seja nove vlade bo jutri zjutraj in bo posvečena organizaciji bodočega vlad. nega delovanja govorili pa bodo vsekakor zlasti o Indokini. Predsednik Le Troquer pa je sklical sejo skupščine za Četrtek, ko bo Mendes-France predstavil svojo vlado. Danes zjutraj je Mendes-Fran. ce, ki je tudi zunanji minister, sprejel novega vladnega predsednika Vietnama Ngo Dinha Diema, pozneje pa se je razgovarjal z načelnikom Baodajevega kabineta. Bao Daj pa je medtem objavil izjavo, v kateri zanikuje govorice, češ da namerava odstopiti. V uradnih krogih izjavljajo tudi, da se bo v kratkem začela v Parizu konferenca med Francijo, Vietnamom, Laosom in Kambodžo. Na tej konferenci bodo spo-polnili in podpisali pogodbi o neodvisnosti Vietnama in Laosa. Neodvisni republikanec Fran-cois Quilici je vložil interpelacijo, v kateri zahteva od vlade pojasnila o njeni sestavi in o njeni politiki, ki jo misli voditi v Evropi, v Indokini in v Severni Afriki. Podobno interpelacijo sta vložila še dva druga poslanca in o njih bodo razpravljali v četrtek v skupščini. V zvezi s politiko nove vlade glede Indokine piše današnji «Monde«, da gre bolj za spremembo metode kakor politike. Mendes-France je bil vedno mnenja, da je za sklenitev miru v Indokini bolj koristno začeti neposredna pogajanja z Vietminhom in s Kitajsko kakor pa v okviru konference na zelo široki podlagi. List izraža nato mnenje, da je Mendes-France bolj realističen kakor njegov prednik, čigar največja napaka je bila, da je mislil, da je mogoče ostati na nevzdržnih ali celo zgubljenih pozicijah, ter poudarja. da se prav glede tega v glavnem ujemata stališči Londona in Pariza. Glede EOS piše list. da se vedno vztrajneje govori o drugačnih rešitvah, ne da bi si delali iluzije glede časa. v katerem bi do rešitve utegnilo priti. «Že več let — zaključuje list — smo mi poudarjali nujnost splošne revizije francosko-ameriških odnosov v atlantski zvezi: dogodki teh dni še dalje to potrjujejo.« Angleški laburisti o nemški oborožitvi LONDON, 21. — Izvršni odbor angleške laburistične stranke je objavil brošuro, v kateri obrazložuje svojo naklonjenost nemški oborožitvi. «Sovjetska ekspanzionistična politika — pravi brošura — bi lahko vsak trenutek prekoračila mejo in povzročila izbruh splošne vojne. Z dru-ge strani pa evropska obrambna skupnost ne predstavlja prvega koraka na poti nemške integracije v Zahodno Evropo pač pa nadaljnjo fazo v procesu, ki traja že nekaj let. Bila je Vzhodna Nemčija tista, ki se je prva oborožila z ustanovitvijo vojske ob podpori 600 tankov, 250 samo-gibnih topov, 1700 topov druge vrste in številnih letal. Nič podobnega pa se ni dogodilo v Zahodni Nemčiji.« SEUL, 21. — Bivši poveljnik osme ameriške armade na Koreji general Van Fleet je prišel danes v Seul, kjer bo howerja proučil potrebe Južne Koreje glede vojaške pomoči. Kreisky obsoja zavlačevanje pogajanj o avstrijski pogodbi DUNAJ, 21. — Na zborovanju, ki je ga je avstrijska socialistična stranka organizirala v Traisenu blizu Dunaja, je državni tajnik za zunanje zadeve Bruno Kreisky izjavil, da se Avstrija ne bo po podpisu državne pogodbe vključila v nobeno vojaško zavezništvo in ne bo dovolila tujim silam, da bi ustanovile oporišča na njenem o-zemlju- Govornik je nato izjavil, da Avstrija razume, da je sedaj najnujnejše prenehati s prelivanjem krvi v tistih delih sveta, kjer se je hladna vojna spremenila v pravo vojno, pripomnil pa je, da Avstrija vendarle ne more pristati na to, da bi delo mednarodnih konferenc izločilo vprašanje njene državne pogodbe. BEOGRAD, 21. — Danes so odpotovali v Budimpešto zastopniki nekaterih beograjskih uvozno-izvoznih podjetij, da bi sklenili nekatere konkretne posle v okviru kompenzacijskega dogovora, ki je bil sklenjen med madžarskimi in jugoslovanskimi podjetji. kmu «Verdi» v Miljah. Enotni sindikat kovinarjev je izdal ob stavki kovinarjev proglas, v katerem pravi, da bo danes stavkalo v Italiji milijon kovinarjev, in poziva tržaške kovinarje, naj se jim strnjeno pridružijo z udeležbo v stavki. Stavki se je pridružil tudi Razredni sindikat industrijskih delavcev, ki je izdal naslednji proglas: ((Razredni sindikat industrijskih delavcev poziva svoje člane in simpatizerje kovinarske stroke, naj se aktivno udeleže stavke kovinarjev v Trstu. 16. t. m. so industrijski delavci postavili Zvezi indu-strijcev v Trstu naslednje zahteve: 1. odločno akcijo v obrambo dela v ladjedelniški industriji in drugih tržaških ključnih industrijah (kar pomeni opustitev politike krčenja obratov, zaporo nad odpusti, ponovno zaposlitev suspendiranih delavcev CRDA); 2. pogajanja z delavskimi predstavništvi o poenotenju mezd in za uvrstitev Trsta v primerno mezdno področje, ki naj bo v skladu z visokimi življenjskimi stroški, s tradicionalno mezdno razporeditvijo, z zelo razvito industrijo in z veliko strokovno usposobljenostjo tržaških delavcev; 3. zvišanje mezd v skladu z minimalnimi življenjskimi potrebami industrijskih delavcev, pri čemer izraža zahteva po 3.000 lir mesečnega predujma na bodoče poviške povprečni odstotek poviška, ki ga morajo delodajalci delavcem priznati; 4. po. polno priznanje demokratičnih svoboščin delavcem v podjetjih (zato se morajo zatreti vse namere in sistemi iz časov fašizma). Zveza industrijcev je odklonila pogajanja, kar je v nasprotju z običajno sindikalno prakso. Današnja stavka je zato logična posledica nesmiselnega in nedopustnega ravnanja tržaških industrijcev. S sedanjim gibanjem hočejo delavci tržaške industrije s popolno upravičenostjo pri, siliti Zvezo industrijcev. naj prične pogajanja o zahtevah, ki so jih postavili tržaški delavci, zahtevah izredne važnosti za široko množico tržaških delavcev, zato tudi velike važnosti A vse delovno ljudstvo tega področja.« Ta proglas pravilno poudarja zahteve, ki so jih delavci postavili neposredno tržaškim industrijcem. saj živi tu delavstvo v posebnih pogojih. Neposredna borba tu na kraju samem je namreč še bolj konkretna in pomeni s tem še večjo podporo italijanskim kovinarjem., ki so danes tudi v stavki; nasprotno pa bi avtomatično raztegovanje borbe italijanskih delavcev na Trst ne moglo v tolikšni meri zaktivizirati tržaškega delavstva, pri čemer pa ne mislimo na delavce CRDA v Tržiču, ker gre v tem. primeru za skupno podjetje in za ladjedelnice, ki so med seboj tesno povezane. Vsekakor pa smo spričo te stavke za uresničenje zahtev, ki jih vse delavstvo globoko občuti, prepričani, da se bo ogromna večina delavcev udeležila in tako delodajalcem pokazala, da se ne zadovoljuje z drobtinicami ter da je hkrati pripravljena na skrajno borbo v obrambo dela v vsej, posebno pa v ladjedelniški industriji. NUTTING V RIMU Podtajnik Foreign Oiticea se bo razgovarjal s Scelbo in Piccio-nijem o EOS in Trstu - Senator Lussu (PSI) o «reševanju Trsla» RIM, 21. — Podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Anthony Nutting je prišel danes popoldne z letalom iz Londona v Rim. Po uradni verziji spremlja Nutting svojo ženo, ki je prišla v Italijo na okrevanje, v londonskih krogih pa označujejo njegov prihod kot «nekaj na sredi med uradnim in zasebnim obiskom«. Sprejemu so prisostvovale tudi nekatere višje osebnosti, med njimi podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Benvenuti. Zvečer po nalogu predsednika Eisen- je imel Nutting že prve stike V nedeljo je več tisoč mehiških študentov priredilo v Mexico Cityju demonstracije zaradi dogodkov v Guatemali. Študentje so izrezali svojo podporo guatemalski vladi m napadali ameriško politiko. z italijanskimi predstavniki. V rimskih političnih krogih poudarjajo, da sta ne glede na njegove družinske skrbi (žena je baje prebolela hudo živčno bolezen in potrebuje zdaj nekaj dni sonca) dva glavna razloga Nuttingovega prihoda ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti in Trst. Londonu se zdi skorajšnja italijanska ratifikacija pogodbe o EOS tembolj nujna, ker se je upanje za hitro ratifikacijo v Franciji spet zmanjšalo. O Trstu pa sodijo, da Nutting ne prinaša in tudi ne išče v Rimu senzacionalnih sklepov. Razgovori med Italijani in Angloamerikanci, ki so se začeli prejšnji torek z obiskom veleposlanikom Brosija pri podtajniku v Foreign Officeu Kirkpatricku, se nadaljujejo. Zdi se, da se jih udeležuje tudi ameriški veleposlanik na Dunaju Llewellyn Thompson, ki je že nekaj mesecev namesto v Avstriji v Londonu, kjer se po splošnem mnenju ukvarja s tržaškim vprašanjem. Poleg tega so se začeli tudi razgovori med nižjimi funkcionarji o raznih podrobnih vprašanjih. Medtem se je v senatu danes nadaljevala diskusija o proračunu zunanjega ministrstva. Med drugimi je govoril tudi senator Lusso (PSI) ki je zatrdil, da je ((vprašanje Trsta zdaj že popolnoma iz-Vj? s možnosti italijanskega odločanja« in nadaljeval- «Po glasovanju obeh zbornic v larislccnn oJctobriu je razdelitev STO žalitev parlamenta, za-vest italijanskega ljudstva in tržaškega mesta. Trst je mo-go.če rešiti samo z ustanovit* yijo STO ali s plebiscitom«. SFOMIHtUU PiHItVl Na današnji dan je bil leta 1941 v okolici Siska na Hrvai-skem osnovan prvi partizanski odred. DANES, torek 22. junije Ahacij, Gostim>r Sonce vzide ob 4.15 in zatone ato 19.58. Dolžina dneva 15.43. lama vzide ob 23.16 in zatone ob 10.39. JUTRI, sreda 23. junije Eberhard, Višeslav VČERAJŠNJI OBISKOVALCI MEDNARODNEGA VELESEJMA ŠTUDENTI EKONOMIJE IZ ZAGREBA NA ŠTUDIJSKEM OBISKU V TRSTU Ogledali so si predvsem jugoslovanske paviljone • Danes uradno poročilo is Rima o odobrenih kontingentih - Zabavni program na velesejmu Po nedeljskem doslej najboljšem obisku je včeraj obiskala velesejem skupina 55 absolventov ekonomske fakultete zagrebške univerze V spremstvu prof. Srdan Srdja-na, prof. Karli Leonarda in Jerka Jordanoviča. Študentje so prišli v Trst že v nedeljo ter se bodo zadržali v Trstu 7 dni z namenom, da prouče tukajšnji gospodarski položaj. V jugoslovanskem kolektivnem paviljonu je študente j včeraj sprejel dr. Ples, predstavnik zvezne trgovske zbornice, ki je obrazložil jugoslovansko udeležbo na sedanjem kot tudi prejšnjih velesejmih. 10-LETNICn PRVIH ŽRTEV v krematorijih Rižarne Danes popoldne ob 17. uri bo delegacija Zveze političnih preganjancev položila k spomeniku venec Na današnji dan pred 10 leti je dim iz dimnika Rižarne prvič naznanil, da se za zidovi mračnega poslopja odigrava najbolj zverinski zločin, kar so si jih izmislili na-cifašistični krvoloki za iztrebljenje svobodoljubnih ljudi in narodov. Na ta dan so namreč zgorele v krematorijih Rižarne prve žrtve iz vrst slovenskih in italijanskih tržaških antifašistov in demokratov. Koliko jih je bilo in koliko Jih je zgorelo še v naslednjih mesecih do nacifaši-stičnega zloma, ne bo mogoče nikoli vedeti z gotovostjo, a dejstvo je, da gre njih število v tisoče in da so bili le redki, ki so ušli tej strašni smrti, potem ko so prestali zverinska mučenja v tesnobnih celicah. Rižarna je danes enačica tržaških antifašistov in doslednih demokratov za trpljenje in obenem simbol odpora in borbe proti fašizmu kot r.ajvečjemu zlu za človeštvo. Rižarna in z njo opensko strelišče, Ul. Ghega, Ul. M. d’A-zeglio itd. so spomeniki, ki so jih postavili naši narodi s svojo borbo na življenje in smrt, z borbo, v kateri se je proti nasilju porajalo bratstvo med narodi kot najboljše jamstvo, da se tako zlo nikoli več ne povrne. A Rižarna je ostala se nekaj drugega. Ostala je opomin za vse, ki mislijo, da je ljudem in narodom mogoče vladati z nasiljem in ki bi se morda hoteli v bodočnosti po-služiti nasilja. Opomin zato, ker so naši narodi dokazali, da jih taka zverstva niso mogla zlomiti v njihovem svobodoljubju, a da so bili zlomljeni tisti, ki so jih počenjali. Ko se vsako leto klanjamo spominu žrtev v Rižarni, delamo to zato, ker jim dolgujemo neizmerno hvaležnost, a delamo tudi zato, da izpričamo našo neomajno odločnost, da se postavimo po robu vsakemu oživljanju tendenc, ki bi mogle dovesti do novih rižarn. Danes popoldne ob 17. uri bo delegacija Zveze političnih preganjancev položila k spomeniku v Rižarni venec. Vabimo vse, da se v čim večjem številu udeležijo te skromne komemoracije. Z REDNE SEJE izvršnega odbora OF Na sinočnji redni seji je predsednik Osvobodilne fronte Franc Stoka podal izčrpen prikaz trenutnega političnega položaja v Trstu in v coni A. Pri tem je poudaril in razčlenil glavne misli iz svojega članka v «Primorskem dnevniku«, ki je izšel pod naslovom «Za enotno fronto delovnega ljudstva proti povratku Italije«. Nato je nakazal glavne naloge Osvobodilne fronte, ki so; v razkrinkavanju dvolične politike kominformov-skega vodstva, ki se izraža predvsem v tako imenovanih stojevskih resolucijah, ki jih predlagajo v podeželskih občinskih svetih in v povezovanju s klerofašisti v tržaškem občinskem svetu; v ponovnem tolmačenju imperialističnega plebiscita, ki ga predlaga združena nacionalfašistično-kominformovska fronta in slednjič v pojačeni borbi proti povratku Italije v našo cono. Predsednikovo razlago sta dopolnila tovariša Stanko Bole in Boris Race. B. Race je poudaril zlasti dejstvo, da klerofašisti in kominformisti izhajajo iz iste izhodiščne točke, ki predstavlja vojnohuj-skaško jedro njihove skupne politike, saj eni in drugi težijo k imperialistični rešitvi tržaškega vprašanja, ki se ne končuje s ponovnim osvajanjem Qbeh con STO, temveč teži še k nadaljnjemu osvajanju. Po drugi strani pa skuša SZ vsak razdor med državami izven njenega bloka razširiti -in ga izpremeniti v trajnega. Stališče, ki ga je zavzel dr. Afineletto pa kaže. da takšno hujskaško politiko dovoljujejo tudi Angleži in Američani, Vsi pa se bodo mo- rali v odločilnem trenutku razkrinkati, čemur smo priča prav sedaj ob predlaganju petkove resolucije o Trtsu. S. Bole pa je govoril o konkretni izvedbi nalog OF ter poudaril, da tudi v lanskem novembru tržaško delavstvo ni sprejelp gesel o povezavi s fašisti koni-informovskega vodstva, ki se je morala delavstvu tokrat vsaj navidezno ukloniti. Tržaško delavstvo tudi danes ne sme m ne more nasesti povezovanju s fašisti in mu tudi ne bo nasedlo. V razpravi so sodelovali še tovariši Kukanja, Lipovec, Renko, Dekleva in Pahor, nakar je izvršni odbor sklenil nasloviti na tržaške Slovence in vse tržaško delovno ljudstvo poziv, ki ga objavljamo na prvi strani. Končno je odbor sklepal o raznih tekočih organizacijskih vprašanjih. VČERAJŠNJE NAGRADE IZŽREBANE NA VELESEJMU Ob zaključku včerajšnjega velesejma so bile izžrebane naslednje nagrade: Prvi dobitek, in sicer motorno kolo dobi posestnik belega listka, ki je bil prodan pri blagajni E s štev. 03531 serije A/4. Drugo nagrado, plinski štedilnik dobi posestnik belega listka iste serije štev, 02803, ki je bil prodan pri blagajni C, medtem ko dobi fotoaparat imetnik belega listka iste serije štev 02503. Pomagajmo poplavljencem Za poplavljence na Štajerskem smo včeraj prejeli še 21.400 lir. Skupno z dosedanjim zneskom znaša nabrana vsota 836.100 lir. Prispevali so: Marija Tence Magajna 500, Josipina Plohar 1.000, Alojz Ze-ga 1.000, Savina Milič 2.000. Marta Legiša 1.000, Andrej Pregare, Log 1.000, Andrej Bolko 2.000, Ida in Pepi Posega 1.000, N.N. 1.000, Dušan Kos-mina 1.000, A. Gregorič 1.000, Turk 1.000, Alojz Nemec 1.000, Mladovan 1.000. Hrovatin 1.000, Kreševič 200, Andrej Mahnič 2.000. Morel 2.000, Emil Legiša 200. Urbič 500. Zadnje predavanje o produktivnosti Center za gospodarski razvoj sporoča, da bo danes zadnje predavanje o »produktivnosti«. Predavanje se bo začelo točno ob 18.30 na temo ((Produktivnost v znanstvenem in praktičnem pomenu — e-konomija in tehnika v korist človeka«. Govoril bo dr. Giuseppe Porzio, predsedoval pa odv. Giulio Sadar. V jeseni bodo organizirali drugi cikel sličnih predavanj. UKAZ ZVU št. 69 - Z ukazom št. 60, ki stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, je proizvod «C III«. ki je namenjen za notacijo mešane bakrove, cin-kove in svinčene rude in odgovarja zahtevam VI. poglavje Splošnih carinskih in tarifnih predpisov, ki so bili odobreni z ukazom št. 176 od 19. septembra 1950, oproščen carine po določilih teh predpisov. RAZSmiTEV MEZ89E6* CIBftHJA DELAVCEV PRED 24-URNO STAVKO delavcev podjetja ACEGAT Danes ob 17. uri sKupščina delavcev v menzi podjetja v Ul. Genova Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da napovedanega predavanja univerzitetnega prof. Borisa Ziherla ne bo zaradi zadržanosti predavatelje. Dr. Ples je objasnil, da je Jugoslavija v Trstu, poleg Avstrije najmočnejši razstavljavec in razkazal razstavljeno bi ;i go. Nato so si absolventi ogledali vse ostale paviljone ter se aalj časa ustavili v paviljonih CRDA in v paviljonih, kjer razstavljajo- druga tržaška proizvodna podjetja. S po-seonu pažnjo so se ustavili tudi na III. mednarodni razstavi lesa, kjer sta glavna razstavljavca Avstrija in Jugoslavija. V jugoslovanskem paviljonu je absolvente sprejel predstavnik hrvaškega podjetja «Export-drvo» tov. Kovač, ki je pojasnil pomen izvoza lesa zlasti za Hrvaško republiko, kjer les predstavlja 40 odst. vseh deviznih dohodkov. Jugoslavija si želi razširiti gospodarske odnose s Trstom in povečati izvoz zlasti končnih izdelkov in polizdelkov kot tudi rezanega lesa. Ob koncu je tudi pojasnil težave, ki nastajajo zaradi politike neizdajanj uvoznih dovoljenj, ker oblastj zavirajo jugoslovanski izvoz v Trst. Jugoslovanski visoko&olci si bodo danei ogledali okoliške Naš urednik se Je včeraj po- novno obrnil na upravo tržaškega velesejma za pojasnila glede izdaje uvoznih kontingentov. Urednik Je izvedel, da uprava še vedno uradno ne ve za dodelitev kontingentov in da bo dobila danes uradno sporočilo. O kontingentih za velesejem odloča direktno Rim, ki Je v svojem poslovanju toliko netakten, da pušča čakati celo upravo tržaškega velesejma celih pet dni po otvoritvi brez dokončnih podatkov o ve-lesejemskem kontingentu in to tako na škodo uprave kot tudi na škodo tujih razstavljavcev. Konzul Portugalske si je včeraj drugič natančno ogledal velesejem, ker je napravil prvi krajši uradni obisk že v nedeljo. Danes pa bo obiskal velesejem poslanec Iraka Abdul Kedery. Včeraj ob 9.30 zvečer se je pričela vrsta koncertov, katere prireja v okviru velesejma sicilijanski orkester lahke glasbe Danes bo drugi koncert tega orkestra. Včeraj je bila tudi revija modnih modelov na terasi «palače narodov«, ki bo še danes in jutri. Izpred zavezniškega vojaškega sodišča Poleg primerov raznih beguncev, ki so zagrešili bodisi s pijančevanjem ali z odhodom brez dovoljenja iz begunskih taborišč, je moralo sodišče obravnavati tudi zadevo Ennija Viscovicha in Giorgia Finzija. katera sta obtožena nedovoljene posesti razstreliva in zadnji tudi posesti zračne puške. 2e v začetku razprave je tožilec maj. Smith obvestil predsednika, da preiskava še ni končana. Prosil je, da bi razpravo odložili na sredo. Ta predlog je sodišče sprejelo kakor je tudi sprejelo zagovornikovo zahtevo, da predložijo zračno puško v pregled izvedencu. Sodišče je tudi odločilo soditi Ceka in Ignata Nedeljkova ter Mladena Mladenova, ki so se pregrešili z ostrim in surovim napadom na poljskega be. gunca Edvarda Krozinskega. Slednji, ki je imel prebito lo- banjo, je že irven nevarnosti in kakor kaže, bo popolnoma okreval. Ker je zadeva znana predsedniku, ni vprašal nobenih informacij inšp. Piscopella, ki je vodil preiskavo in je odločil. da vse tri obtožence do razprave izpustijo na začasno svobodo pod pogojem seveda, da se enkrat dnevno javijo na policiji. Preds. Curry. tož. Smith, prevajalec Krumi. Dve starki podlegli poškodbam zaradi padcev Ob 7.10 je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam (zlom kolčnega sklepa) 79-let-na Italia Narduzzi por. Toso s Korza, katero so sprejeli v bolnišnici 17. t. m. Pet minut kasneje je podlegla sličnim poškodbam in na istem oddelku 65-letna Paola Meyer por. Dapisin iz Videmske ceste. Obe sta si poškodbi povzročili med padcem v stanovanju. Stavkovno gibanje je v Italiji zajelo tudi občinska električna podjetja. Uslužbenci teh podjetij so namreč ugotovili, da skušajo «svobodni» sindikati skleniti tudi za njihovo stroko tako slab in nesprejemljiv sporazum o poenotenju mezd. kakor je že bil sklenjen za industrijske delavce. Zato so se delavci in u-službenei teh podjetij odločili, da bodo že vnaprej protestirali proti morebitni sklenitvi takega sporazuma ter da bodo 23. in 24. junija stavkali po vsej Italiji. Kot je znano, so tudi uslužbenci ACEGAT povezani z u-službenci iste stroke v Italiji, ker velja zanje ista delovna pogodba in zato tudi enaka u-reditev mezd. V Trstu pa je sindikalni položaj te stroke nekoliko drugačen, ker je znatno število uslužbencev ACEGAT vpisano v Delavsko zbornico, ki sledi «svobodnim» sindikatom v Italiji. Sindikat delavcev ACEGAT. vključen v Zvezo enotnih sindikatov, je že večkrat pozval sindikat delavcev ACEGAT; vključen v Delavsko zbornico, da bi sklicali skupno skupščino in razpravljali o zvišanju plač in o predujmu na poviške. Prav tako so delavci ES večkrat intervenirali pri upravni komisiji ACEGAT z zahtevo po predujmu in po pogajanjih. Spričo jalovosti poskusov za enotno akcijo je sindikat u-službencev ACEGAT ES sklenil, da bo podprl stavko e-lektričnih delavcev v Italiji in napovedal 24-urno stavko, in sicer 23. junija, pri čemer bodo izvzeti tisti delavci, ki skrbijo za najbolj nujne usluge. Danes ob 17. uri bo v menzi ACEGAT v Ul. Genova skupščina delavcev ACEGAT, na kateri bodo obravnavali razne podrobnosti stavke. DANES II. IZREDNA SEJA Iredentistične spietke v trž. občinskem svetu Danes ob 18. uri bo tržaški občinski svet nadaljeval z razpravo o političnem položaju Tržaškega ozemlja. Kot je znano, je bila pretekli petek sklicana izredna seja, na kateri je skupina 7 italijanskih iredentističnih strank, med katerimi tudi kominformov-ska, predložila občinskemu svetu resolucijo proti razkosanju STO in z zahtevo po poblescitu. Na predlog vodje tržaškega kominformizma Vidalija je bila petkova seja preložena na danes, da «se sestavi takšno resolucijo, za katero bodo lahko glasovali tudi fašisti«. V poročilu o petkovi seji smo že poročali, da je fašistični svetovalec Morelli de- jal, da «je sramota da so italijanske stranke zavrnile njegov predlog o vrnitvi celotnega STO Italiji«. Hkrati pa je predlagal svojo resolucijo v kateri je zahteval italijanske meje na Snežniku in na Dinarskih Alpah. Splovitev cisterne «Aldemarine» v Tržiču V nedeljo je bila v Tržiču splovitev motorne cisterne «Aldemarine», katero je zgradila ladjedelnica CRDA za «Ente nazionale Idrocarburi«. Ladja ima značilnosti sličnih petrolejskih ladij, katerih so zgradile ladjedelnice CRDA po vojni že celo vrsto. Ladja je dolga 160,50 metrov, široka 22,20 in visoka 12,15. Razvija lahko brzino 15 vozlov na uro in ima 18.700 ton. Botrica pri ceremoniji, ki se je začela ob 12, je bila gospa Greta Mattel. Ladjedelnica sedaj nima več zasedenega niti enega splovišča in popravlja le staro ladjo «Mariposo». Obnovitev in izdajanje dovoljenj za začasni uvoz Z ukazom ZVU št. 61 ki je bil podpisan 19. junija 1954, je Zavezniška vojaška uprava za šest mesecev, od 11. februarja 1954, dovolila uvoz nerabljenih filmsKiih negativov in naslednjih surovin: na*ravnega im umetnega grafita, posebnih umetnih smol, cerijevih soli, saj, bakrovega prahu, bakrenih trakov in posebni* trdih parafinov. Z ukazom ZVU št. 62, ki je bil podpisan 19. junija 1954 in ki bo v skiadu z že izdanimi upravnimi navodili imel vzvratno moč od 5. maja 1954, Zavezniška vojaška uprava obnavlja in izdaja tk> vol jen ja za začasni uvoz raz* nega blaga na angloameniško področje Svobodnega tržaškega ozemlja, vključno naravni sodi jev borat, za proizvodnjo sodijevega perborata, marmor v blokih za predelavo, leče za fotografske a-parate ali posebne okvire ter steklena zrna za izdelavo rožnih vencev. SLOVENCU V okviru proslav xa 100-letnico svetoivanske šole bo prva prireditev dne 27. t. m. ob 16. uri NA STADIONU «PRVI MAJ» s kulturnim sporedom, ki bo obsegal: a) petje, ki ga izvaja pevski zbor pod vodstvom dr. Stanka Vuge; b) recitacije; c) igro «Naša šola«, ki jo je spise! in režira Adrijan Rustja. Sodelovala bo barkovljanska godba na pihala. Po sporedu prosta zabava. Vabljeni vsi! Odbor za proslavo KK)-letnice svetoivanske šole Via!« 16.00: »Sijajni izobčenec«, R. Ryan, Kino ob morju. Danes zaprto. Massimo. 16.30: »Sirota bre« nasmeha«, G. Garson. Moderno. , 16.00: «Verjemi no4!« D. Kerr. Savona. 16.00: »Morski rop** Kidd« C. Langhton Sv. Marko. 16.00: »Žlati Usti*, G. Cooper. Vittorio Veneto. 16.00: »Mali ubežnik«, R. Andrusco Azzurro. 16.00: »Dolina nasilnežev« B. Donlevy Belvedere. 16.00: ((Zadnji izobčenec«, A. Mu,rphy. Marconi. 16.00: »Mandrinova pustolovščina«, R. Val Ion e. Novo cine. 16.00: «Nočne lep«*-ce», G. Lollobrigida Odeon. 16.00: «Vi ste' ga žetaM«. W. Chiari Radio. 16.00: «Maček milijon«* R. Milland. Venezla, 16.00: »Bratje ItaH)«*. E. Manni. Redni občni zbor Glasbene Matice iz Trsta V nedeljo je imela svoj redni občni zbor tržaška Glasbena Matica. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno obilno in plodovito delo, ki ga opravlja ta naša prekoristna fcultu-na ustanova. Matica vzdržuje tudi svojo glasbeno šolo, ki je pokazala doslej že lepe uspehe in je na najboljši poti za nadaljnji resni razvoj. V javnosti zelo vidno je delo, ki ga opravlja koncertna poslovalnica Glasbene Matice s prirejanjem kvalitetnih koncertov. Po podanih poročilih so bile volitve novega odbora, v katerem so ostali večinoma odborniki iz dosedanje poslovne dobe. Delo Glasbene Matice zasluži zanimanje pa tudi podporo vse naše javnosti, ki ji je mar kulturni dvig našega ljudstva. UPRAVNI UKAZ št. 33 - Z upravnim ukazom št. 33, ki velja od 15. junija 1954, je cerkvi sv. Roka v Nabrežini priznan značaj župnijske cerkve v smislu zasebnopravnih predpisov. ST A RS I 1 Ob koncu šolskega leta nagradite vaše otroke z lepo slovensko knjigo, ki vam jih nudi »DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE« na velesejmu z izrednim popustom. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO TRŽAŠKI MLADINCI IN MLADINKE na zaključku festivala v Kopru PODATKI 0 PROMETU TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V MAJU N a račun ameriškega premoga povišan promet pristanišča Promet prvih petih mesecev tekočega leta še vedno znatno manjši od prometa v istem obdobju preteklega leta Promet tržaškega pristanišča v maju se je ustalil in je nekoliko višji kot je bil v aprilu odnosno v maju preteklega leta. v maju.so tako prepeljali skozi pristanišče 339.384 ton raznega blaga, medtem ko so ga v aprilu prepeljali 319.264 in v maju 1953. leta 314,654 ton. Porast prometa gre predvsem na račun obsežnih pošiljk ameriškega premoga, saj so v maju izkrcali v Trstu kar 105.405 ton premoga, kar predstavlja rekordno številko. Poleg tega so še izkrcali 46.359 ton mineralnih olj, 18.861 ton ovsa, 15.4119 ton žitaric, 8.032 ton žvepla, 7.943 ton ostankov prečiščenih mineralnih olj, 7.422 ton železne rude, 3.592 ton čebule, 3.000 ton piritov in 27.900 ton raznega blaga. Skupno so izkrcali 244.073 ton. Vkrcali pa so; 23.058 ton lesa, 13.710 ton petroleja, 10.830 ton gorilnih olj, 10.607 ton magnezita, 8.978 ton premoga, 7.385 ton bencina, 6.218 ton papirja, 3328 ton litega železa, 1.089 ton žice in 10.108 ton raznega blaga. Skupno so vkrcali 95.311 ton raznega blaga. Dvig prometa v maju je nastal izključno zaradi naraslega prometa masovnega blaga in to zlasti zaradi velikih pošiljk ameriškega premoga Avstriji. Vendar pa je promet prvih petih mesecev tekočega leta še vedno znatno manjš., kot je bil promet prvih petih mesecev lani in znatno izpod prometa v istem obdobju 1952. leta. Letos so tako od januarja do vključno maja prepeljali 1.518 577 ton blaga, medtem i ko so ga lani 1.588.000 ton. %br»no mladino pozdravil predsednik ljudske skupseine LRS tov. Marinko - Nastop pevskega zbora iz V. Repna in folklorne skupine iz Boršta in Uiemanj • Zakaj niso nastopili goriški mladinci V nedeljo se je v Kopru zaključil slovensko-hrvatski mladinski festival, na katerem je skozi ves teden nastopalo več kot 4.000 mladincev in mladink, medtem ko je prireditvam prisostvovalo nad 40.000 prebivalcev cone B. To je bila velika manifestacija bratstva in enotnosti mladine obeh republik, ki se je med festivalom pobliže spoznala in utrdila medsebojne vezi, poleg tega pa je spoznala ljudstvo, ki se je s pesmijo na ustih borilo in umiralo za svo- jo svobodo in kulturo. Koper je bil slavnostno o- ^rašen. Slavoloki, transparenti, zastave in tisoči mladih ljudi, ki so se zgrinjali ob ubuli, na trgih in ozkih ulicah mesta, so mu dajali mladostni videz, kakršnega prav gotovo ni imel. Povsod je bilo slišati pasem in igranje, razposajen smeh in živahne vzklike, ki mo prerodili staro mesto in ga za en dan spremenili v prestolnico mladine. 2e pred 9. uro se je na Titovem trgu začela zbirati množica mladih ljudi, ki je vedno bolj rasla, dokler ga ni napolnila. Zbrane mladince in mladinke je najprej pozdravil sekretar CK LMS tov. Tine Remškar. za njim pa le predsednik mladine Hrvatske tov. Antun Krajnovič in sekretar okrajnega komiteja ZK za koprski okraj tov. Julij Beltram. Zadnji je spregovoril predsednik ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko, ki je izrekel priznanje iniciatorjem festivala in tisočim sodelujočim, ki so ustvarili to veličastno kulturno manifestacijo. Ko se je ponehalo ploskanje tov. Mihu Marinku se je na odru, ki je bil postavljen na drugi strani trgu, začel odvijati pester kulturno-umetniški spored, v katerem so sodelovali tudi mladinci in mladinke i« zamejstva. Potem ko je mladinska godba odigrala koračnico in odlomek iz opere «Ero z onega sveta«, so na oder prišli mladi tamburaši s Koroške, ki so zaigrali in zapeli več pesmi. Takoj za njimi pa so se predstavili člani mladinskega pevskega zbora iz Velikega Repna, ki so zapeli dve pesmi, med njima tudi zunaj našega področja malo poznano Bošt Jančičevo »Naš Kras«, ki je še posebno ugajala. Zbor, ki ga vodi domačin Mirko Guštin, so poslušalci nagradili s prisrčnim ploskanjem. Za mladinci in mladinkami iz Velikega Repna so nastopili člani folklorne skupine iz Borštu in iz Ric-manj, ki jih vadi tov. Olga Gorjupova. Slikovite narodne noje in dobro izveden ples ob spr'mljavi harmonike (igral je tov. S. Mesesnel) je navdušil mlade gledalce, ki so naše folkloriste mofino poliva- lili. Niso »e ti odplesali z odra, ko so na njega pričeli stopati člani akademskega pevskega zbora ((Tone Tomšič« iz Ljubljane, za njimi pa člani in članice folklorne skupine MKUD «Ji)ie Vlahovič« iz Zagreba, «Milica Krijan« iz Osjeka in drugi. Ni treba posebej poudarjati, da so s svojimi na"topi navdušili gledalce, ki so vse posamezne ^ skupine toplo pozdravili. Najveličastnejšo sliko pa so ob koncu oreda nudili združeni pevski zbori, ko se je na odru zvrstilo skoraj 1.000 mladih pevcev. Kljub tako velikemu številu nastopajočih so pesmi izzvenele odlično, kar je brez dvoma sad dolgotrajnih 'n natančnih vaj, ki so rodile velik uspeh. Z »Internacionalo« je bil dopoldanski spored kenčan, zato so se mladinci razšli po pristanišču in ob obali. Nekateri so občudovali desetine in desetine jadrnic vseh tipov, ki so se pripravljale za popoldansko regato, drugi so odšli v kopališče in se ohladili v morskih valovih. Toda odmor je bil le kratek. Bučanje motorjev je privabilo številne gledalce ki so se razvrstili ob cesti, ki vodi i* Kopra v Semedelo. Na tem odseku so bile namreč motorne dirke, v zalivu jadralna regata, pozneje pa še telovadni nastop na stadionu »Prvi maj«. Ob koncu naj še omenimo, da bi med dopoldanskim sporedom moral nastopiti tudi mladinski pevski zbor iz okolice Gorice. Toda do nastopa ni prišlo, kajti italijanske oblasti niso sedmim pevcem izdale potnega lista, čeprav so bile prošnje pravočasno vložene. Očitno je bilo, da so italijanske oblasti to storile z namenom, da preprečijo udeležbo zbora na festivalu. Toda čeprav goriiki mladinci niso nastopili, je bila prisotnost ostalih pevcev toliko bolj občutena, saj so ■ vsi zvedeli, kakšno »svobodo« uživa naša mladina v Italiji. Poudarimo naj š-e željo naše tržaške mladine, da bi tudi v Trstu priredili tak festival, ne tako obsežen sicer, a vendar velik, ki naj izpriča bratstvo in enotnost slovenske mladine v zamejstvu. Poletno operno gledališče na gradu Kot vsako leto, bo tudi letos na grajskem dvorišču poletna o-perna in operetne sezona. Otvoritev sezone bo 7. julija zvečer z Rossinijevo opero »Viljem Tell«. Ostali spored bo naslednji: 10. ponovitev «Viljem Teli«, 13. Ma-scagni: «Cavalleria rusticana« in «1 Pagliacci«, 13. ponovitev ciCa-valleria rustiana« in »I Pagliac-ci», 17. ponovitev «Viljem Tell«, 20. ponovitev »CavaUeria rusticana« in »I Pagliacci«, 22. Verdi: Rigoletto, 24. ponovitev: »Rigo- letto«, 27. ponovitev »Rigoletto«. Operetni festival se bo začel 28. julija. Na programu so tri operete. Vojaški tovornik podrl oešca pri Miljah Okoli 18. ure je neki angleški vojaški tovornik vozil po cesti, ki pelje iz Milj v La-zareto. Ko je privozil do g -jišča mehkužcev pri Miljah je šofer z desno stranjo vozila oplazil 46-letnega Ferdinanda Grahonjo iz Ul. Darsella v Miljah in ga podrl na tla. Z rešilnim avtom miljskega odseka RK SO Grahonjo pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma komolca leve roke in rane na istem mestu sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh na ortopedskem oddelku. Obešenec na parniku Nekaj minut po pol osmih zjutraj je neki mornar odkril na stopnicah, ki iz palube parnika «Itala», zasidranem ob pomolu pri ribarnici, peljejo v podkrov, obešenca, ki ga j« takoj spoznal za delovnega tovariša 39-letnega Maria Sandrina iz Kopra, Ul. Calafati št. 2. Mornar Ludovico Surian iz Ul. Doda, je takoj alarmiral osebje in kmalu zatem so prišli na ladjo policijski agenti in tudi zdravnik dr. Nicco-lini, ki je ugotovil, da je smrt nastopila 6 ali celo 7 ur pred odkritjem. Po uradnem pregledu so truplo mornarja odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Policija je ugotovila, da je Sandrin prišel predvčerajšnjim pozno zvečer precej vinjen na parnik. Mož je pred samomorom napisal listek v katerem pozdravlja ženo in vse sorodnike. Niso znani vzroki, ki so dovedli Sandrina do tega tragičnega koraka. Na istem parniku je zaposlen tudi njegov brat. Zlom obeh zapestij 2aradi padca z višine Zgodaj popoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku 47-letnega zidarja Viktorja Muho iz Stare istrske ceste, kateremu so ugotovili poleg udarcev na glavi, nosu in gležnju tudi zlom zapestij o- beh rok. Muha, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom je pojasnil, da je med delom na terasi pri kopališču »Cedas« v Barkovljah nepričakovano padel s 3 in pol metrov višine na tla. Okreval bo v 30 dneh. RAZPIS Podporno društvo »Dijaška Matica« razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1954-55. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ulici Roma 15, II (pri SHPZ). 2. Prosilci lahko zaprosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca; b) za znižanje vzdrževalnih« v Dijaškem domu; c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče še dijake; č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig; dj za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejema do 15. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku; 4. Vsa potrebna navodila in nasvete prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor podp. društva »Dijaška Matica« Izleti Slovensko planinsko društvo Trst priredi 4. julija izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13. Motoklub »Adrijas za Dolino -Milje priredi dvodnevni izlet v Ljubljano - Bled 3. in 4. Julija. Vpisovanje do vključno 24. t. m. na sedežu ob običajnih urah. Kdor DO želel, bo lahko potoval z avtobusom. Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah. Informacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 II. vsak dan od 18. do 19. ure. Razna obvestila STRELSKE VAJE. Na bazoviškem strelišču bodo dne 21., 22. in 23. junija strelske vaje dnevno od 7.00 do 18.00. D atovi in prispevki Ob deseti obletnici ; mučeniške smrti svakinje Vere Dekleva v Rižarni daruje Olga Bandel 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. učiteljice Slave Pahor daruje Antonija Rijavec 3,000 Mr za Dijaško Matico. KINO Rossetti. 16.30: »Roke kvišku«, G. Montgomery, H. VVestcott. Evcelsior. Zaprto zaradi obnove Feuice. 15.30: »Varietejska predstava«, F. Astalre, C. Oharlsse. Nazionale, 16.30: «Razdrta ženitev«, C. Colbert, R. Ryam. Filodrammatico. 16.30: »Singa- pur«, A. Gardner. Arcobaleno. 16.00: «Ljubeznl pol stoletja«, S. Pampanini, A. So rdi. Auditorium. 16.00: «Vsi stojte... prihajam jaz«, T, Scotti, F. Marži. Astra Rojan. 16.30: «Zadnji ylak iz Bomba.va«, J. Hale, C Lassoti Crlrtallo. (Trg Perugtno) 16.00: »Oči, ki se niso smejale«, L. Glivier, J, Jones, Graltacielo. 16.00: »Noč v Benetkah«, J. Schultze. Alabarda. 16.30: «MoJ zakon«, B. Elliot. Arislon. 16.00: »Čestitke in dosti fantkov«, D. Scala, Tierl. Armoma. 15.30: «Warpath», O’ Urien Aurora. 16.30: «Crni obl u k » B. Crafvvord, Garibaldi. 15.30: »Tihotapci v Macau», T. Curtls. Ideale. 16.30: »Zadnje izsiljevanje« E. Robinson. Impero. 16.30: »Prijateljice noči«. F. Arnoul, P Cressoy, Mladini izpod 16 let strogo prepovedano. POLETNI KINO; Grad sv. Justa. 21.00: »Sedem uf gorja«, Toto. Ariston. 21.00: »Čestitke «n M***" fantkov«, D. Scala. Rojan. 20.45: «Sonce sije vi**** J. Ford. Paradiso. 20.15: »Dvanajster« *• kliče oče«, C. Webb. Ponziana 20.30: «Samotna 1** zda«, C. Gable. Arena dei Hort. 20.30: *No*M vzide sonce«, J. Jones. Garibaldi. 20.30: «Tihotapel * Macau«. T. Curtis. Secolo. 20.30: »Železna kakiM**, L. Hayward. TOREK, 22. Junija 1*9« JIK.OMMIVAŠ8KA CONA TU STA 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.46, 13.30. 19.00 in 23.30. 7.00 Jutranji koledar; 7.30 M**" ski kotiček; 11.15 Beležke o **J* dicini; 14.45 Kulturno življero* na Primorskem; 15.00 Igra stte mel in štirje fantje; 17.00 Star« in nove melodije; 17.30 Slavonske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Skladbe J-Gallusa poje zbor Slovenske harmonije; 18.35 Igrajo naroaj1 ansambli; 19.20 Šport; 20.00 9; Bizet: «Carmen» opera v 4 dej; 22.35 Plesna glasba; 23.00 Žad®;* poročila v italijanščini; J3'10 Glasba za lahko noč. TKb r gi. 306.1 m ali 980 Kc-oek 11.30 Lahka glasba; 12.10 vsakega nekaj; 13.00 Glasba P'; željah; 14.00 Slavni saksofonist1* 14.25 Glasba iz filmov; 17.30 PMJ" na glasba; 18.00 Ravelove skia®" be; 18.40 Koncert mezzosopr*^ mstke Justine Kralj - Vugov«* 19.00 Sola in vzgoja: 19.15 Pr‘“ ljubljene melodije; 20.00 SpW” 20.05 Slovenski vokalni oktk* 20.45 o današnjih tekmah sv«; tovnega nogometnega prvenstva, 21.00 Moliere: Učeno žene, i*r’ v 5 dejanjih; 22.45 Savino: Ko® cert za klavir in orkester; 22.57 Večerni ples. T It N 11.00 Za vsakogar nekaj; l1?? Komorna glasba; 12.15 OrkeM*« C Savine; 13.25 Operna glasb* 17.30 Ameriška glasba; 22.00 0- deTankJ; <-Naslov na upravi Primoi**6** dnevnika. OD VČERAJ DO DANES UKAZ ZVU št, 5* - Z Ukazom št, 59, ki je bil podpisan 19. junija 1954 je Zavezniška vojaška uprava spremenila statistično oznako nekaterih predmetov na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. NOČNA SLUŽBA LEKARN! Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Marchlo, 01. Ginnastlca 44; Rovts, Trg Goldoni 8; Rossetti, 1)1, Schlapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. in 21. junija 1954 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je 10 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: Oficir am. voj. Thomas H. CoughUn In gospodinja Bruna Lazzarlni, mehanik Silvio Scodrllaro in frizerka F.ster Mahnič, krojač Giovannl Borgatti in šivilja Addolorata Leone, mehanik Carlo Sossimi In gospodinja Caterina Husar, trgovec Dušan Maskieoicz in gospodinja Ema Jerončič. UMRLI SO; 60-l«tna Antonia Zugan por. Jakac, 59-lt-tna Livia Grego por. Zagolin, 48-letni Mi-chele D’Errico, 75-letni Matteo Castagna 63-letna Georgija Vojvodin, 7f-letni Pietro Venier, 63-letni Glovanni Vlvlani, 76-letnl Roberto Zanon, 95-letna Antonia ITrgo vd. Ugrin, 97-letna Tereza prelc vd. Miklavc. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Fana prazna Ital. ladja »Crlstlna«, iz New Orleansa z 9.025 t žita amer ladja «Compass», Iz. Gradeža i. 11 pot-j nlki ital. ladja »Grado«, iz Be- netk prazna Raj, ladja »Amazzo-ne», iz Gdanska s 7.128 t premoga ruska ladja «Profesor Popov«, iz Gradeža z 61 potniki ital. ladja »Orado«, Iz Benetk s 199 t raznega blaga In 47 potniki ital. ladja «Messapia», iz Aleksandrije z 2278 t raznega blaga egip. ladja »lelallia*. Odhodi: proti Benetkam s 50 t raznega blaga in 7 potniki grška ladja «AcbiUeus», proti Be, iHTkarn z 2 potnikoma ital. ladja »Valfiorita«, proti Reki z 18 potniki jug. ladja »Bakar«, proti Gradežu s 56 potniki ital. ladja «Gradon, proti Tripolisu z 281 t k »trama ital. ladja «Aristide», proti Ravenni z 245 t bencina ital. ladja »Ma-ria M.», VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28.4, najnižja 22.6, ob 17. url 24.7, zračnji llak 1013,0 stanoviten, veter 6 km severozahodnik, vlaga 76 od-stot., padavine 1.0 mm, nebo oblačno, morje lahno razgibano temperuatrura morja 19.1 stopinje. ADEX I Z L £ Tj 3. in 4. julija 19M izlet v LJUBLJANO NOVO GORICO LABIN 4. Julija i954 izlet v POSTOJNO SKOCIJAN LOKEV Vpisovunje do 24. t. «*• _. _______ 10. In II. Julija 1954 izlet V ILIRSKO BISTRICO BUZET POREČ 11. julija 19M izlet v OPATIJO KOMEN KOSTANJEVICO ln n» REKO Vpisovanje do 1. juiija pri «Adria-Express», šli’ F. Severo 5-b - tel. 29243- Iskreno se zahvaljuj*”^ vsem znancem, prijatelj*0™ sorodnikom, ki so počastil' šv" min naše nepozabne ROZALIJI! HUSU •ji* Posebna zahvala č. duhto' ni, pevskemu zboru, G ^ društvu, darovalcem čvet^fe-vencev ter vsem, ki s0 **^nj mili drago pokojnico n* 0 zadnji poti, Prosek, 21. junija 1*®*’ Družine: Husu, ^*rs Ukmar in Mo**0* IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TEŽAŠKEM Stoletnica suetoiuanshe sole Z zaključnih razstav RECITACIJSKI VEČER NA SEDEŽU SHPZ Zbrali smo nekaj podatkov iz zgodovine ruiiega iolstva v tržaški okolici. Vmes smo vpleli nekaj spominov najstarejšega še živečega nekdanjega učenca te šole Josipa Negodeta, ki je bil v času pred prvo svetovno vojno tudi mestni občinski svetovalec za Sv. Ivan in ki je vse svoje življenje, od rane mladosti do pozne starosti živo sodeloval v političnem in kulturnem življenju Sv. Ivana ter ima nemajhne zasluge za ohranitev slovenstva v tem kraju. O Šolah v tržaški okolici imamo pisane podatke že iz 1. 1798. Tedaj se je ustanovila prva ljudska šola, trivijal-ka ali farna šola, kakor so tedaj rekli, na Opčinah. Ka-tinara je dobila šolo 1. 1804., sledita ji šoli v BaTkovljah in Bazovici, ki sta ustanovljeni 1. 1805. Sv. Ivan je dobil šoio 1. 1854., torej pred sto leti. Kaj je bilo povod za ustanovitev šole pri Sv. Ivanu, po podatkih ki so nam bili dostopni, se ni dalo ugotoviti. Sv. Ivan je bil tedaj še vasica pod hribom Kalom ali Grižo, vsaj pol ure daleč od mesta, ki je imelo tedaj zadnje hiše «pri konci«, kakor so pred sto leti imenovali Svetoivančani zemljišče, na katerem stoje sedaj hiše, odnosno Ulice Galilei in Volta. Tedanji Sv. Ivan ali Vrdela je imel . tista naselja ali kon-trade kot jih ima še danes in katere poznamo po imenih Vrdelca, Fedrigovec, Brande-žija, Breg. Borštič, Frdenič, Ograda, Mandrija in Temi-njak Jedro vasi je bilo na Brandežiji in v Bregu. Značilno je, da so stare domače hiše, ki stoje še dandanes, še iz dobe pred 8Q do 100 ali več leti. Sedanje župne cerkve Sv. Ivan še ni imel, ko so ustanovili šolo; zidana je šele 1. 1858. «Ta stara cerkvica« kakor jo Svetoivančani imenujejo je zares stara, saj jo štejejo za eno najstarejših cerkva na Tržaškem, in je služila do zgraditve sedanje župne cerkve, kot taka. Ta mična cerkvica, ki jo sedaj obnavljajo, stoji na sami severni meji Sv. Ivana pod Kalom ali Grižo; izpred cerkvice je Po pripovedovanju starih ljudi, so imeli duhovni gospodje prvotno farovž v Bregu v nekdanji Negodetovi hiši, ki je od starih svetoivan-skih hiš ena največjih. In verjetno je, da je bila prva svetoivanska šola ravno v tej hiši. saj so tudi prostori v pritličju te šole precej veliki Pozneje se je šola preselila v poslopje, ki ga Svetoivančani še danes imenujejo «stara šola«, a to je tista hiša, ki stoji nasproti Narodnemu domu, in v tej hiši je ostala do 1. 1870., ko so zgradili šolsko poslopje izza župne cerkve. To «staro šolo« je zidal magistrat nalašč za slovensko šolo pred kakimi 90 leti. No, ker je postalo s časom tudi to poslopje pretesno za šolo in ker je število šolskih otrok iz leta v leto raslo, se je šola preselila v šolo za cerkvijo. »Staro šolo« pa je .kupil od magistrata Valentin Gašperšič, pek in trgovec in znan rodoljub svetoivanski, ki je dal hišo na razpolago Bralnemu društvu za čitalnico in predstave, veselice ali besede, kakor so tedaj rekli. In res, v tej hiši so prirejali Svetoivančani veselice in predstave vse do 1. 19.04, ko so zgradili sedanji Narodni dom. Kako daleč je od tedaj, ko so dobili Svetoivančani šolo! Da navedemo kot primer samo razvoj tehnike v teh sto letih. Svetoivanska šola je bila u-stanovljena še za časa, ko so še pisali z gosjimi peresi. V dokaz navajamo vest, ki je objavljena v 1. številki »Šolskega prijatla« od 15. januarja 1855. L, ki pravi sledeče; »V več slovenskih šolah so za- prav lep'razgled na celi Sv. čeli pri lepopisju namesto — ' gosnih peres, jeklene ali že- lezne peresa rabiti. Učitelu se namreč po tem takam veliko drazega časa prihrani, katerega je popred z obrezovanjem ali popravljanjem gosnih peres potratiti moral.« Časopis za tem vprašuje; «Ali so pa tudi jeklena peresa pri nauku lepopisja in hitropisja ne-škodliva in katere so vobče Ivan, mesto in morje. Pred cerkvico je stala večstoletna lipa; lipe so zasajali naši pradedje na takih mestih, kjer so se zbirali na sestanke, zbore. kakor tudi na takih mestih, kjer so častili svoje bogove. Tudi to je znak, da je bil Sv. Ivan ali Vrdela že v davnih časih slovanski in slo-t enski. boljše, jeklene ali gosne? Sdcu-šeni učiteli lepopisja, prosimo vas, preudarite to upra- šanje in odgovorite nam, kaj je v tem vaša misel in kako ste skusili. Tb je zdaj važna reč. ki je ne smemo v nemar pustiti!« *) *) »Šolski prijatel«, časopis za šolo in dom, naš najstarejši pedagoški časopis je izhajal od 1. 1852. do 1. 1855. v Celovcu pod uredništvom Andreja Einspielerja. V njem je živo sodeloval tudi znani slovenski pedagog Andrej Praprotnik. V tem mesečniku najdemo precej dopisov o slovenskem šolstvu na Tržaškem, katere bomo v nadaljevanju tudi citirali. Da so ta časopis iz daljne Koroške pridno či-tali tudi tržaški slovenski u-čitelji nam priča dopis v 10. številki jz 1. 1953.. kjer pravi dopisni^ {...... Osnovna šola v Sv. Križu • Taki so izdelki učencev, ki so jih pokazali na svoji razstavi. : Bela krizantema Ne vem, ali je bilo 45tega 1 do«. Kadar koli berem sam ali 46tega leta, ko sem prvič poslušal — ne recitirati — marveč pripovedovati Jožeta Tirana. Takrat je pripovedoval v ljubljanski Drami partizansko novelo Vitomila Zupana »Andante patelico« ali «Povest o pantru Dingu«. Imam ga v spominu, da je hodil po odru na ozkem prostoru, s počasnimi koraki, kot da bi bil zaprt v kleti, in pripovedoval občinstvu v dvorani o zagonetnem človeku — partizanu Dingu in o njegovih dejanjih. Odkrito priznam: ne poslušam rad o-drskih umetnikov, ko recitirajo bodisi prozo ali poezijo pisateljev in pesnikov. Se tako neroden pisatelj ali pesnik mi je ljubši, če bere svoje delo sam. Mislim, da poznam tudi razlog za to neugodno občutje: odrski umetnik nehote uveljavlja poleg avtorjeve tudi svojo lastno umetnost. In prepogosto stopi literarna umetnina sama ob vervj in leporečnosti igralca ali igralke vse preveč v ozadje, da ne rečem, da ke-daj skoraj povsem izgine. Poslušal sem veliko odrsko umetnico recitirati «Lepo Vi- PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE Z BALETOM V TRSTU Sl ov ei 1» k e g: ln isl )en ie u; prizoi ri tv« v 1 'rs1 tu in Mirko Polič Poročilo skladatelja Emila Adamiča o glasbenem življenju v Trstu 1. 1910 pravi med drugim: Vsaj 8000 glasbo ljubečih Slove I Ko so v le,tu 1910 »Novi akordi«, pod uredništvom dr. Gojmira Kreka in v založbi Lavoslava Schivent-nerja izhajajoča modema slovenska glasbena revija izredno umetniške ravni, dobili glasbeno književno prilogo, je poročal v listu o glasbenem življenju v Trstu mladi skladatelj E-mil Adamič, tedaj učitelj v Trstu in gojenec konservatorija. V enem svojih, prvih dopisov je poizkusil očrtati okolje v tem živahnem obmorskem velemestu, privabljajočem nove in nove Slovence, ki so se radi že tedaj in marsikdaj pozneje nekritično prilagajali tujemu okolju In njegovim nevarnostim. Podoba, ki jo razgrinja Adamič tu za razliko od tedanje dokaj mrtve Ljubljane, je takale: «Naše mesto je po svojem značaju trgovsko. Tu se ljudje pehajo od jutra do noči za kraj- carjem. Po ulicah vse teka, vsak trenutek se meri z zlatom. Naravno je tedaj, da se resna, globoka u-metnost tu ni mogla vzdržati in udomačiti. Kar si ljudstvo utrga časa, pora- ma nemška, le deloma češka; šele na prigovarjanje Adamičevo je odbor v zadnjem hipu sprejel po eno hrvaško in srbsko pesem od Lisinskega in Jenka, Slovence so popolnoma pre- mnogo misliti, saj za to ni časa. Posledica temu je po- Nastop združenih mladinskih pevskih zborov na Mladingkem fešjivalU V lKeprl1 - zgoraj: Nastop mladinske folklorne skupine iz Boršta in Ricmanj bi ga za lahko, trenutno | zrii. razvedrilo, ki ne sme dati; gvojo p?dobo bujega glasbenega življenja v Trstu dopolnjuje Adamič s poročili o gostovanjih tujih gledaliških skupin v mestu z italijansko večino prebivalstva, toda brez stalnega gledališča. Ta gostovanja se vrste drugo za drugim, včasih le z deloma zadovoljujočim obiskom. Tako u-prizori v gledališču Poli-teama Rossetti neka družba operi «La Boheme« in «Tosca», večkrat skoraj pred prazno hišo, v gledališču Fenice druga družba opero «Hugenoti«, ki jo ponavljajo dvanajstkrat. Leta 1911 doživi pri gostovanju neke družbe v komunalnem gledališču Verdi Wagnerjeva opera »So-mrak bogov« 12 predstav ir. še 2 ljudski, pri katerih je bilo gledališče do vrha polno. V istem gledališču uprizore nekoliko pred tem z velikanskim uspehom Mu-sorgskega opero «Boris Godunov«, «edina slovanska | Janko Traven j vršna muzikalna izobrazba meščanstva in šopirjenje varijetejev, kabaretov in operetnih družb. Le sem-tertja je slišati o koncertnih priredbah, a še tedaj so dvorane na pol prazne, ali pa zasedajo prostore ljudje, ki smatrajo pose te koncertov za ,bon ton’.« V razcvetu slovenske moderne vokalne glasbe, ki se prav tedaj kar razliva iz neusahljivega vira narodnega izročila, pokaže Adamič hkrati prerez glasbenega življenja v Trstu, kjer Italijani sploh ne poznajo vokalnih koncertov. Imajo «Choro Triestino«, toda o njem da ni nič slisatl. Nekaj se giblje «Quartteto Triestino«. Mesto vzdržuje orkester, ki je nameraval prirediti simfonične koncerte, pa se je subskripci-ja za vstopnice izjalovila, zato je igral pri prireditvah — kinematografov. V nemški Schillerjevi dvorani je prirejala slabo obiskovane koncerte vojaška god' ba 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika Teplega, pozneje nekaj časa artističnega vodje Slovenske filharmonije v Ljubljani in tudi učitelja na podružnici Glasbene Matice v Trstu. Na teh koncertih so bili v dobri meri zastopani tudi slovanski skladatelj!. Caruso, slavne ope-| glasbe, ki se je prodorno LEO DRAGUT1NOVIC, umetniški vodja, igralec in režiser Slovenskega gledališča v Trstu (1910-1914), ter MIRKO PO I iC, pobudnik in dirigent prvih operetnih in opernih uprizoritev v Slovenskem gledališču v Trstu, v karikaturi ljubljanskega lista Dan 1. 1913. dališču«. Toda ti glasbeni uspehi komaj odtehtajo stalno se ponavljajoča gostovanja najrazličnejših si izročili svojemu namenu poslopje, ki ga je ustanova ONAIR ob pomoči sovodenj-'skega županstva zgradila zato, da bi v njem nastanili slovenski otroški vrtec. Zgradba je stala 6 milijonov lir in je y središču vasi na nekoliko dvignjenem prostoru. Njena notranjost je naj-moderneje zgrajena in oprem, ljena. V teh lepih prostorih so malčki iz Sovodenj in Rubij že včeraj našli tisto veselje, ki jim ga marsikdaj dom pa niti soseščina ne more dati. ONAIR je že nastavila o-troško vrtnarico, ki se bo ukvarjala z otroki. Po otvoritveni svečanosti je spregovoril sovodenj ski župan tov. Jožef Ceščut, ki je omenil sodelovanje ONAIR m županstva pri pripravah na- HHIZfl TRŽIŠKE l.flDJEDELNIŠKE INDUSTRIJE Splovitev zadnje petrolejske ladje S splovitvijo bo izpraznjen še zadnji dok, tržiška ladjedelnica pa nima novih naročil Črtov in gradnji tega tako važnega in lepega poslopja. Sovodenjska občina je zemljišče darovala in po svojih močeh prispevala pri gradnji. Želel je tudi, da bi se še eden otroški vrtec ustanovil za o-stale vasi sovodenjske občine. Izvedeli smo, da je bil pred otvoritvijo na pročelju napis samo v italijanščini, katerega pa so pozneje, verjetno na posredovanje, odstranili, tako da je sedaj poleg vrat napisano samo «ONAIR». U-pamo, da bo ustanova čim-prej namestila dvojezični na-pis, ki bo v skladu z narodnostnim značajem Občinarjev. Poletne počitnice goričkih lekarn Mestne lekarne bodo v poletnem času zaprte po sledečem redu: lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, od 12. do 25. julija; lekarna Cristofoletti, Travnik 14, od 26. julija do 8. avgusta; lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, od 2. do 15. avgusta; lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 26. od 9. do 22. avgusta; lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1, od 16. do 29. avgusta; lekarna D’Udine. Ul. Rabatta 18, od 23. avgusta do 5. septembra; lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 106, od 30. avgusta do 12. septembra; lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17, od 13. do 26. septembra. se njihove napovedi uresničevale. Od Vipavske so se namreč bližali temni oblaki, ki hišo obetali nič dobrega. Kakor temna zavesa so se vedno bolj bližali Gorici. Onkraj meje so že pričeli vanje streljati z raketami proti toči. To se je potem ponovilo tudi v Brdih, ko se je nevihta zgrnila nad Gorico. Bliskanja in treskanja ni manjkalo. Po cestah je voda drla kakor hudorniki. Močan piš je razbil nekaj oken, sem ter tja prevrnil nekaj cvetličnih lončkov in se kmalu pomiril-Med hudim nalivom je padlo tudi nekaj toče, ki vsaj v Gorici ni bila tako velika in gosta, da bi povzročila škodo po vrtovih in na poljih. Včerajšnji prvi dan poletja nam torej za naprej slabo obeta. V nedeljo je zadnji zasedeni dok v Tržiču zapustila petrolejska ladja «Alderamine», ki so" jo zgradili v ladjedelnici po naročilu ustanove Idrocarburi iz Rima. »Alderamine« so splovili točno ob 12. uri ob prisotnosti velikega števila ljudi. «Alderamine« je zadnja ladja, ki je začasno zaposlila delavce v CRDA, njena splovitev pa pomeni zastoj proizvodnje v ladjedelnici in znak, da postaja skrb za vsakdanji zaslužek vedno večja. Nad 6.000 delavcev se dnevno sprašuje, kaj delajo tiste osrednje oblasti v Rimu in v Gorici, ki jim je še predobro znan kritičen položaj proizvodnje v Združenih jadranskih ladjedelnicah. Kot je znano, je že sedaj nad 800 delavcev izven produkcije, samo 800 je zaposlenih pri «Mariposi», nad 1.000 delavcev pa v podjetjih za popravilo železniških vozov. Tržiškim ladjedelnicam je potrebno takoj preskrbeti naročila za nove potniške ladje, ker se samo z njimi lahko zajamči dolgotrajni zaslužek delavcem v ladjedelnici in pri ostalih podjetjih, ki dopolnjujejo ladjedelniško proizvodnjo. S popravilom stare ladje kot je «Mariposa» so oblasti hotele trenutno zaslepiti javnost, ki se zaskrbljeno sprašuje, kaj bo nastalo, ako se pravočasno ne zavre kriza v Tržiču. odst. vse do zaključka zapore starih stanarin. Ce nekdo plača za stanovanje 1.000 lir, bo plačal s prvim julijem 1.200 lir, s prvim januarjem 1955 pa bo plačal 20 odst. na 1200 lir več, torej bo stanarina znašala 1.240 lir in tako vsako leto za 20 odst. več v odnosu na staro stanarino vse do 31. decembra 1960 leta. Huda nevihta za začelek polelja Ze včeraj dopoldne so nekateri vedeževalci pri jasnem vremenu napovedovali, da bo popoldne deževalo. Malokdo jim je verjel. Bolj ko se je sonce pričelo nagibati, bolj so Plavalni bazen odprt Pri javnem kopališču v Ul-Cadorna so te dni ponovn0 odprli plavalni bazen, ki bo odprt vsak dan od 9. <1® 17. ure. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan '-n ponoči lekarna Venuti, Dk Rabatta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO. 17: «Stekleni zid«, V. Kasman. VERDI. 17: »Tolovaj brez krivde«, barvni film, J. Barry-more. CENTRALE. 17: «Teror Andaluzije«, R. Brazzi in F. Gia* chetti. VITTORIA. 17: «živel kino!«. S. Pampanini in C. Čampa-nini. MODERNO. 17: «Blato». S tekme med Jugoslavijo in Francijo: Beara je ujel žogo; na levi je Crnkovič, nato Stankovič in povsem na desni pa Boškov. Prebivalstvo Goriške zbira darove u poplavljence na Štajerskem Goriški Slovenci so *e velikodušno odzvali vabilu SFS v Italiji za pomoč bratom v Sloveniji, v Celju in okolici, katere je tako hudo prizadela elementarna nezgoda. Do-čim po vaseh zbirajo prispev ke vaški odbori SFS, so v Gorici doslej oddali svoj prispevek na sedežu ZSPD ; J. Gorkič 500 lir, Goriška av-toprezvozna družba 10.000 lir, družina Bogataj 2.000 lir, N.N. 1.000 lir, N.N. 200 lir, N.N. Sprememba zakonskih določil o povišku stanarin Ministrski svet je v preteklem tednu sprejel ukrep, s katerim je bil v marsičem spremenjen zakonski osnutek, ki ga je v prejšnji Pellovi vladi predstavil minister Guardasigilli. predvsem je določeno, da bo blokiranje starih stanovanj zaključeno šele leta 1960, to je 3 leta pozneje, kakor je bilo predvideno. Zatem je tudi višina poviškov na stanarine spremenjena, predvsem kar se tiče stanarine ljudskih stanovanj. Povišek na te stanarin bo dosegel 20 odst. in ne 25 odst. kot je bilo rečeno; za javne lokale kot so slaščičarne, kavarne restavracije, kinematografe, ter prodajalne luksuznih predmetov pa bo stanarina ostala neizpremenjena, in sicer bo povišana za 40 odst.. Za vse one najemnike stanovanj, ki so v zelo slabih gospodarskih razmerah, pa bo stanarina zmanjšana od 20 odst. na 10 odst.. Povišek na stanarine bo stopil v veljavo s prvim julijem t. 1., tako da bo stana-rina vsako leto, začenši z 1 januarjem, povišana za 20 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Vgoriški mestni občini je bilo od 13. do 19. junija 9 rojstev, 6 primerov, smrti, 5 oklicev in 1 poroka. Rojstva; Gianna Grinover, Marialuisa D’Amore, Gualtie-ro Petricich, Angelina Cava-lieri, Lorenzo Collini, Franco Medeot, Anna Maria ■ Ie-retti, Luigi Quala, Giuseppe Sergiampietri. Smrti: 72-letni upokojenec Luigi Vucchi, 65-letna gospodinja Ana Cicogna, por. Ri-va, 72-letni kmet Karlo Klanjšček, 18-letna dijakinja Giu-liana Favret, 41-ietni uradnik Luigi Bosim, 71-letna gospodinja RosaUa Pie:1. Oklici; policijski stražnik Salvatore Gramignano m bolničarka Annamaria Pastorino, agent javne varnosti Giuseppe Scandaristo in gospodinja Fidelma Dordolo, železniški uradni^ Roberto Seotlo in gospodinja Margiierita Mascaeni, policijski stražnik Aldo Z a-mengo in goioorpnja Albina Ziero, policijski stražnik Salvatore della Ventura in gospodinja Maria Cichell1. Poroke: mizar Mario Favari in trgovska pomočnica Maria Marcolini. predvaja danes 22. in jutri 23. z začetkom ob 18. uri barvni lilm: „Hong-Kong“ Igralci: YEFF CHANDLER in EVELIN KEYES MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Oellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na veleseimu paviljon D, stond 313 ROSSONI RUGGER0 KORZO GARIBALDI 8 Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboliše proiz*. vode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje 1 ■ • s teleprojektorji <5 palcev italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velese mu PRODAJA JV A OBROKE Ufleovorm urednik STANISLAV KENKU - UKEUNISTVO: ULICA MONTECCH1 SC «■ Ul. »ah - Telefon Številka 93-80» In «4-838 - Pošlul nredal 592 ~ UPKAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA it. 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 tli od 15-18 — Tel. ■37 o« — Cen« oglasov: Za vsak tnni višine v ftirtvit \ stolpe« trgovski BO flnaiitmi upravni 100, osmrtnice DO lu — Za Ft-KJ z*a vsak mir* tmne 1 Ot-a za vse vrste oglasov po 35.. (Itn. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S Pelltco l-ll Tei 33-82 — Rokooisi se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod :o, mesečno 210 din-tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba Slov*" Poštni fioipca ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 608 . v 892 — Izdaja Založništvo tržaškega ttska D. ZOZ . Trst