ISSN 0351-6407 VREME Ob koi na zdravje Kultura Po umorih vodimo 765,60 SIT i 15 ml), 924,00 SIT ^lENTlNOVl SRČKI (parfum 1.320,00 SIT nežnosti, 765,60 SIT nežnosti, 1,320,00 SIT Industrija konfekcije Velika Polana dišava potepinka, ^l, spray dišava potepinka, siswa’ .^CKlight, dišava moc sH^sPray ^°CK LIGHT, dišava moc spray Zaposlovanje na črno SSiTjijRij zauneker ^Ovega mesta akcijska J^aja daril in dišav v obliki srckov. ^ijska prodaja bo trajala od . ^NTINOVEGA do DNEVA ŽEI 2lrorna do MATERINSKEGA DNE Sobota, 6. februarja 1997, leto XLIX, št. 6, cena 180 SIT dan zaljubljencev in vseh, ki se imajo (f' radi BOMBONČKI (parf. 30 ml), 1.254,00 SIT Vai t'Šav’spray •^EHTINOVI u^ii, spray Soboška galerija svojo podobo na ogled postavi O prekmurski in prleški likovni umetnosti skozi čas RAZPRODAJA TISKALNIKOV EPSON RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota, tel:33002 Na območju Pomurja (upravne enote Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) živi 6,5 odstotka slovenskega prebivalstva, zato bi »moral« biti približno.tolikoodstotni naš delež v tako imenovani slovenski kriminaliteti. Tudi v svetu od Muri nismo namreč povsem nedolžne ovčke. Saj se strinjate, daje tako? ' "ajvečjega pesnika, je vedno znova aktualen, ? se ne da zaobiti pomisleka o zgolj »transcen-en,abi« in celo »klerikalistični« osmislitvi kul-^taškega svetka, ki vsekakor ne sme biti lol-acen kot enostrani duhovni in estetski pojav, se mora vedno znova oglašati in razume- 01 Ponavljajoča in obnavljajoča se neumrlji-SI’ ki naj se pojavlja v nacionalni zavesti kot o^Ost ustvarjalne volje in moči, ki doživlja pre-razbo v svoji poklicanosti in imaginaciji. To-Jv Poetološkosti človekovega življenja, ono pa odhn°merno r°jevanje prihajanja, ne pa ajanja v pozabnost. Prej ali slej se bomo soočiti s »pretolmačenjem Prešernove li Sa^ b°mo v nasprotnem kulturi odvzema-sP^cttno živost, česar pa nikakor ne smemo ^Pustiti, kajti če to področje ustvarjalnosti zaja-0 e omrtvelost, potem se bomo težko spraševali ^^^‘dualnem in nacionalnem smislu, če pa leč a ^u^ja cel° izkoreninja, potem ni da-\ c ,renutek prenehanja tostranega bivanja, če- 6. februar, četrtek, Ljubo 7. februar, petek, Rihard 8. februar, sobota, kult. praz. 9. februar, nedelja, Apolonija 10. februar, poned., Vilijem 11. februar, torek, pust 12. februar, sreda, pepelnica Se Polona (9. februar) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. njegov poklic kot samopoklicanost eksistencialno in vrednostno umeščati v vsakodnevno življenje, ker samo tako je mogoče kulturi na stežaj odpirati vrata. Prav ob prazniku odkriteje in odločneje jamramo, da kultura nima tistega mesta in tiste veljave v Slovenčevem življenju, ki bi ga morala imeti, in si to vsekakor tudi zasluži, vendar pa nismo daleč od ugotovitve, če rečemo, da je kultura vsakega naroda tudi politično vprašanje oziroma ima oblast v rokah škarje in platno, čeprav je res, da je kultura vseeno prej estetskost in strokovnoumetniško premišljevanje, čeravno s praznim želodcem ni mogoče ustvarjati, kvečjemu se le odpovedovati in potrpeti, iz praznega Žaklja pa tudi ni kaj vzeti. Nacionalna kulturna politika je v mnogih primerih nedorečena, saj so vrednostni kriteriji bolj lasulja za neodgovornost, kot da bi bili lepa pevčeva pričeska. Lišpa in kiča je vseeno preveč! DRAGO KUHAR prav kultura ni samo zemeljskost, ampak veliko nad njo in pod njo, ker umetnost ni samo orodje izrazilo, temvečje izpovedovalno doživljajsko estetsko vodilo, kateremu ne smemo privezovati in celo obrezovati kril. Prešeren je življenje upesnjeval, kolikor je le mogel celostno, zato ni čuti! neizrekljivih skrajnosti in celo nesmislov, ampak se je vsakič želel spoprijeti z vsem tistim, kar je med strahom in upanjem, in od tod tudi njegovo poetološko samospraševanje - Kam? -, ker iz obupa si človek mora hoteti priti do ljubezni brez gorja, saj se pevec ne sme vdati v usodno trpljenje in celo žrtvovanje, ampak se mora CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d„ Ljubljana--- 06 kulturnem prazniku se nam vsako leto postavlja kopica kulturoloških vprašanj, ki se neposredno dotikajo Slovenca kot posameznika in Panda kot nacije, saj se naše bivanje kreira s kulturno samobitnostjo in samoizraznostjo, ker sije nemogoče predstavljati eksistenco brez kul-tarne ustvarjalnosti. Kajti če ona ni vrednostno zadovoljivo umeščena v življenjski prostor in cas, Potem ne moremo zaobiti spoznanja, da se krhata narodova bit in nacionalno bistvo, brez njiju Pa je težko govoriti o zavesti v najširšem pome-besede. Premislek o tem, ali je prav, da na-I Praznuje svoj kulturni praznik na dan smr- Puconci, G. Petrovci in Šalovci - Hodoš Nova železnica naj bi bila v ponos, ne v sramoto in breme Medtem ko dve gorički občini nista soglašali z lokacijskim načrtom železniške proge, so ga v Puconcih vseeno sprejeli, vendar pogojno Pozabite na srce - večni -j O; -L- - 2 IZktualno okoli nas vestnik, 6. februar 199? CELOVEC: Enotna lista (EL), politično zastopstvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, si bo na lokalnih volitvah, ki bodo devetega marca, prizadevala za župansko mesto v Globasnici. Vodilni kandidat EL je deželni sekretar EL in podžupan Globasnice Bern-hard Sadovnik. Drugi volilni cilj je, pridobiti še dodatnega občinskega svetnika, tako da bi jih imeli pet. Na kandidatni listi so ob Sadovniku še kmetovalec Hubert Kordez, kmetovalka Ber-nadette Kordesch, mizar Johann Bricmann, inštalater Marko Gregorič in Miro Polzer, vodja ljubljanske izpostave avstrijskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo. DAVOS: Ameriški finančni mogotec George Soros je na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem mestecu napovedal, da bo Evropa leta 2007 tesneje povezana in bogatejša, kot kažejo današnja pričakovanja. Tako naj bi imela Evropa v desetih letih enotno denarno in davčno politiko. Predsenik Evropske komisije Jacques Santer pa je napovedal, da bo EU začela pogajanja s kandidatkami za članstvo v uniji leta 1998 in da bi jih lahko končala bodisi pred letu 2000 ali po njem. BEOGRAD: Srbski tednik DT Magazin je objavil program Socialistične stranke Srbije (SPS) za prihodnje volitve, ki naj bi bile konec leta. Program, ki obsega 28. točk, predvideva tudi čistko v vrstah socialistov. Ob programu seveda niso omenjali več kot dva meseca trajajočih demonstracij. Prav tako niso omenili podviga srbske policije, kije pred nekaj dnevi preiskala redakciji dveh srbskih časnikov, ki kritizirata režim. Preiskali so redakciji dnevnika Demokratija in satiričnega tednika Kramača, med preiskavo redakcije in stanovanja urednika pa so iskali dokument, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, kdo je pred enim mesecem objavil oglas s telefonskimi številkami pomembnih ministrstev in drugih državnih ustanov. V oglasu je opozicijska zveza Zajedno pozvala Srbe, naj z nenehnim klicanjem ministrstev in javnih ustanov blokirajo telefonske linije. Po obisku ruske delegacije v Beogradu je Miloševič napovedal, da bo kmalu rešil srbske zaplete. Da bi pri tem lahko šlo za obračune policije z demonstranti - navsezadnje so ravno v teh dneh v spopadu ranili več kot 50 oseb, riled njimi je bila tudi Pešičeva, ki je dobila poškodbe na roki in nogi -, tuja javnost očitno ni računala. Kaj bo ustavilo samopašnika? V Beogradu je prišlo tudi do krvavega spopada med srbsko policijo in domnevno kosovskimi teroristi. Začasno so priprli številne kosovske Albance. Kot je poročal Kosovski informacijski center, ki je blizu najmočnejši albanski stranki Demokratski zvezi Kosova so bili .med pripadniki policije in kosovskimi Albanci na Kosovu ubiti trije ljudje, med njimi tudi Zahir Pajaziti, domnevno eden vodilnih članov ilegalne Kosovske osvobodilne armade. GROZNI/MOSKVA: V Čečeniji so objavili neuradne končne re- VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. zultate predsedniških volitev. Na 437 voliščih je za nekdanjega vojaškega voditelja čečenskih upornikov Aslana Mashadova glasovalo 59,3 odstotka volivcev. Na drugo mesto se je uvrstil vojaški poveljnik Šamil Basajev, sledil pa mu je sedanji čečenski voditelj Jandar-bijev. TIRANA: Albanske oblasti so prepovedale protivladno zborovanje v Tirani, ki ga je pripravila Zveza neodvisnih sindikatov. V bližini stadiona Dinamo je neposlušne pričakala policija. BUDIMPEŠTA: Madžarski zunanji minister Laszlo Kovacs je prepričan, da bo njegova država med prvimi, s katerimi bo zveza Nato še letos začela pogajanja o polnopravnem članstvu. Za Madžarsko je članstvo v Natu pomembno predvsem zato, ker »zagotavlja njeno varnost, stabilnost in družbeni razvoj«, je poudaril minister v pogovoru za APA. DAVOS: Ob robu Svetovnega gospodarskega foruma sta se srečala izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski voditelj laser Arafat. Ponovno naj bi se srečala danes na mejnem prehodu Erez med Izraelom in Gazo, kjer naj bi se pogovarjala o odprtju letališča in pristanišča v Gazi ter o vzpostavitvi t. i. varnega prehoda med Gazo in območji na Zahodnem bregu, ki so pod palestinskim nadzorom. SOFIJA: V Sofiji so se začela pogajanja vladajoče bolgarske Socialistične stranke o sestavi kabineta. Posvetovanj so se udeležili poslanci socialistov (nekdanji komunisti) ter njihovi koalicijski partnerji, kmečka stranka in ekološka skupina Ekoglasnot. Medtem pa se nadaljujejo demonstracije, v katerih postavljajo kot glavno zahtevo takojšje predčasne volitve. MOSKVA: V rezidenci Ogorevo blizu Moskve sta se srečala Boris Jelcin in Jacques Chirac. Chirac je po triurnih pogovorih ocenil, da bi lahko prišlo do dogovora z Rusijo o širitvi zveze Nato na Vzhod »še pred julijskim vrhunskim srečanjem Nata v Madridu«, čeprav je Jelcin poudaril, da Moskva še vedno naprotuje širitvi Nata. MOSKVA: Rusija je ena od držav, v kateri še vedno izvršujejo smrtne kazni. Od januarja preteklega leta, ko je bila država sprejeta v Svet Evrope, so usmrtili 62 ljudi. Usmrtitve pa so grobe kršitve določil Sveta Evrope. Ob vstopu je Rusija namreč zagotovila, da se bo zavzela za odpravljanje smrtne kazni, kar naj bi izvedla v nadaljnjih dveh letih. ALŽIR: V Medei, ki leži 80 kilometrov južno od Alžira, so neznanci brutalno umorili 31 oseb. Pokol so izvedli skrajni islamski ekstremisti, med talci so bile tudi ženske in otroci. ANKARA: Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je ostro kritiziral Turčijo, ki grozi, da bo vložila veto na širitev Nata, če ne bo spreje s Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. VWVW stran: http://www.p-inf.si. Balkanski recept Pri pospravljanju »ostankov komunizma« - kljub nostalgiji, ki nekatere ob tem lahko zagrabi - očitno ni več mogoče najti sovražnika zunaj meja lastne države Torej ni mogoče kazati na bolj ali manj imaginarnega razrednega, državnega itd. sovražnika, ki bi tam nekje samo čakal, da plane na še bolj imaginarno svobodo. In ko umanjka krivca, postanejo socialni motivi vzvod za dosego političnih ciljev. Ker je sovražnik v državi - ali kot v Bolgariji, kjer se skriva v parlamentu - očitno konec tega stoletja ne pomaga nič drugega kot iti na ulice in prek medijev lansirati svoj upor. Da se nato nekega dne kot odrešilna bilka protestnikov oglasi (glede na njene potrebe, načrte ...) tudi mednarodna politična javnost. Politično čelo demonstracij Na čelu demonstracij so združene opozicijske sile, ki sestavljajo t. i. demokratično unijo. Petnajsterica, do pred kratkim vse prej kot strpnih ali vsaj programsko podobnih strank. V zvezi so se znašli od radikalnih demokratov do aktivistov Glasnosti, Organizacije za priključitev Makedonije ... S pomočjo študentov in v manjšem obsegu tudi delavcev hočejo bolgarski demonstranti pregnati iz države sovražnika, skritega za kordoni policije v sofijski parlamentarni palači: frakcijo vladajočih socialistov, naslednikov nekdaj vsemogočne komunistične partije. V nasprotju s Srbi hočejo Bolgari pregnati vlado, ki so jo pred dvema letoma izvolili z večino. Resda so že leta 1989 pretrgali popkovino s komunisti in poslali diktatorja Todora Živkova v pokoj. Kljub temu gospodarske reforme očitno niso prinesle težko pričakovane blaginje. Leta 1994 so se nekdanji komunisti vrnili in zmagali z obljubo, da bodo pocenili kruh in priskrbeli nova delovna mesta. Revščina ali s komunisti do bankrota Vendar pa so za zadnji dve leti za Bolgarijo značilni slabo gospodarstvo, organiziran kriminal ter kolaps bolgarske ekonomije in socialističnega netran-sformiranega političnega sistema. Podjetja, večino niso dosledno privatizirali, so obratovala samo še s pomočjo posojil. Menjalniški tečaj je s 70 levov za dolar skočil na 682 levov za dolar. Cena kruha je pol leva za kilogram, povprečna plača pa je vsega skupaj 20 dolarjev. Števil- k M ne poljske kuhinje, v katerih ljudje dobijo vsaj topel obrok na dan, dokazujejo, da brez pomoči agrarne okolice ni mogoče preživeti. Država nima niti denarja za bolgarsko armado, iz katere so poslali domov vse rekrute. Bolnišnice odpuščajo ljudi, ker jim primanjkuje hrane, kurjave, zdravil. Lani je Bolgarija doživela nekaj devalvacij in vse simptome hiperinflacije. Deklaracija o rešitvi Bolgarije V decembru je odstopil socialistični premier Videnov. Poslanci opozicije, ki so obtožili vladajočo socialistično stranko za katastrofo v državi, so parlamentu ponudili Deklaracijo o rešitvi Bolgarije, ki predvideva ob ukrepih za preživetje ustavitev hiperinflacije, korupcije in kriminala ter predčasne volitve in prihodnje dogovore o sestavi nove vlade, katere mandatar bi moral biti iz najmočnejše opozicijske stranke. Stojanov pozval Dobreva Konec minulega leta je na predsedniških volitvah zmagal vodja opozicije Petar Stojanov. Nekdanji predsednik Žalja Željev je poveril mandat za sestavo nove vlade Nikolaju Dobrevu, prejšnjemu policijskemu ministru, ki si je naklonjenost v javnosti pridobil s kritiziranjem Vide-nova, svojega predhodnika, v zgodovino pa se bo vpisal po svoji izjavi, v kateri pravi: »Sram me je, ker sem na čelu države, ki jo upravlja mafija.« Brez pojasnila seveda, kam šteje samega sebe. Vendar pa je bolgarski predsednik Stojanov pozval notranjega ministra Dobreva, naj vrne mandat za sestavo nove vlade in omogoči predčasne volitve. Šele te naj bi po Stojanovu omogočile dogovore med različnimi strankarskimi prvaki. Srbske podobnosti V začetku so bili protesti' Sofiji po zunanjih znakih nal® podobni beograjskim. Začelo s’ je s piščalkami, lonci, budilkami svečami ... V noči z 10. na 1-januar so se relativno mirne monstracije prelevile v svoje n> sprotje. Demonstranti so pri P10, doru v zgradbo parlamenta)*' žgali del notranje opreme, h J* skrivačem rabila za barikado, zgradbi parlamenta so bili ujeti poslanci Socialistične stts® ke za kazen, ker so odbili DeP I racijo o rešitvi Bolgarije. V čas spora med policijo in denton stranti, ki so vztrajali, da b0® zasedli parlamentarno zgradb®, so poslanci prepevali domol)11 ne pesmi. Demonstranti pa). vzklikali parole: »Premier - P cist, država - taborišče«. ® Petar Stojanov, ki je nag0^ demonstrante, seveda z želj0’ bi jih pomiril, je med drU® dejal, daje »neokusno, da P slanci levice v parlamentu vajo domoljubne pesmi, me£1 ko narod nima kruha«. Eden od demonstrantov > vrgel pod avtomobil, v kat®1 so varnostniki peljali nava Nikolaja Dobreva. Vendar Pa ,0 socialistični poslanci s po®1 policije okrog štirih zjutraj Pr li policijski obroč in se v aVt ; su prepeljali na varno. V n6^ urah je bilo ranjenih okro® oseb. Rešitev Očitno je tudi, da si držali se razglaša za demokratjcm' vsaj za državo na poti v ^ti kracijo, ne more več priv°\[( stare recepture ter demon8® razgnati z nekaj tanki in s vcem. Zato se kot edina rešitev » spoštovanje »narodove voU { obliki novih volitev, s čin1) očitno strinjajo tudi svetov® lesile. A. POTOKI fotofSP^ VESTNIK vestnik, 6. februar 1997 /Zktualno doma Mandatar nastopal Zaposlovanje na črno Trdokožci se ne sprevračajo v Davosu, kandidati pa doma Medtem ko se je Drnovšek kot novoizvoljeni mandatar razkazoval v Davosu, kjer naj bi opravil karseda pomembne gospodarske pogovore s Santerjem pa tudi Mubarakom in indijskim premierom Govdo, se njegovi prihodnji tvorci vlade na t. ^hearingih oziroma zasliševanjih oziroma predstavitvah niso najbolje odrezali No, ne prav vsi. So jih res zavrnili samo pomladniki ali pa je bila sk-enjena kupčija med podporniki in mandatarjem tako nemogoča, da je ta morda vedel, da se nekateri, tudi če bodo danes izvoljeni, ne bodo dolgo obdržali? Bolj kot nepodpora se zdi čudna podpora prihodnjemu kulturnemu ministru. Ne čudi podpora kandidatu za ministrski stolček -na katerem so v preteklosti sedeli Pomladniki (natančneje SKD) če upoštevamo, da so bili pomla-dniški odborniki v manjšini. Je tQrej nekdanji mladinski funkcionar in prejšnji predsednik državnega zbora - ki je doživel in tudi prestal interpelacijo v državnem zboru - navsezadnje člo-Vek, ki vse življenje živi od politike, res najprimernejši za vodenje kulturnega ministrstva? Ali Pa je v tej državi ljudem malo mar, kdo se in kdo se ne znajde pa tej funkciji? In ali vprašanje u'turnega ministra zanima le °zek krog kulturnikov in kultur- JeW Ucij?Na predstavitvi pijeva! nV°i° kandidaturo ute-drUgih „dvsem na poročilih Pa Pogled'tistem za EU. Če z m°’. vse se lahko Satllo " spomnimo se n°va v j ^e stavke Živadi-strovanj U.Capudrovega mini-telice p!'Pa Anžlovarjeve >o re« JPanu se to mini-LVn°. Pa veLZd' na-ibo|j Perspek-^^sloven so v LDS ljudje, Tonepkl kemiki-kot je ..ot »Večni, ar9pč. Mar ni bolj 0 Prime ’ Pol.ltlk za takšno me-al.°čitno ®n,p,sec komedij? k'°nirn pravil° ' na tem i ?tUrni m; ■rorn’ saJ ie vseeno. teikega deuT1?11^ ne bo imel n a ha r;n, ’ k° bo beseda nale- v odR006' Medtem ko je n enačene a°rU’ kjer so bile sile ’ ob'l Podporo, tudi d z'davi i/3? sv°je uspešnosti >? P°zabii obnovl šol, ne sme-za celotno j. ul° naciOner!ja čez 5 odstotkov t. sk°raj de/1?683 dohodka, kar Pro. S petkrat več kot za kul-njali učiterarnosti ne bodo 8nH za vs? Jl’ ki iim Je P'ače ^SavN.^”6^^^^ ga reb°Valo S OVensko zdravstvo E"™ ste r°valnik b' lz monopolne >po^ uvedel si-U>tveni3ie,rem ne bi bili vsi lad n’k°m (ne °dc' enaki, se od-hain^j Prem^ so P°m-ni zdel ker Je lzhanD J kot finančni ek-svojem štirinajstd nevnem ministrovanju na ministrstvu za finance, to je obdobje, ko je podpisal vsaj dve sporni »igralniški« dovoljenji. Skozi sito ni šel niti finančni minister Gaspari, ki mu nekateri očitajo, daje eden od zadnjih Slovencev, ki seje vrnil iz Beograda, v javnosti pa slovi predvsem kot nadstrankarski ekspert, ki v vsem ravno ne prikimava Drnovšku. Podpore prav tako ni dobila prihodnja notranja ministrica, ne glede na tipične šale, ki so se pojavljale v javnosti, da bo »ženska naredila red«. Koliko je za to funkcijo primerna članica nacionalistične stranke (pa pustimo primerjavo s Haiderjem), pa ve očitno mandatar, ki se je za lastno po- Puconci, G. Petrovci in Šalovci - Hodoš Nova železnica naj bi bila v ponos ne v sramoto in breme Medtem ko dve gorički občini nista soglašali z lokacijskim načrtom železniške proge, so ga v Puconcih vseeno sprejeli, vendar pogojno »Razmišljala sva v skladu z naravnimi zahtevami prostora, ne pa nekimi trenutnimi interesi; upoštevala sva interese krajanov, ki tukaj živijo že desetletja in poznajo kraj od znotraj, privezano s tistimi, ki vnašajo v prostor poteze, ki lahko postanejo razvojne silnice, smernice, vendar zahtevajo resnično dogovor, ne slab kompromis, ampak most, ki lahko obema straneme prinese koristi,« je povedal v uvodu svoje predstavitve eden od avtorjev Strokovne presoje neposrednega vpliva železnice na občinsko središče Puconec. Navzočnost, predvsem pa sodelovanje Janka Rožiča in Aleksandra Ostana (AMFION, d. o. o.) na razpravi puconskcga občinskega sveta o predlaganem lokacijskem načrtu železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja v četrtek, 3O.januarja 1997, je bilo nemajhno presenečenje. Najbolj so bili presenečeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, saj očitno niso vedeli, da je njihov šef Jože Novak (Urad za prostorsko planiranje) namenil čez 900 tisočakov Občini Puconci za dodatno strokv- no oceno neodvisnih strokovanjakov. Vse zahteve krajanov iz goričkih občin imajo skupni imenovalec: ne želijo biti prikrajšani v razvoju zato, ker bo država speljala skozi njihov kraj železnico, od katere bo imela največ koristi prav ona (Slovenske železnice in Luka Koper), zato zahtevajo zunajnivojska križanja, obvozne poti in okolju primerno gradnjo. Vedeti tudi hočejo, kaj bo s plačili odškodnin, in nikakor ne morejo pristati na »izgovor«, da odškodninske zahteve niso predmet lokacijskega načrta, ampak zgolj predmet premoženj- dporo pač dogovarjal po svojih najboljših močeh. Je res tako spreten pogajalec? Vprašanje je, ali je metanje v isto ministrstvo, tako t. i. državne uprave kot policije, smiselno. Zagotovo pa bo prihodnji policijski minister moral pokazati še kaj več kot dveletne priprave na papežev obisk. Podporo je dobil tudi prihodnji zunanji minister, politik, ki v prejšnjem mandatu ni preživel interpelacije v državnem zboru. Ob njegovi interpelaciji ni nastopil niti Drnovšek, ki bi s svojim prihodom v dvorano vendarle lahko zasukal stvari. Mu torej po nekaj mesecih toliko bolj zaupa? In če se bodo slovenski državniki s hrvaškimi pogajali tako, kot so se doslej, bo razrešitev »spornih« odsekov meje vse prej kot hitra ali celo v korist Slovenije. Povsem drugo vprašanje pa je, kako bi se na tem mestu obnesel drugi nekdanji mladinski funkcionar, npr. Pahor, ki se vsaj v javnosti pre-zentira kot bolj nepopustljiv in področje obvladujoč pogajalec. Nazadnje je Drnovšek le potegnil na dan še dva ministra. Za pravosodnega je odbor potrdil Aleša Zalarja, dozdajšnje- skopravnih zadev med investitorjem in oškodovancem. Ali je torej res, da bi zaradi nesprejetih podzakonskih aktov uspela vsaka tovrstna pritožba na ustavnem sodišču? Ni jim všeč niti izgovarjanje na večfaznost gradnje, saj se za krajane ključne zadeve obljubljajo šele v drugi fazi, za katero pa ni znano, ali bo sploh kdaj uresničena; tudi če bo, bo gradnja npr. nakladališča takrat precej dražja kot bi bila sedaj. Prav tako ne pristajajo na obvezno sofinanciranje tukajšnjih podjetij, ki uporabljajo storitve želez ga v. d. predsednika okrožnega sodišča, ki ga je javnost zaznala, ko se je povzpel na funkcijo predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Tako mlad, daje neobremenjen s strankarsko ali kakršnokoli drugo pripadnostjo? No, vsaj zavzel se je za nadstrankarsko funkcijo ministrstva, ki naj bi ga vodil. Morda so ga tudi zato podprli kar z osmimi glasovi za in enim proti. Toda mar se že s poudarjanjem nestrankarske pripadnosti ne odpira vprašanje strankarske manipulacije? Ministrstvo je samo politična funkcija. Drugo mesto, ki naj bi ga zasedel Jože Protner in ki ga je Drnovšek hranil za tiste, ki bi si vendarle še premislili, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tokrat naj bi občutljivo mesto vodil magister biotehniških znanosti, ki je v prvi Drnovškovi vladi že zasedal mesto kmetijskega ministra -v obdobju med prvo in drugo Oste-rčevo vladavino. Protnerje bil med drugim direktor Kmetijskega zavoda Maribor in Vinaga, v politiki pa je nastopal kot poslanec zbora občin pa tudi kot predsednik mariborske podružnice LDS. Glede na vse vizije o letu 2000 in o vstopu v EU bo kmetijski sektor tisti, ki ga bo ob takšnih in drugačnih navezavah najbolj pretresalo, in bo zato to eno od najmanj hvaležnih ministrskih mest. Kakorkoli že, danes bodo v paketu obravnavani vsi ministrski kandidati, ki so in ki niso dobili podpore. Njihova potrditev v odborih naj bi bila tako samo indikator prihodnjega razpoloženja do ministrskih stolčkov in možnost prihodnjih interpelacij. In šele če bi v državnem zboru celotno listo kandidatov dvakrat zavrnili, bi poslanci lahko odločali o posameznih kandidatih za ministre. p niče, saj naj bi to pomenilo - po besedah Branka Drvariča da bi morali najprej kupiti telefon, da bodo potem lahko plačevali najem- Šest predlogov Janka Rožiča in Aleksandra Ostana, o katerih se bodo še pogovarjali s projektanti: 1. Na jugu naj se na cesti Puconci-Gorica namesto nadvoza zgradi podvoz in naveže na obstoječe križišče. 2. Zahodna obvoznica naj se zgradi od križišča železnice in glavne ulice do križišča s cesto na pokopališče po novi trasi neposredno ob progi, naprej do ceste Puconci-Gorica se rekonstrurira po stari trasi. 3. Premestitev nakladališča naj se vriše v lokacijski načrt. Če naselje in vsi zainteresirani želijo, da bo izvedba mogoča že v prvi fazi, naj se čim prej pripravijo na sovlaganje skupaj z železnico. 4. Prehod železnice na severu naj se izvede kot podvoz samo za osebne avtomobile. Mogoče je tudi nivojsko križanje. 5. Postajališče naj se v primeru prestavitve nakladališča premakne na njegovo mesto. Prehod za pešce lahko ostane na istem mestu. 6. Obvoznica z nadvozom na severu je smiselna, če se tukaj zgradi tovorna postaja širšega pomena. Red naj bo in spoštovanje zakonov, je pred dobrima dvema letoma odločila naša država, ko so v parlamentu sprejeli nov zakon o delovni inšpekciji, ki daje inšpektorjem zelo velika pooblastila. Toda pomočnica glavnega inšpektorja Republike Slovenije za delo v naši regiji Zdenka Potisk ugotavlja: »Kljub strožjim kaznim se kršitve ne zmanjšujejo.« Kršitelji so predvsem »stari znanci«, delodajalci, ki jih zaradi kršenja zakonov nasploh preganjajo tudi drugi pristojni organi, tako inšpektorji, davčne službe in tudi delavci Uprave za notranje zadeve. Tem torej tudi strožje kaznovanje zaradi nespoštovanja zakonskih določil v zvezi z zaposlovanjem ne pride do živega. »Kar nekajkrat smo lani izrekli najstrožji ukrep in predvsem v gostinski dejavnosti smo šestkrat ukrepali na podlagi pisnih in ustnih odločb delodajalcu in zaradi neupoštevanja le-teh opravili pečatenje. Čeprav delodajalci vedo za te ukrepe pečatenja, pogostokrat ne ravnajo drugače.« V primeru ugotovitve zaposlovanja na črno inšpektor lahko delodajalcu takoj prepove opravljanje delovnega procesa in uporabo vseh delovnih sredstev, dokler z delavcem ne uredi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega vloži tudi prijavo za kaznivo dejanje zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev. Če se delodajalec »požvižga« na vse to in kljub prepovedi opravlja dejavnost še naprej, mu lahko prostor in delovna sredstva zapečati. In če v pol leta dvakrat ugotovi zaposlovanje na črno, lahko pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje za opravljanje dejavnosti, predlaga, da mu ga odvzame. Toda nekatere delodajalce ne ganejo še tako strogi ukrepi. Zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje je bila zapečatena gostilna ob pomembni magistralni cesti zaprta samo dan ali dva, potem pa so v njej spet začeli streči gostom. Ta delodajalec, ki slovi po iznajdljivosti, kako ogoljufati in prikrajšati državo, namreč vedno znova išče luknje v zakonu, a če mu jih zmanjka, se zanaša na dolgotrajnost pravdnih in pravnih postopkov. Kajti čas je na njegovi strani. »Na črno najpogosteje zaposlujejo v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini ter predvsem pri delodajalcih, ki imajo družbo v zasebni lasti,« je povedala sogovornica. Delodajalci kar »pozabijo« ali se jim zdi manj pomembno z delavcem podpisati pisno pogodbo o zaposlitvi, prav tako ne uredijo socialno- Vprimeru zaposlovanja kabaretskih plesalk pristojna inšpekcija poda mnenje zavodu za zaposlovanje, ali naj določenemu delodajalcu izda delovna dovoljenja ali ne. Delovna inšpekcija zahteva za plesalke sklenitev delovnega razmerja, torej redno zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom, zdravniški pregled in vse pravice iz socialne varnosti. Delodajalec mora izpolnjevati tudi druge pogoje za delo, med drugim, da plesalkam uredi začasno bivanje. za zaposlovanje in uživa tam vse pravica, pri delodajalcu zaposli še na črno in si tako ustvari dodatni zaslužek. Tako sta zadovoljna on pa tudi delodajalec, kateremu ni treba plačevati davkov in prispevkov. Šele takrat, ko pride med njima do kakšnega spora, najpogosteje zaradi plačila za delo, delavec prijavi delodajalca inšpekcijskim službam zaradi zaposlovanja na črno. In teh prijav je v zadnjem času dosti in vedno več. Inšpektorji potem opravijo svoje delo, »primejo« delodajalca, toda s tem delavcu ne pomagajo. Ta ostane brez dela, saj delodajalca ne more nihče prisiliti, da bi delavca redno zaposlil, prav tako pa ga ne morejo prisiliti, da bi za nazaj, ko je delavec delal na črno, zanj plačal prispevke za'pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To si delavec lahko pridobi le sam s civilno tožbo delodajalca, če se seveda odloči za to in je zadeva rešena njemu v prid. MAJDA HORVAT nino. Res je, da Slovenske železnice niso gradile še nobenega industrijskega tira, res pa je tudi, da imajo koristi od prevozov prav železnice in da bi lahko tovore od Puconec do večje tovorne postaje vozili po cesti - žal pa se še danes ne ve, kje bo nova tovorna postaja za železniški promet, saj načrti za rekonstrukcijo železniške proge skozi (ali mimo) Murske Sobote še niso narejeni. Če bi že danes vedeli, da bo blago mogoče nalagati na varstvenih pravic. V primeru inšpekcijskega nadzora se pogosto sklicujejo na poskusno delo delavca, da bi spoznali njegove sposobnosti in se šele nato določali o njegovi zaposlitvi. To pa je seveda nezakonito ravnanje, saj delovnopravna zakonodaja dopušča možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas poskusnega dela. Sploh pa se zlorablja tudi možnost zaposlovanja za določen čas. Taka zaposlitev naj bi bila le izjemoma in le v primerih, ki jih našteva zakon. Toda delodajalci kar po vrsti sklepajo pogodbe za določen čas, saj v primeru pomanjkanja dela delavca lahko brez velikih stroškov ob izteku pogodbe zakonito odslovijo. »Zaposlovanje delavcev na črno se povečuje,« ugotavlja inšpektorica za delo Zdenka Potisk, »tudi zaradi brezposelnosti pri nas.« Dostikrat se delavec, ki je prijavljen na Zavodu območju industrijske cone pri BTC-ju, je res nesmiselno vztrajati pri dragih nakladališčih. Zanimivo vprašanje je, zakaj pri tovrstnih načrtih ne povabijo k sodelovanju urbanistov že v začetni fazi, ali pa so ti majhni gorički kraji premalo pomembni? In če tik pred sklepnim delom razprav o načrtu urbanist pove, da je vztrajanje pri tovorni postaji v središču kraja v urbanističnem smislu neprimerno mešanje osnovnih funkcij, ali so načrtovalci toliko odprti, da bodo kljub omejitvi in izgovarjanju na odobrenih 10,4 milijarde sredstev za prvo fazo upoštevali njihove predloge? Kajti sodelavca, ki sta s pomočjo projektantov proučila vse dosedanje variante (in ugotovila, daje bil podvoz na južnem delu Puconec enkrat že vrisan), sta tudi povedala: »Midva sva upala, da bi bila mogoče ravno ta točka prehoda med ravninskim in goričkim tisti prag, kjer se ta protislovja in nesorazmerja začnejo obravnavati drugače. Verjetno tudi za železnico ne bi bilo lepše reklame ali propagande kot zadovoljno mesto, ki bo s to potezo resnično našlo sožitje med razvojnimi trendi in tistim, kar mesto v svoji zgodovini in svojem kraju spoštuje.« O predlogih se bodo s projektanti dogovorili v prihodnjih dneh, Občina Puconci pa je kljub burni razpravi na koncu vseeno pogojno soglašala z lokacijskim načrtom; procedura se mora nadaljevati, kajti pred začetkom izvedbe mora načrte sprejeti tudi parlament. Pri tem pa ni nepomembno omeniti, da se z gradnjo proge ne strinjajo Avstrijci, Madžari pa se vse bolj povezujejo s Hrvati. BERNARDA B. PEČEK vestnik, 6. februar 199; Radenska v letu 1996 Povprečno leto, a pomembne naložbe V Lendavi nova termalna vrtina, v Banovcih gradnja naselja, v G.Radgoni prodaja hotela, v Radencih skupni načrti z občino in v M.Soboti odkup Dobraya Direktor Uprave Radenske, d. d., Alojz Behek ocenjuje leto 1996 kot povprečno, čeprav sta prodaja izdelkov in število prenočitev večja. Najboljši fizični rezultati so v Naravnem zdravilišču Radenci in so posledica ene največjih turističnih naložb v Radencih - termalnih bazenov, ki so jih odprli tik pred začetkom poletne sezone. Število kopalcev se je v šestih mesecih podvojilo, čeprav so dvignili tudi cene. V Banovcih so imeli v letu 1996 (nasprotno kot v Radencih) v kampu manj kopalcev in gostov, vendar je glavni razlog slabo vreme, ne pa večja konkurenčnost kopališča v Radencih. V družbi Zvezda-Diana pa so izpad zaradi manjšega števila prenočitev nadomestili z večjo realizacijo v gostinstvu in trgovini; združitev Zvezde in Diane je bil potreben ukrep, je prepričan g.Behek, real- od možnih variant. Ti stari objekti so bili primarno namenjeni turizmu. Sicer pa sta dva razloga, zakaj razmišljamo o selitvi, eden je denacionalizacijski zahtevek, drugo pa dejstvo, da v zdraviliškem centru morajo biti zdraviliški objektt. Kdaj bo to uresničeno, je odvisno od tega, kako hitro se bodo sprejemali določeni dokumenti na ravni občine, kako hitro se bodo reševale zadeve glede zemljišča, kako se bodo TPO ima jasno definirane cilje sanacijskega programa, je povedal g. Behek, to je doseganje planiranega obsega poslovanja in vzdrževanja stroškov na ustrezni ravni. V zadnjih šestih mesecih lanskega leta so določene temeljne postavke bile dosežene, nekatere pa ne. O stečaju noče govoriti nihče, kajti vsi se trudijo, da bi TPO dosegel to, kar mora doseči. Obveznosti iz preteklosti menda ni, razen tiste iz poslovanja v Hetit '96. Pomembno pa je, da TPO iz tekočega poslovanja ustvarja dobre rezultate, ki omogočajo normalno preživetje. ni rezulati pa se ne morejo pokazati že v enem letu. V Lendavi je bilo prav tako manj gostov - manj kot so planirali in manj kot v prejšnjem letu. V TPO (Tovarni polnilne opreme) so dosegli večjo rešili denacionalizacijski zahtevki ... Nismo več edini, ki bi odločali o razvoju,« je povedal g. Behek. O zahtevah sosednje Občine Gornja Radgona, kjer se je na občinskem svetu pojavilo vpra- Velikopolanski LKC Grdi raček, ki bo postal... Velikopolansko zasebno podjetje Jožeta Tompe LKC, ki je po sindikalni liniji v družbi z Lekom in Krko, je bilo na skupnem sestanku sindikalistov o nagrajevanju zaposlenih kot bela vrana ali kar grdi raček. Lastnik družbe Lekop Keral Comerc Jože Tompa pa pravi: »Ali je morda že kdo v lekarni ‘handlal’ za ceno zdravila? Je sploh kdaj koga zanimalo, kolikšna je cena določenega zdravila? Mi pa delamo v ubijajočih tržnih razmerah za relativno majhno plačilo na roke, ‘handlamo’ tudi za dva pfeniga in se ne moremo obnašati monopolistično. Mislim, da tako počnemo vsi, ki smo v nemonopolni proizvodnji.« V LKC-ju ima delo štirideset ljudi, trideset jih dela pri programu kovinske opreme, deset pa pri programu keramike. Plače pa: »Veste, mi nikoli nismo imeli slabih plač, neredne pa. Včasih so kasnile dva mesece, včasih en mesec, toda razmere se začenjajo urejati. Tako ima dober kovinarski delavec osnovno plačo 60 tisoč tolarjev in še dodatke za minulo delo, prihod na delo, malico. Več pa ne moremo.« V treh letih so se plače povečale skoraj za sto odstotkov, je še razmišljal sogovornik, tudi storilnost se je povečala, pa vendar so za podjetje plače veliko breme, še bolj regres, dopusti, bolniški izostanki. Konkurenti imajo nižji strošek dela, vendar pa je kakovost dela tista, ki naši proizvodnji za zahodni trg še daje prednost. Toda kako bo, ko se bodo tudi konkurenti naučili dobro delati? Vodilni v ročnem izdelovanju okrasne keramike V LKC-ju imajo dva proizvodna programa, strojegradnjo in keramiko. Začeli so predlani novembra in potem vse lansko leto izdelovali naprave za paletizi-ranje za naročnika iz zahodnega dela Nemčije. V decembru so odposlali tri stroje, ki so prek tujega kupca potovali v Južno Afriko. »Za program pakirne in polnilne tehnike smo za to leto s tujcem podpisali pogodbo za milijon mark in pol,« je povedal sogovornik, katerega podjetje izvozi na tuje več kot 60 odstotkov proizvedenega. edini slovenski izvoznik keramike v Italijo. Tu smo res veliko naredili, dobili nove kupce, nov dizajn, udeležbo umetnikov pri izdelkih,« je povedal sogovornik. Splavali so, toda goli in bosi Po velikih težavah, ki so pretresala velikopolansko podjetje najprej zaradi izgube jugoslovanskih tržišč in potem zaradi nakupa lendavskega Kerala, je podjetje LKC lani že poslovalo pozitivno. Velik del obveznosti zaradi nakupa Kerala je lastnik plačal s prodajo »bele hiše« v Lendavi, za preostali del obvez- malno obrestno mero in d# ročna ugodna posojila,« je šePt vedal sogovornik. »Slovenci čipov ne moremo prodajati, lahko pa avtohtone izdelke,« je o uspehu projekta in izdelkov prepričan Jože Tompa. Njegovo podjetje bi prispevalo znanje za oblikovanje izdelkov ter poskrbelo za prodajo le-teh, saj ob prodaji keramike poznajo tržišče, za gojenje šibja in pridelovanje primerne koruze pa bi denar v obliki ugodnih posojil morala primakniti država. »Bistveno pa seje spremenil program keramike. Kaj smo dobili, ko smo kupili Keral? Petinštirideset ljudi, ki so leto pred nakupom ustvarjali le sto tisoč mark letne realizacije, program, ki se je po trgovinah pošiljal v škatlah, in samo enega kupca. Danes pa smo verjetno vodilni proizvajalec ročno izdelane okrasne keramike,« je povedal Jože Tompa. Po oceni dr. Janeza Bogataja so tudi vsi izdelki iz keramike, narejeni v LKC-ju, dobili naziv »izdelek domače obrti«, priznal pa jim je tudi visoko kakovost. »Po vsej verjetnosti smo nosti do LB Pomurske banke pa »upam, da se bomo dobro zmenili in da bo ta firma lahko s takim programom in zaposlenimi dobro poslovala. Dobro ne pomeni, da bomo v enem letu obogateli, ampak da bomo lahko solidno poslovali,« je povedal Jože Tompa. Za to pa potrebujejo in pričakujejo normalne možnosti za delo.« Smo splavali, toda goli in bosi. Mi smo splavali do te mere, da živimo, ne moremo pa si privoščiti razširjene reprodukcije, ne moremo vlagati v stroje, tehnologijo. Zato pričakujemo možnosti za nova vlaganja, nor- Glina, šibje in koruzno ličje za zaslužek Jože Tompa pa snuje skuP^ črenšovsko občino tudi novP1 jekt za razvoj podeželja. S v trom za razvoj drobnega gosf darstva v Lendavi namreč n®c podobnega niso uspeli izpleJ in Tompa pravi: »S centta® Lendavi nismo uspeli. So P* cani, da nam tokrat poma^ čeprav do sedaj nismo ravno bro sodelovali.« Gre za izdelovanje izdelkov iz l®8] šibja, ki naj bi bil deležen1 državne podpore. »Slovenci čipov ne niore prodajati, lahko pa avtold’ izdelke,« je o uspehu projekta izdelkov prepričan Jože To® Njegovo podjetje bi PrjsPeL znanje za oblikovanje izd® . ter poskrbelo za prodajo le-saj ob prodaji keramike tržišče, za gojenje šibja in P « lovanje primerne koruze P j denar v obliki ugodnih P°s I morala primakniti država. »Stroški za nasade in ort! zacijo so zelo veliki in moremo prevzeti, saj nlIP^ velike akumulacije, pa tun' j di negativnih izkušenj ob na . Kerala od Sklada,« je sogovornik, zaslužek pa bi njegovem ob tem program11 । ko obetalo od dvajset do til ljudi s podeželja. II MAJDA » s t M n A S ti g s f< C r n h ž s š r s h p s s p i. c c 1 l s 2 S j I j' d c realizacijo kot prejšnjem letu, vendar prav tako manj, kot so načrtovali. Tako je splošna ocena, daje bilo leto ’96 je z vidika fizičnih kazalcev zelo povrečno. »Investicijske želje« so velike tudi za leto 1997. V Termah Lendava so se odločili za vrtanje nove termalne vrtine, ki mora omogočiti Termam Lendava optimalno izrabo vode v balneolo-ške in energijske namene; vodo bi lahko uporabljali tudi za ogrevanje vode v rekreacijskem bazenu, ki sicer ni v lasti term, vendar ga gostje lahko koristijo. S tem bi podaljšali čas kopanja v zunanjih bazenih in poletno sezono. V sanje o solastništvu hotela Grozd, pa je generalni direktor Radenske povedal: »Vsak, ki vpraša, mora dobiti odgovor, zato nas vprašanja ne motijo. Glede lastništva pa je stvar jasna: Grozd se je lastninil v okviru lastninskega preoblikovanja Radenske in je premoženje Radenske. Tu ni dilem. Če kdo dvomi o tem, mora dokazati, da to, kar smo lastninili, ni naše. Legitimno je postavljati vprašanja. Če pa kdo dvomi, mora to tudi dokazati. Želel pa bi, da bi razumeli odločitev Radenske in da bi iz tega tako eni kot drugi potegnili najboljše.« BERNARDA B. PEČEK Konsi v Kobilju Delavcev pa ni Vodilni kobiljanske občine so se konec lanskega leta z zasebno družbo Konsi iz Celja dogovorili o prevzemu proizvodnje v nekdanjem Kobitexu, saj bo občina po končanem stečajnem postopku Utoka postala lastnica stavbe, v kateri je proizvodnja, v stečajnem postopku Kobitexa pa je od stečajnega upravitelja odkupila tudi stroje.Vse to je storila z namenom, da proizvodnja v Kobilju ostane in da bi Kobiljančani imeli zaposlitev. Občina se je torej ponovno odločila za reševanje proizvodne dejavnosti na Kobilju. Božo Hrboka, eden od dveh lastnikov zasebne družbe Konsi. Drugi je Tomo Kruhek, delavec in sedaj sodelavec Preventa, ki ima tudi dobre stike z nemškim partnerjem firmo Volkswagen. O perspektivnosti programa, ki sta ga na Kobilje pripeljala celjska podjetnika, pa je sogovornik dejal: »Programje perspektiven, saj ga imajo v Slovenj Gradcu že dvajset let, zahteve pa so vse večje, saj gre za firmo, ki ne bo propadla. Zato računamo, da bomo tudi mi lahko dolga leta delali, Na javni razpis o prodaji hotela Grozd je prispelo več prijav, vendar še ni odtočeno, kdo je najustreznejši ponudnik. Interes Radenske je, hotel prodati, če ustrezne cene ne bodo dosegli, je mogoč tudi najem. »Firma Konsi iz Celja je prišla z namenom, da organizira proizvodnjo avtoprevlek zato, ker so delavci že bili v stiku s Preventom, ki daje ta program, in so usnjene avtomobilske prevleke že tudi šivali,« je na vprašanje, zakaj ravno v Kobilje, odgovoril Čeprav je kobiljanska občina v stečajnem postopku Kobi-texa, v katerem tudi sama nastopa kot upnik, odkupila stroje, so ti sedaj uskladiščeni v posebnem prostoru, saj je družba Konsi pripeljala svoje oziroma jih najela od Preventa. Stari stroji so namreč, kot je dejal Božo Hrboka, za sedanji proizvodni program in tehnologijo neprimerni. Banovskih toplicah je vse nared za začetek gradnje apartmajskega naselja (skupaj z SKB-jem). Tretja večja naložba delniške družbe Radenske je nakup nove polnilne linije v Mineralni vodi. V Murski Soboti bo eden največjih finančnih zalogajev odkup Zvezde oziroma izplačilo denacionalizacijskim upravičencem. Kdaj se bo denacionalizacijski postopek rešil za objekte v Radencih, je odvisno od ustreznih republiških organov in ministrstev, ki bodo tudi odločili, ali so zahteve za vrnitev premoženja upravičene ali ne. »Nas moti, ker določenih stvari ne moremo delati tako, kakor bi lahko. Moti tudi videz zdraviliškega parka, ki je načet s kavarno, ki ne služi svojemu namenu, s Kapelskim domom in drugimi. Mi bi radi vse te objekte, kjer je sedaj administracija, predali nazaj v turistične namene. To je naša želja, kini uresničljiva v enem letu, vendar si bomo za to prizadevali. Administracijo bi morebiti lahko preselili v nove načrtovane objekte, ki bi bili zgrajeni v okviru novega poslovno-trgovskega centra, ki ga načrtuje Občina Radenci. To je ena Industrija konfekcije Velika Polana pred dražbo Pogovori s posrednikom Na zadnji seji upniškega odbora stečajnega dolžnika Industrije konfekcije Velika Polana sta predsednik stečajnega senata Emerik Benko in stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap največjim upnikom sporočila (ti so banka SKB, zavarovalnica Triglav, Živinorejsko- veterinarski zavod Murska Sobota, občina Črenšovci in zaposleni), da v času zbiranja ponudb za nakup podjetja na naslov sodišča ni prišla prav nobena. Stečajni upravitelj bo zato pripravil predlog stečajnemu senatu za razpis dražbe, in sicer po izklicni ceni 36 milijonov tolarjev, kar je polovica ocenjene vrednosti podjetja. Slednje zbiranje ponudb je bilo nastavljeno na 60 odstotkov ocenjene vrednosti stečajnega dolžnika. Zadnji direktor velikopolan-ske konfekcije Jože Nerad svoje ponudbe za nakup - svojo namero o tem je lani jeseni povedal javnosti - ni oddal, saj je podjetje pripravljen kupiti za 30 milijonov tolarjev. Zato je zanj nesprejemljiva tudi zadnja izhodiščna cena za dražbo. In kaj o možnem nakupu pravi drugi potencialni kupec, gospod Rulič, lastnik zasebne družbe Rultex iz Rogaške Slati- ne, ki velikopolanski konfekciji posreduje delo od nemškega partnerja? Stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap se je o možnosti nakupa z njim že večkrat pogovarjal, toda, kot je izjavil v telefonskem pogovoru, za nakup se še ni odločil. Če bi imel v podjetju oziroma dejavnosti zagotovljeno vsaj petletno proizvodnjo, bi bila odločitev morda lažja. Toda tuji partner mu seveda česa takega ne obljublja, saj je v svetu in v tekstilni dejavnosti trend iskanja cenejše delovne sile, bodisi na Balkanu ali celo na Daljnem vzhodu. Od leta ’92, ko je podjetje Rultex prevzelo posredništvo za nemškega partnerja Hirschla, seje cena dela za hlače znižala za štiri marke. Toda nadaljnje zniževanje ni več mogoče, je povedal Rulič, a tujec pričakuje še cenejše delo. Negotovost pri ohranitvi proizvodnega programa, vezanega na dodelavni posel v velikopolanski konfekciji, je zanj velika, zato tudi odločitev o nakupu ni lahka, smo razumeli sogovornika. Morda pa bi drugače razmišljal, če bi podjetje v stečaju odkupil kdo tretji, sam pa bi organiziral proizvodnjo in zagotovil saj imamo urejeno kooperantsko pogodbo s Preventom.« Lastnika družbe Konsi, ki deluje že pet let, vendar doslej še nikoli ni organizirala proizvodnje, sta se po dogovorih s kobi-Ijansko občino in po tem, ko jima je bilo obljubljeno, da bosta brez težav dobila trideset delavcev, odločila, da sprejmeta ponujeno in organizirata proizvod- njo na mestu stečajnega P°“L Kobitex. Toda sedaj i^Lj vce in presenečena ugotav J| da kljub tolikšni brezpos® na našem koncu primerni vcev za ta program ne m® f dobiti. Zaenkrat jih dela demnajst v prvi izmeni.11 pa bi rada še drugo, saj j®81 rf in dela za štirideset ljudi- L slitvenega zavoda sta dobi la, deset imen kandidatov, ki" primerni za to delo, toda ® I učevanju jih je ostalo le °s8 i »Vzeli smo jih več, ven11 odšli iz neznanih razlog0^)-smo ponudili plačo okoh . soč tolarjev neto, plus P> a plus malice in vse tisto, »J pripada po kolektivni je povedal sogovornik >P za to iskal v prevozih na d® j so ti organizirani smeri proti drugim sredi8®5 p Toda cilj projekta je Lft ■ vljen in prag rentabilno8 izvodnje izračunan. »Naš cilj je, da bi izrneP8 dila 150 garnitur avtopr6''^ toliko v drugi izmeni, p sešili tristo garnitur na da tolikšen obseg dela pa b> Gjil bovali štirideset ljudi, k1 GA nimamo,« je povedal sog°v Nova zavarovalnica v Puconcih delo. MH Pred občinsko in poslovno zgradbo v Puconcih je bda VL tek popoldne slovesnost ob otvoritvi nove pisarne ZavaroV® ce Triglav. O tej pomembni pridobitvi sta spregovorila direk Območne enote Zavarovalnice Triglav Murska Sobota F Cipot in župan Občine Puconci Ludvik Novak. PoudarjeP0^. bilo, da želijo na ta način svoje storitve čim bolj približati rovancem. Zavarovalniška pisarna bo občanom na voljo tr1‘ f tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. uf® ob sredah med 14. in 17. uro. Kot je bilo navedeno, bodo d vni čas sproti prilagajali in spreminjali, če bodo tako narekuj le potrebe njihovih zavarovancev. Ob tej priložnosti so PrlP j. vili tudi krajši kulturni program. “G/ ustnik, 6. februar 1 997 Zapleti pri izdaji soglasja v Gornji Radgoni Policijski modri kontejner brez dovoljenj »Nihče me ne more prisiliti, da bi izdal soglasje za nekaj, kar ni po predpisih,« bdi načelnik Upravne enote G. Radgona Tovornjaki v mednarodnem tranzitu parkirajo na parkirišču pri Gor-nJi Radgoni že več kot pet let. Pravzaprav je bilo to nekoč parkirišče Avtoradgone, ki gaje hčerinsko podjetje ARAVTO jeseni 1996 prodalo servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije. Servis je odgovoren । 'za mejne prehode, in ker uporabljajo parkirni prostor na Meleh v javnem tuji šoferji tovornjakov, je nekako normalno, da spada v isti sklop problemov kot mejne zadeve Dolge vasi. Zato so iz »dolgovaskega tudi Postali na Prašno UNZ Murska Sobota in naročili pri AK-LONT-u bivalno enoto za policiste, ki usmerjanjo tovornjake na parki-ns«. Toda ... zabojnik je postavljen, a brez uporabnega dovoljenja. Policisti v zabojniku nimajo ne elektrike in ne telefona. Njihov šef je mislil le dobro, ko je želel poskrbeti za primeren začasni prostor - zavetišče za policist, ki mora ob veliki gneči usme-tjati tovornjake z magistralne ceste na parkirišče. Načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj je Pojasnil: »Modri zabojnik smo pojavili zato, da bi lahko policist sv°je naloge opravljal na toplem, Potege tega pa še napisal kakšen izdelek, ko mu bo to dovoljeval čas.« Da zamisel o zabojniku ni od včeraj, je potrdil tudi Franc Pižmoht, načelnik oddelka za lo-gistiko pri UNZ Murska Sobota, saj so se za takšno rešitev začeli zanimati pred skoraj pol leta- R° so septembra 1996 dobili soglasja, so na Upravni enoti Gornja Radgona (pri odgovornem Marjanu Potisku) preverili, kakšne dokumente potrebujejo za ta za-casni minizabojnik modre barve. Podrobnejše informacije o rentnem varčevanju zahtevajte v svoji enoti LB Pomurske banke. Donosnost varčevanja je določena z obrestno mero in ni odvisna od finančnega rezultata banke, garancija za varno naložbo pa je kapitalska moč banke. Do izteka pogodbe o rentnem varčevanju ima varčevalec čas za razmislek o tem, kako bo koristil rento. To pomeni, da bo lahko odločitev o skupnem času in dinamiki izplačevanja rente prilagodi takratnim potrebam. Skupni znesek izplačil pri daljšem času izplačevanja je bistveno višji, saj se bodo privarčevana sredstva med izplačevanjem obrestovala po enaki obrestni meri kot med varčevanjem. Pomembno je, da na donos priyarčevanih sredstev ne vplivajo starost, spol, življenske navade zavarovanca,saj je izplačana renta odvisna le od višine privarčevanih sredstev. /o Pomurska banka KDO SE LAHKO ODLOČI ZA RENTNO VARČEVANJE? Rentno varčevanje pri LB Pomurski banki je omogočeno tudi tistim z manjšimi prejemki, saj je najmanjši znesek mesečnega pologa 5.000 tolarjev ali 50 DEM pri varčevanju v devizah. PREDNOSTI RENTNEGA VARČEVANJA PRI LB POMURSKI BANKI Najkrajša varčevalna doba je 5 let. Po končani varčevalni dobi jo varčevalec lahko podaljša. Najdaljša varčevalna doba je 20 let. Takrat jim je bilo rečeno, da potrebujejo le soglasje lastnika in soglasje občine. »29. oktobra 1996 smo na občino Gornja Radgona naslovili ustrezen dopis in 7. novembra 1996 do Policijski modri zabojnik je po krivem postal kamen spotike in obračunavanja med različnimi odgovrnimi organi v Gornji Radgoni. bili soglasje s podpisom župana. Dobili smo soglasji ARAVTA in OMV-ja in ju poslali na upravno enoto, da nam izda dovoljenje. Odgovor upravne enote je bil, da župan za to ni pristojen, ampak bi morali dobiti soglasje občinskega sveta, le-ta pa naše prošnje sploh ni obravnaval. Torej smo 22. januarja 1997ponovno poslali vlogo na Občinski svet Občine Gornja Radgona, točneje na ime predsednika Petra Fridaua. Potrebujemo le začasno dovoljenje za začasni objekt,« je pojasnil g. Pižmoht. In vendar bi se »skoraj zgodilo«, da bi bilo vse v redu, kajti soglasje Upravne enote je bilo že menda podpisano in zapečateno v kuverti. Bilo bi tudi odposlano na UNZ M.Sobota, če ne bi v tistih dneh potekala v Gornji Radgoni arhitekturno-urbanistična delavnica, kjer se je v razpravi pojavilo vprašanje, kako lahko župan izdaja soglasje za opravljanje dejavnosti, ki je v nasportju s sprejetimi predpisi! Kaj to pomeni? Celotno območje ne tej strani magistralne ceste na Meleh je po zazidalnem načrtu še vedno pre- dvideno za opravljanje obrtne . Vinko Mlinarič nam je povedal: dejavnosti, čeprav so na prostoru pred parkiriščem tovornjakov postavili bencinski servis. Če so bili načrti za bencinski servis (IPTI) z odlokom (št. 52/96) vključeni v zazidalni načrt, pa se to ni zgodilo s parkiriščem. Le to je po »starem« (zazidalni načrt za Industrijsko cono Gornja Radgona je bil objavljen že v Uradnih objavah št. 17/86, 25/90 in Uradnem listu RS št.6/96) zazidalnem načrtu še vedno namenjeno razparcelializiranju na manjše parcele, kjer naj bi nastala nova obrtno-industrijska cona. Območje, kjer so travnate površine, sta hčerinski podjetji januarja letos namenili javni prodaji. Znano pa je, da je ARAVTO tudi celotno parkirišče uspel prodati državi oziroma Servisu skupnih služb. Toda zakaj potem ni bila vrisana ta »namera« ali »sedanje stanje« v zazidalni načrt? Zakaj je ostalo pri dejavnosti »obrtna cona«? Po neuradnih informacijah naj bi bilo to namerno nespremenjeno, saj so v ARAVTU lahko le na ta način prisilili Servis, daje parkirišče (ki gaje imel že nekaj let v najemu) tudi odkupil. Le kaj bi storila država, če bi jim začeli to edino večje parkirišče tovornjakov v severovzhodni Sloveniji prodajati po parcelah? Morali so se odločiti in so ga kupili, pri tem pa pozabili, daje ostal zazidalni načrt nespremenjen. Ali pa - kakor trdijo drugi - niso hoteli preveč uradno potrjevati svojih namer, saj naj bi v javnosti veljalo prepričanje, da parkirišče dolgo ne bo več potrebno, ker se bo gradila avtocesta in bo zato ves tovorni promet preusmerjen z magistralne ceste na avtocesto. Po predpisih je ta prostor namenjen opravljanju obrtne dejavnosti in ne parkiranju tovornjakov. In to je tisti »klin«, na katerega so se obesili na upravni enoti. Načelnik UE Gornja Radgona »Ta zabojnik (policijski, op. a.) rabi dejavnosti, ki ni predvidena in je v nasprotju z zazidalnim načrtom. Zabojnik rabi nelegalni V Ljutomeru že 25 let deluje avtomehanična delavnica Posedi, katere stiritve koristijo zlasti vozniki osebnih avtov, izdelanih v tovarni Volkswagen. Glede na to, da je v Ljutomer zahajalo tudi veliko Prekmurcev, še zlasti pa potem, odkar tam vozila tudi prodajajo, so se v d. o. o. Ferdinand Posedi odločili za gradnjo prodajno-servisnega centra VW in Audi v Murski Soboti. Prejšnji teden, ob 25-letnici Posedijeve obrti, so veličasten objekt, katerega pokrita površina znaša čez 1.000 kvadratnih metrov, odprli. Na otvoritveni slovesnosti je med drugimi govoril tudi vodja firme Porsche Slovenija Nor-bert Windisch ter čestital družini Posedi - Markovič za veliko pridobitev. Tudi predstavnik Mestne občine Murska Sobota Rudi Horvat je poudaril velik pomen prodajno-servisnega centra na območju Turopolja (Tišinska cesta), kjer so sicer predvideni še drugi objekti, med njimi bencinski servis. Na otvoritvi Posedijevega servisa je bil tudi Ljutomerski oktet in (med drugimi) zapel eno prleško in eno prekmursko. - Š. S., fotografija: Z. Zauneker Prihranki iz rentnega varčevanja so zavarovani pred inflacijo ne glede na to, če se varčevalec odloči za tolarsko ali devizno varčevanje, saj lahko izbira med tremi različnimi načini ohranjanja vrednosti glavnice (temeljna obrestna mera, varčevanje v tolarjih z valutno klavzulo ali varčevanje v devizah). Pri tolarskih rentnih depozitih in pri tolarskem rentnem varčevanju so obresti še posebej ugodne. dejavnosti na tem prostoru. Kdo pa pravi, da moramo mi v nasprotju s predpisi izdati dovoljenje. Mi si nakopljemo na vrat občinski svet ali tudi občino. Prostorsko politiko ureja občina. Če občina reče, da tu ni več obrtne cone, ampak parkirišče, dobro, in če bo občinski svet spremenil sklep, da se ta prostor občasno uporablja za parkirišče in da lahko v ta namen stoji tam zabojnik. Danes bom jaz dal to soglasje, jutri bo prišel naslednji z istim primerom in bo rekel: Onemu si dal, meni pa ne.« BERNARDA B. PEČEK VAM ZAGOTAVLJA VARNO PRIHODNOST IN FINANČNO NEODVISNOST KAJ JE RENTNO VARČEVANJE? Rentno varčevanje je posebna oblika namenskega varčevanja, ki z nadpovprečno donosnim nalaganjem prihrankov varčevalcu omogoča, da si na koncu varčevalne dobe ustvari sredstva, ki jih lahko uporabi za različne namene: • kot pokojnino • kot štipendijo za šolanje otrok • za pomoč otrokom pri njihovih življenjskih načrtih • ali preprosto kot kapital za uresničitev katere od velikih in sedaj še neuresničljivih želja. KAKŠNI SO NAČINI RENTNEGA VARČEVANJA? Glede na to ali že imate prihranke ali jih šele želite ustvariti z rentnim varčevanjem in glede na to ali bolj zaupate domači valuti ali devizam, lahko varčujete: • z vplačilom enkratnega tolarskega depozita • z vplačilom enkratnega tolarskega depozita z valutno klavzulo z vplačilom deviznega depozita z obročnim varčevanjem v tolarjih v enakih ali neenakih mesečnih zneskih z obročnim varčevanjem v devizah v enakih ali neenakih mesečnih zneskih Varčevalec, za uživalca rente lahko določi tudi drugo osebo, oziroma njegovi dediči, dobijo izplačano celotno privarčevano vsoto na način, ki ga sami izberejo (enkratno izplačilo, mesečna izplačila od najmanj 24 mesecev do največ 240 mesecev). n asveti vestnik, 6. februar 1jW Dogajanje na ljubljanski borzi Ker je bilo pretekli teden na borzi že zelo vroče, je bilo po dosedanjih izkušnjah povsem realno pričakovati t. i. »tehnični popravek« tečajev navzdol. Mnogi, posebno pa še špekulanti, so namreč zelo labilnih živcev in prej ali slej pride njihov čas, ko je potrebno dobičke tudi realizirati. Problem, ki se v takšnih razmerah na borzi permanentno pojavlja, pa je, da potem podobno reagirajo tudi drugi investitorji, »češ saj tečaji padajo«. Takšno ravnanje pa neizogibno povzroči kratkoročni padec tečajev in nekateri posledično ostanejo v »igri«. Pri vseh delnicah seveda ni bilo enako, kajti nekatere (vendar zelo redke) so se še naprej dražile. Posebno to velja za SKB-banko. Na borzno dogajanje je vplival tudi podatek o januarski stopnji inflacije, le-ta znaša en odstotek.V ponedeljek se je družina delnic na OTC-trgu povečala še za enega člana, pridružil se ji je prodajalec črnega zlata podjetje Istrabenz iz Kopra. Borza je preoblikovala tudi sestavo borznega indeksa. Namen preoblikovanja je, borzni indeks oblikovati tako, da bo kar najbolj reprezentatiral dogajanje na trgu in seveda da bo pravi indikator gospodarstva. Po novem je vanj vključenih 11 delnic, in sicer: Leka, SKB banke, Kolinske, Droge, Term Čatež, BTC-ja, Dolenjske banke, Salusa, Nike, Probanke in Kovinotehne. Organizirani trg Lek - vnovčevanje dobičkov je najbolj prizadelo prav to delnico. Njen tečaj je tako v dobrem tednu dni upadel za skoraj 20 odstotkov, v absolutnih zneskih je to od 35. 000 na 28.000 tolarjev. K temu je prispevalo tudi veliko zanimanje za SKB-banko, kar je povzročilo dodatno selitev denarja od te naložbe v omenjeno bančno delnico. V začetku tega tedna, predvsem v ponedeljek, se je trgovalo po skoraj nespremenjenem tečaju, v torek je spet nekoliko opazneje porasel (za dobre 4 odstotke) ter presegel 30.000 SIT. V torek pa je bila tudi dosežena velika likvidnost, saj je lastnika zamenjalo nekaj več kot 10.000 delnic, vrednostno pa je to čez 300 mio SIT. BTC - cena te delnice je v slabih dveh tednih porasla za več kot 30 odstotkov. Popravila se je tudi likvidnost, saj je še ne dolgo od tega ta delnica veljala za manj likvidno naložbo na borzi. Porast cene izvira iz dobrega poslovanja podjetja pa tudi iz sklepa borze o premestitvi iz kotacije B v kotacijo A, to pomeni še večjo boniteto (zaupanje) za podjetje. Cena se sedaj giblje nekoliko nad 15.000 tolarji. Terme Čatež - dogajanje s to delnico je bilo sicer po eni strani zelo zanimivo (če nisi bil lastnik), po drugi pa zelo nepredvidljivo in napeto (v primeru lastništva). Namreč v preteklem tednu zelo likvidna in tudi donosna delnica se je ta teden v hipu sprevrgla v presenetljivo nelikvidno, posledično pa je upadel tudi njen tečaj. Še prejšnji teden je bilo zelo živo trgovanje pri tečajih okrog 17.000 SIT, prodajalci pa so bili tokrat pripravljeni delnico prodati tudi že pri okrog 14.000 SIT. Presenetljivo pa je bilo, da tudi pri tako sorazmerno nizkem tečaju kupcev ni bilo na pretek. Zunajborzni trg Kot sem omenil že v uvodu, se je ta ponedeljek na tem trgu prvič trgovalo z delnico ene od dveh slovenskih naftnih družb, to je z delnico Istrabenza. Že prvi dan borznega trgovanja je bilo za delnico zelo veliko zanimanja, kar ni bilo niti presenetljivo. Bolj je presenečal tečaj, ki je zasenčil tudi predborzni optimizem. Krepko je presegel napovedi, da naj bi se vsaj v začetku ustalil pri okroh 3.000 tolarjih. Njegova vrednost se je glede na povpraševanje dvignila vse tja do 3.800 SIT, najceneje pa je bilo mogoče delnico kupiti pri okrog 3.200 SIT. Knjigovodska vrednost delnice je okrog 2.400 SIT, to pomeni, daje že krepko presežena. Ta delnica za tujce prav gotovo ni nezanimiva, toda v tem trenutku je še težko reči, ali so tudi oni že med kupci. Zelo je upadlo tudi povpraševanje po delnicah Mercatorja, njihov tečaj pa se je le za malenkost znižal. Ves teden se je v glavnem trgovalo pri okrog 5.500 SIT. Ni bilo opaziti nobenih večjih nakupov kakšne borzne hiše, torej so borzni posredniki v glavnem trgovali z manjšimi količinami, bodisi zase bodisi za stranke. Po dolgotrajnem zatišju se je kolo spet zavrtelo pri redni delnici Rogaške. Bolj točneje kot zavrtelo bi bilo, da se je poskušalo zavrteti, kajti zanimanje za nakupe je kaj hitro upadlo. Ob dokaj veliki pro-metnosti je tečaj v dveh ali treh dneh poskočil za nekaj več kot 30 odstotkov. Čena se je povzpela vse tja do 600 SIT. Podatek o januarski stopnji inflacije pa je prinesel nekaj nemira tudi k nakupnim bonom šeste izdaje. Večja ko je inflacija, večji je popust, ki ga je mogoče uveljaviti pri vpisu tolarskih blagajniških zapisov z nakupnim bonom. Ali z drugimi besedami, višja inflacija vpliva tudi na višjo notranjo vrednost nakupnih bonov. Tisti, ki so pred uradno objavo ocenili, kje bi se lahko glede na podražitve gibala inflacija, so se za nakupe odločili že pred dnevi, ko je bilo mogoče bone kupiti po okrog 1.800 SIT. Tokrat so se zaradi omenjenih razlogov nekoliko podražili, cena je presegla 2.000 SIT. Slavko ROGAN, dipl. oec. Izjava Regijskega odbora SKD Prekmuija in Prlekije ob podpori poslanca Cirila Pucka levemu političnemu bloku Regionalni odbor SKD Prekmurja in Prlekije ugotavlja, da smo krščanski demokrati z veliko žalostjo in razočaranjem sprejeli vest, da je poslanec Ciril Pucko s svojim glasom omogočil oblikovanje vlade levega političnega bloka. Dejanje ocenjujemo kot nespoštovanje načel poštenega političnega delovanja, predvsem pa kot velik odmik od vrednot, ki jih zagovarjamo v naši stranki. Posebej pa nas je prizadelo nespoštovanje volje volilnega telesa, saj je bil poslanec Pucko poslan v parlament, da bi zastopal politične interese 16410 volilcev osme volilne enote, ki so oddali glas za SKD. V nepredvidljivih razmerah, ki jih je povzročilo glasovanje poslanca Pucka, se nemir in razdvojenost med levim in desnim političnim taborom marsikje poglablja, zato se krščanski demokrati zavzemamo za strpen dialog in se distanciramo ter ne zagovarjamo pritiskov in groženj, kijih je v teh dneh doživljala Puckova družina. V Prekmurju in Prlekiji se zavedamo, da sedaj še niso povsem izmerljive posledice glasovanja Cirila Pucka in bo šele prihodnost pokazala dimenzije in usodnost oddanega glasu. Vendar pa smo v naši rgiji in stranki prepričani, da lahko z odločnim zagovarjanjem, predvsem pa z udejanjanjem vseh pozitivnih vrednost vplivamo na oblikovanje take politične kulture in prihodnosti, ki ne bo odvisna od glasovanja enega samega človeka. Tudi stranko SKD kot celoto bomo spodbujali k prenovi, po kateri beseda »krščanski« ne bo kot krinka in bodo ljudje, ki bodo stali za njo, resnično strmeli za krščanskimi vrednotami ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji. Upamo, da bomo uspeli vpeljati tako v našo stranko kot tudi v slovensko politično vsakdanjost nove standarde in norme, v katerih bodo stalnice dejanja in ne samo deklarativne izjave o poštenosti, zaposlovanju mladih, skrbi za družino, odgovornosti, delavnosti, skromnosti itd. Regionalni odbor SKD Prlekije in Prekmurja Zveza potrošnikov svetuje Ali je čakanje v nedogled res potrebno? Cela vrsta pritožb, s katerimi potrošniki prihajajo v našo pisarno ali pa nas pokličejo, je povezana z različnim blagom oz. proizvodi, ki so jih naročili in plačali, potem pa jih niso dobili ali pa so jim poslali le del naročenega. Tako graditelji na murskosoboškem območju čakajo okna, vrata, pohištvo, vzmetnice ... Na računu za blago, ki ga ne dobijo takoj ob plačilu, je ponavadi zapisan tudi dobavni rok. Če stranka blaga v dogovorjenem roku ne prejme, se začne proces za- Puconci Drugega marca o izločitvi iz KS Predlog vaškega odbora iz Puconec o novi samoupravni organiziranosti Krajevne skupnosti Puconci je dobil potrdilo tudi med občinskimi svetniki. Na nedavni seji občinskega sveta so namreč soglašali s pobudo o izločitvi kraja Puconci iz KS Puconci in ustanovitvi lastne krajevne skupnosti. Sklenjeno je, da se bodo o tej pobudi krajani Puconec odločali na referendumu, ki bo v nedeljo, 2. marca. Na tej seji občinskega sveta v Puconcih pa so sprejeli tudi sklep o višini sejnine za leto 1997. Po njem bosta predsednik občinskega sveta in podžupan prejela za sejo 16.000 tolarjev, člani občinskega sveta pa 8 tisočakov. Za predsednike posameznih odborov so določili honorar v višini 12.000 SIT. Ker drugih nagrad za nepoklicno opravljanje občinskih funkcij ne predvidevajo, so sorazmerno povišali sejnine. M. JERŠE kulturni koledar mudnega in neprijetnega poizvedovanja in prosjačenja. Čeprav ima kupec v primeru, če blaga ni dobil v predvidenem dobavnem roku, pravico razdreti pogodbo (in Nitrati v pitni vodi Po zbranih podatkih je razvidno, da se oporečnost pitne vode zaradi vsebnosti nitratov v pitni vodi povečuje predvsem v beltinskem bazenu podtalnice oziroma v tamkajšnjih vaških vodovodih. Na primer v bratonskem, gančanskem in lipovskem vodnem zajetju se je samo od ene do druge zime vsebnost nitratov v povprečju povečala (skoraj) za 3 miligrame na liter. Prav v zimskem in zgodnjem spomladanskem času, ko narava še miruje, je onesnaženje podtalnice zaradi gnojenja največje. Zdravniki opozarjajo: nitratni ion ni strupen, postane pa, ko ga bakterije v začetnem delu prebavnega traka pretvarjajo v nitrit. Nitriti se v našem telesu vežejo s posebnimi spojinami amidi in amini v nitro-zamide oz. nitrozamine, ti pa so karcenogeni (povzročitelji raka). V deželah, kjer je vrednost nitratov v pitni vodi visoka, so na osnovi raziskav objavljena poročila o pogostejšem raku želodca, požiralnika in sečnega mehurja. Dolgotrajno PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU MURSKA SOBOTA: V petek, 7. februarja, ob 18. uri bo v grajski dvorani slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bodo podelili letošnje občinske nagrade. Prireditev je režirala Duša Škof. Slavnostni govornik bo Franci Just, nastopil pa bo tudi Iztok Kovač z mednarodno skupino En knap. Na slovesnosti bomo lahko videli nekaj utrinkov iz nove predstave, ki ta hip nastaja. GORNJA RADGONA: V petek, 7. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu osrednja kulturna prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku. Nastopili bodo: pihalni orkester, orkester glasbene šole, mladinski pevski zbor z OŠ Gornja Radgona s spremljavo Orffovih inštrumentoy ter glasbeni solisti. MORAVSKE TOPLICE: V soboto, 8. februarja, bo ob 18. uri,v občinski dvorani samostojni koncert študenta harmonike Dejana Prassla. Odprli bodo tudi razstavo del, ki so nastala na 2. slikarski koloniji Primož Trubar. KULTURA MLADIH MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega kina bo v petek, 7. feburarja, ob 12. uri ob slovenskem kulturnem prazniku za vse soboške sredje šole koncert pomurskih bandov. Nastopili bodo Last Station, The Pfilosopher, Miš pod ničlo. MURSKA SOBOTA: V prostorih Mikka so ob četrtkih projekcije filmov študentov Akademije za gledališče, radio in televizijo. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V torek, 11. februarja, bosta na grajskem dvorišču žur in zabava za otroke osnovnih šol in vrtcev. Žur se bo začel ob 10. uri in bo trajal do 13. ure, ob 16. uri pa bosta otroke zabavala Mojca in Kaličopko. Pustni žur je pripravilo Društvo prijateljev mladine Murska Sobota. MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Sta-man. FLISAREVI DNEVI LJUTOMER: V domu kulture bo v soboto, 8. februarja, ob 19. uri drama Evalda Flisarja Poslednja nedolžnost. Gostuje Slovensko komorno gledališče. TURNIŠČE: V prostorih vaškega doma pri občini bo v nedeljo, 9. februarja, ob 14. uri literarno popoldne z Evaldom Flisarjem in Poldetom Bibičem. Ob tej priložnosti bodo sklenili literarno-likovni natečaj. zahtevati vrnitev kupnine s pripadajočimi zamudnimi obrestmi), pa se večina za to ne odloči. Blago namreč potrebujejo in ponovno naročanje pri drugem prodajalcu bi pomenilo le še večjo izgubo časa. Kaj lahko kljub temu storite, če že vnaprej sumite, da bodo težave z dobavnim rokom? Predvsem ne plačajte celotne kupnine vnaprej, ampak je del poravnajte ob prevzemu blaga, zahtevajte, da prodajalec napiše na potrdilo o predplačilu tudi dobavni rok. uživanje vode s povečano koncentracijo nitratov pa ima tudi terato-geno delovanje (teratom = tumor) in povzroča malformacije osrednjega živčnega sistema ter mutageno delovanje in golšavost. Kaj pa, če prodajalec za pt’ dajo blaga zahteva I OO-odstoV-predplačilo, kupec pa nima® ge izbire, kot da to sprejmeš primer želi prav določeno* blaga, ki ga prodaja le določ^ prodajalec)? Svetujemo,^0' teva vpis dobavnega roka naj trdilo o predplačilu in počat* da mu ga bodo dobavili- 01 med zagotovljenim in dejan* rokom pomembna razlika-’, potrošnik od prodajalca P® zahteva zamudne obresti odd’ va vplačila do dneva doba* sicer po obrestni meri, ki velja« vloge na vpogled. Območna pisarna Zve#^ trošnikov M. Sobota je odpr ponedeljek in sredo od 9. d°' in 15. do 17. ure, tel.: 27 3^ V t Količina pretvorbe nitrata trit je odvisna predvsem odk> ,f želodčne vsebine. Pri določenih obolenjih prebavil, . je kislost želodčnega soka niz pretvorba izdatnejša. Prln , rejenčkih in dojenčkih d« čet meseca starosti je mogoča tud, odstotna pretvorba, medtem pri starejših otrocih in odras> do desetodstotna. Z® j posebno občutljivi dol* in nosečnice, saj nitra 'r hajajo skozi placento rodek. Posledica zaUJ škodljivih količin *r’ pa je tudi pojav met J globinemija pri žaro dojenčku. Nitrati z o . cijo spreminjajo hei” bin v methemoglob* . j. ni sposoben prenas3 sika. Posledica tega J** driča, utrujenost, hi*.^ srca, specifične bol® J koma, smrt. Methe«*^^ binemije ne ugotavljal ( otrocih, ki uživaj® P , vodo z do 10 mg W< vrednosti od 10 3 j? mgN/1 pa ima meth^ binemijo 2,3 odstop vorojenčkov in dojefC|^ prvih štirih mesecih . sti. Otroci potrebuj^; svojo telesno težo več vode kot odrasli- , Od 10 do 15 mgN/l Vaški vodovod Povprečje 1995 Povprečje 1996 Tešanovci 12,2 Odranci 14,2 (nov vodnjak) Krog 14,2 13,4 Mlajtinci 13,7 14,5 Bankovci 14.1 9,6 Sodišinci - M.Petrovci 13,1 13,0 Mesini v. M.S., Črnske meje 11.4 Salahovci 10,4 Hišni vodovod OŠ Apače 13,6 Od 15 do 20 mgN/l Apače 16,7 11,3 Martjanci 18,5 19,7 Nedelica 17,8 (vodnjak Turnišče) Trnje 15,0 (nov vodnjak) Vanča vas 15,8 13,0 Ivanci 13,3* Več kot 20 mgN/l Beltinci 22,1 22,0 Gančani 25,2 27,9 Lipovci 27,2 30,2 Bralonci 22,1 25,0 Gomilica 22,3 (vodnjak Turnišče! Lipa 21.6 22,8 LENDAVA: V grajski galeriji bo v nedeljo, 9. februarja, ob I®-literarni večer z Evaldom Flisarjem in Poldetom Bibič® Odprli bodo tudi razstavo akademskega slikarja Jožeta De11* 1 nastopil bo tudi Mešani pevski zbor Lendava. , I MURSKA SOBOTA: V kinodvorani bo v ponedeljek, bruarja, ob 19. uri tragikomedija Evalda Flisarja Jutri bo lep Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. } | Flisarjevi dnevi so posvečeni kulturnemu prazniku, hkrati | so tudi dobrodelnega namena, saj bodo dohodek, zbr^ « | prireditvah, namenili slušno prizadetim in slabovidnim. l tev organizira lions klub v sodelovanju s posameznimi obe1 | mi in drugimi organizacijami. LITERATURA & LENDAVA: V veliki dvorani občine Lendava bo v četrtek, 6■ bruarja, ob 12. uri predstavitev zbornika referatov mednar°a znanstvene konference Ljudje ob Muri. MURSKA SOBOTA: V sredo, 1 2. februarja, bo ob 19-grajski dvorani predstavitev Koledarske zbirke Prešed1 družbe in literarni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom OTVORITVE g MURSKA SOBOTA: V Galeriji bo v četrtek, 6. februarja, uri peta razstava del članov Društva likovnih umentikov murja in Prlekije. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih občine bovs° to, 8. februarja, ob 18. uri otvoritev 2. slikarske kol°n Primoža Trubarja Moravske Toplice. LENDAVA: V okviru Flisarjevihh dnevov bo v nedeljo, 9- ^1 bruarja, ob 16. uri v Galeriji Lendava otvoritev pregledne taz | ve slik, risb in grafik Jožeta Denka. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V gradu v Murski Soboti si lahko razstavo fotografij Vestnikove fotografinje Nataše Juhnov D00 dio se narod. p MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK Murska si lahko od 7. februarja do 15. marca ogledate razstavo z n® vom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v bibliografiji RADENCi: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razsta^ parja Mirka Bratuše. PUCONCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo Ev$ Titana Skrivnostna duševnost v telesu narave. ,«ji MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih galerije v Al lahko ogledate razstavo Cecilije Bernjak. LJUBLJANA: V Mestni galeriji je na ogled pregledna razS^0 slik in risb Marjana Gumilarja. V Moderni galeriji pa sj ogledate njegovo najnovejšo sliko z naslovom Skušhl (Evropske divje mačke). y vestnik, 6. februar 1 997 Č?bčine V Radencih precej hude krvi zaradi odloka o izvajanju gospodarskih javnih služb Prijeli bika za rep, ne za roge? Svetnik Petek zagrozil s pritožbo na Ustavno sodišče ^publike Slovenije - Koliko bo morala plačevati Radenska g izkoriščanje in rabo naravnih dobrin? ..... ......................■ . Ali naj bo v pristojnosti občine, da razpiše in podeli koncesijo za 'bajanje gospodarske javne službe tudi za urejanje in nadziranje poko-Pališč ter pogrebno dejavnost? Svetnik Miha Petek in še nekateri drugi so bili odločno proti temu, češ da so pokopališča v lasti krajevnih skup-zato je potrebno to prepustiti njim. Na zadnji seji občinskega sveta uninuli petek) so se precej dolgo prepričevali, kdo ima prav. Podobno je b™ glede odloka o pristojbinah za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin ' bčini Radenci. Zakaj so se razhajala mnenja in kakšen je bil razplet. Potem ko svetnik Petek ni us-Pel s svojim predlogom, da bi umaknili z dnevnega reda tako predlog odloka o izvajanju gospo-darskih javnih služb s podelitvijo koncesije (morali bi ga vrniti v fazo osnutka, ker je predlog drugačen, kot je bilo prejšnje besedi-1°) kot tudi osnutek odloka o pri-stojbinah za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin v Občini Radenci odloku ne sme biti črtic in pikic, ampak vse jasno zapisano), je skušal doseči svoj prav s pred-'ožitvijo več amadmajev. Odločno bil proti temu, da bi bilo v pristojnosti občine tudi podeljevanje koncesije za urejanje in nadzi-^anje pokopališč ter pogrebno dejavnost (pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem), okopališča so vendar v lasti kra- jevnih skupnosti, ki so po občinskem statutu pravne osebe, zato je to v njihovi pristojnosti. S to razlago se je iz »nasprotnega tabora« Koliko bo torej morala plačati v občinski proračun Radenska? Ali ne bo preveč obremenjena, kar bi ogrozilo njeno poslovanje? Kriterij naj bi bila prodajna cena, odstotek pa ni določen. Po Petkovem mnenju so na ta način prijeli bika za rep, ne za roge. »Ne želimo velikih milijonov, neko občinsko rento pa moramo dobiti,« je menil Jože Flegar. Dejal je tudi, da so krajani Borače-ve, kjer je polnilnica Radenske, izpostavljeni izpušnim plinom transportnih vozil, Boračevski potok pa je postal mrtev zaradi onasneževanja. Se pred 40 leti so v njem plavale ribe in pijavke. Čeprav jih ni imel rad, muje zanje žal. In če bo kdo rekel delavcem Radenske, da bodo imeli zaradi pristojbine manjše plače, bo to zavajanje, kajti plače so določene v kolektivni pogodbi. In še mnenje Marije Marič:» Vračajmo naravi svoje!« Po besedah župana Jožeta Toplaka bodo pristojbine namenili za reševanje okoljevarstvenih problemov (čistilna naprava, zaščita zajetij mineralne vode, preventivni ukrepi pred nevarnostjo emisij zemeljskega plina idr.). Osnutek so nazadnje sprejeli z večino glasov, sledi pa »pogajanje« z Radensko. strinjal le svetnik Rudi Ketiš, ob koncu pa je tudi on glasoval za sprejem »spornega« odloka, tako da so bili le trije proti. Predsednik Občinskega sveta Jože Flegarje zagovarjal takšno odločitev s tem, daje potrebno predpisati v občini enake kriterije o tej dejavnosti, Matej Ivanuša pa je v razpravi med drugim omenil, da občina ni lastnik tudi njegovega »raufunga«, pa bo vseeno podeljevala konce sijo za opravljanje dimnikarske dejavnosti. Lastništvo torej ni argument, s katerim bi občini odve-zili pravico do podeljevanja koncesij v primeru pokopališč. Svetnik Petek pa je zagrozil s pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Kje so ribe in pijavke? Zakon o varstvu okolja med drugim določa, da morajo porabniki javnih dobrin plačati povračilo za izkoriščanje in rabo le-teh. Višino povračila pa lahko določi lokalna skupnost v skladu z Zakonom o financiranju občin. V Občini Radenci so se odločili, da bodo to vprašanje uredili s poseb nim odlokom o pristojbinah za izkoriščanje in rabo naravnih dobrin. Svetniki so dobili v obravnavo osnutek, ki pa je bil za nekatere (Miha Petek, Jakob Vajs) sporen, ker se predstavniki občine o tem pred tem niso dogovarjali s predstavniki Radenske, ki bo s tem odlokom najbolj »prizadeta«. Med naravne dobrine so poleg gramoza namreč uvrstili tudi mineralno vodo in naravni plin CO2. JOŽE GRAJ 28. seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice Šest milijonov presežka Z odlokom o zaključnem računu proračuna za leto 1996 so v Občini Moravske Toplice ustvarili dobrih 431,1 milijona tolarjev prihodkov. Po sprejeti bilanci, ki so jo na seji občinskega sveta potrdili svetniki, so več kot 259,5 milijona SIT razporedili v zagotovljeno, nekaj čez 165,3 milijona pa za namensko porabo. Odločili so se, da okrog 6,25 milijona tolarjev nerazporejenih prihodkov prenesejo kot namenska sredstva med prihodke letošnjega občinskega proračuna. To velja tudi za saldo sredstev rezervnega sklada, ki znaša nekaj nad 1,47 milijona SIT. Sicer pa so v razpravi na seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah menili, daje realizacija lanskega proračuna presegla prejšnjega. ko je bil delež države pri javnih razpisih na nekaterih področjih, zlasti pri cestah, dokaj visok. Spodbuden je tudi podatek, po katerem z doseženo 98-od-stotno povprečno javno porabo na prebivalca ne spadajo več med dotirane slovenske občine. Poleg tega je višina finančne izravnave iz republiškega proračuna enaka višini dohodnine, ki jo občina dobi kot izvirni proračunski dohodek. To pomeni, da bi moravska občina lahko sama zagotovila dovolj prihodkov za vse svoje- potrebe ob odstopljeni vsaj 60-odstotni dohodnini (sedaj je ta delež le 30-odstoten). Razpravljalci so se ob ugotovitvi, da so na podlagi razpisov in drugih vlog pridobili za različne naložbe in projekte približno 63,4 milijona tolarjev, zlasti zadržali ob turistični in ekološki taksi, saj je indeks turistične takse nižji kot leto prej. To je posledica 8,8 milijona SIT neplačane turistične takse za obdobje sep tember-december. Zdravilišče Moravske Toplice je plačevalo tudi terjatve iz preteklega obdobja. Nerealiziranih 8 milijonov SIT ekološke takse pa je obveznost iz lanskega drugega polletja, ki jo bodo skušali nadomestiti letos. Pri odhodkih je bil »najtežji« del proračuna namenjen infrastrukturi. Kljub porabljenim 108 milijonom tolarjev poudarjajo, da je ta znesek le manjši delež potreb na tem področju. To kaže na izjemno zahtevnost pri pripravi strategije naložbenih vlaganj, še posebno zato, ker je precej naložb še nedokončanih in bodo obveznosti morali prenesti v letošnje in naslednja leta. Po besedah župana Franca Cipota bodo za letošnje leto pripravili tak občinski proračun, ki bo dosledno upošteval raven zagotovljene porabe. Svetniki so sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe v letu 1997, ki določa, da se do sprejetja letošnjega proračuna lahko mesečno porabi dvanajstina lanskih proračunskih sredstev. MILAN JERŠE r z so se že »spoprijeli« 0 cmskim proračunom za letos Okrog 320 milijonov Premalo za vse potrebe Prizadev^*’ **a s'vs' ti8**’ se »napajajo« iz občinskega proračuna, vse not ,zvleči iz te malhe kar največ zase. In če bi letos upoštevali farjev d d zelje0> I*' potrebovali še najmanj 321 milijonov to-Zato v'rov- KJe vzet*ta denar, pa zaenkrat še ni znano. Darjo ^čilska služba za proračun in javne finance na čelu z račun-, ,er^a pretividela, da bodo znašali prihodki občinskega pro-Skupna e-0S ^2.789.000,00 tolarjev, kar je skoraj enako kot lani. sk]ada ??lna Prihodkov za javno porabo (s prihodki stanovanjskega ^7789 n n s,avbnih zemljišč in razvojnega sklada) pa naj bi bila Predlog -00 tolarjev. Svetniki so imeli številne pripombe, dodatne S tistim U vPra^anja tako glede planiranih prihodkov kot odhodkov, skoraj n’ i ar na-* ^i dobile posamezne dejavnosti, pa ni bil zadovoljen stva (J ' ce- ^kaj glasni in kritični so bili zlasti »zastopniki« kmetij-Predvide ° $'av'fa Jelica Jelen), ki so terjali, da se mora znesek, kije Za kmetijske programe in druge potrebe na tem področju, ^leje 50 milijonov tolarjev, ki so bili lani rezervira-1,1 ^a nadaljnje raziskave vrtine lermal II Ljuto-per’!e zanimalo svetnika S. Indiharja. Župan L. 'j^ušaje zatrjeval, da so to državna in ne občin-a sredstva in da bodo kmalu nadaljevali z deli. aPletlo pa se je zaradi že znanih in večkrat poja-‘ bitnih problemov zaradi denacionalizacije zem-JlSc, kjer je vrtina (na Kamenščaku). Kaj pa študija _ vplivu vroče vode na okolje in kaj bo s sanacijo Zernl"č voae na osutje in Kaj uo s sanacijo okrog vrtine, je spraševal T. Nemec. farjev) g . OraJ za enkrat (namesto 20,3 milijona 39,2 milijona to-ie 6 SM° vendar kmetijska kmetijska! D. Škrlec je menil, da z odi°n°V.tofarjev občutno premalo za reševanje velikega proble- a 2 Odi' ■ aiJcv ooouiiio premalo za reševanje vciiKcga piuur 0^inskpa8a'*^em odpadkov. R. Mlinarič je zatrjeval, da bi lahko v Sredstev 111 proračuna zbrali od 30 do 35 milijonov tolarjev dodatnih 0Mia id^ padanjem prispevkov ali taks za obremenjevanje voda, v>r iz n ' redsednica občinskega sveta D. Odarje spraševala, kje je Predvide °?a nadomestil za stavbna zemljišča, zakaj v proračuna ni Je v Pror - sredstev za posodobitev cestnega odseka Banovci, zakaj UsPe ObpCUnU .$e vedno financiranje projekta Podravaje - Prlekija, ali Va financ 'n3 ^Jutomer pridobiti vsa sredstva, ki je pripadajo iz naslo-Cestnega e IZravnave, in kaj je z zagotovitvijo sredstev za uresničitev "Ma prj P^Sfama, ki gaje sprejel občinski svet lani. M. Pušenjak je vPosti. \ zaradi premalo planiranih sredstev za družbene deja-^org] ]{aj. manič je v imenu odbora za finance dejala, da bi se finske„'° ^ax' Ljutomer financirati iz lastnih sredstev, ne pa iz Mo «a »una. In še bi lahko nadaljevali z nizanjem vprašanj, Darije) 0 111 Pripomb. Ob koncu-razprave so predlog odloka (prvo vseeno sprejeli - s pripombami in predlogi - in 'dnevno javno razpravo. JOŽE GRAJ Določena grb in zastava Občine Črenšovci Simboli iz narave Zdravstvena ambulanta in lekarna bosta lahko spet odprli svoja (prenovljena) vrata okrog 15. februarja - Koliko naj bi prispevala za naložbo Občina Odranci? Grb Občine Črenšovci ima obliko ščita, katerega spodnji rob je ovalen. Na srebrni podlagi je na desni strani stliziran jelšev list zelene barve, ki simbolizira Polanski log. V listu (na njem) je žitni klas rumene barve, ki predstavlja rodovitnost prekmurske zemlje. V levi polovici grba pa je simbol reke Mure, ki je ponazorjen s tremi vzporednimi valovi modre barve. Iz valov gleda mlinsko kolo, kije črne barve in simbolizira značilnost krajev ob Muri. Nad mlinskim kolesom so trije stilizirani plodovi drevesa črense, ki predstavljajo tri krajevne skupnosti v občini ter ponazarjajo ime občinskega središče in občine. Plodovi so črne barve. Ščit je obrobljen s črnim robom. To je povzetek opisa grba čren-šovske občine, o katerem so na prvi letošnji seji odločali člani Občinskega sveta. Avtor likovne podobe Tibor Frančič (učitelj na OŠ Črenšovci) je upošteval pripombe strokovnjaka za heraldiko v Sloveniji prof. dr. Boža Otorepca glede barv, tako daje namesto vijoličaste izbral zeleno, namesto rjave (mlinsko kolo) pa črno barvo. Glede simbolov pa je predlagal občinskega svetu, naj bi kljub pripombi, da jih je preveč, vsi ostali. Tudi župan in vsi svetniki so bili tega mnenja. Ker se tudi glede drugih opredelitev niso razhajali - svetnik Jože Jaklin iz Velike Polane se ni stri- Dobro pa kaže glede gradnje novega prizidka in obnove prostorov Zdravstvenega doma Črenšovci, saj bosta ambulanta in lekarna okrog 15. februarja (predvidoma) spet odprli svoja prenovljena vrata. Medtem morajo pacienti iskati zdravniško pomoč v Lendavi in drugod, kjer jih sprejmejo. Ker je ZD Črenšovci določen v osnovni zdravstveni mreži kot primarna zdravstvena ustanova tudi za krajane sosednje Občine Odranci, črenšovska občina pričakuje od nje sorazmeren delež pri financiranju te naložbe. Po številu prebivalcev bi ta delež znašal 22,6 odstotka ali 2.750. 000,00 tolarjev. V Odrancih niso proti sofinanciranju, vendar predlagajo, naj bo kriterij število pacientov iz odranske občine, ki imajo svoje kartone v ZD Črenšovci. To pa bi pomenilo le okrog 10-odstotni delež. Kaj pa tisti, ki »uporabljajo« tudi storitve otroške, zobozdravstvene in patronažne službe? In kaj če se bo število pacientov iz odranske občine po obnovi in razširitvi prostorov (po novem bosta delala dva. stalna zdravnika) precej povečalo, so spraševali člani OS Občine Črenšovci. Ker jih torej odgovor iz Odranec ni zadovoljil, so naložili svojemu županu Antona Tornarja, naj se »pogaja« za ugodnejši delež sofinanciranja. ne Črenšovci. Ta zadeva je torej zaenkrat končana. Seveda so upoštevali pripombo glede barve tudi pri zastavi, tako da je le-ta sedaj belo-zelene barve z grbom Občine Črenšovci (v navpični in vodoravni legi). Zadnje besede pa še niso rekli glede odloka o nagradah in priznanjih Občine Črenšovci, tako da ga bodo sprejemali po dvofaznem postopku. Do ponovne obravnave naj bi pripravili tudi poseben pravilnik o tem. Prav tako bodo še enkrat razpravljali in se odločali o njal le s tem, da bi bilo v opisu grba zapisano, da trije plodovi črense ponazarjajo ime občinskega središča in občine -, so na isti seji sprejeli osnutek in potem še predlog odloka o grbu in zastavi Obči- programu za pospeševanje proizvodnje hrane v občini, kajti s tistim, kar je pripravila komisija za kmetijstvo, niso bili zadovoljni. JOŽE GRAJ 23. seja Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina Kmetijsko na trhlih nogah! Da je problematika kmetijstva v Občini Cankova - Tišina zelo aktualna, je potrdila razprava na seji občinskega sveta. Najprej pa so predstavniki kmetijske svetovalne službe ŽVZ-ja za Pomurje (dr. Alojz Slavič, mr. Janko Slavič, Branko Kornhauser in Ervin Novak) podrobneje opisali dosežke in težave, s katerimi se morajo spopadati pri svojem delu. Že podatek, po katerem je v pokrajini ob Muri kar 22 odstotkov njiv, s čimer vodijo v slovenskem merilu, je dovolj zgovoren. Če vemo, da je na našem območju 21 odstotkov kmečkega prebivalstva, v Republiki Sloveniji pa le približno 7 odstotkov, je toliko bolj razumljivo zanimanje tukajšnjega prebivalstva za položaj kmetijstva v prihodnje. Pri tem se namreč srečujejo z majhnostjo in razdrobljenostjo kmetij, ki bosta ob vključevanju v Evropsko unijo dodaten problem. Na seji občinskega sveta so opozorili, da naselja v gričevnatem predelu njihove občine ostajajo brez mladih ljudi, ki bi lahko prevzeli kmetijsko proizvodnjo. To je še posebno opazno na območju Gerli-nec. Zaradi dragega kapitala večjih vlaganj skorajda ni. Pred leti so na našem območju zgradili letno po 200 govejih hlevov, lani pa so imeli prijavljenih le še pet takih projektov. V razpravi se svetniki tudi niso mogli izogniti delovanju svetovalne službe na terenu, saj je Občina Cankova-Tišina, kot je poudaril predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič, še vedno pretežno kmetijska. Gusti Gomboc pa je pripomnil, da so sedanje razmere kmetijstvu zelo nenaklonjene. Zato po njegovem mnenju zgolj »gasimo« težave v kmetijstvu, namesto da bi jih spodbujali. Poleg tega se marsikateri kmetje ne zavedajo dovolj pomena kmetijske svetovalne službe. S 4,5-odstotnim deležem v občinskem proračunu za spodbujanje kmetijstva so dokaj zadovoljni, pogrešajo pa strategijo razvoja kmetijstva, ki bi morala najti ustrezno mesto tudi na državni ravni. Brez ustreznega programa je namreč nemogoče pričakovati denar, brez strokovne pomoči pa si ni mogoče zamišljati kakega večjega napredka na tem pomembnem področju. Zato ne kaže prezreti konkretne pobude za vnovično odprtje klavnice na Cankovi, ki bi bila tik ob meji lahko dokaj konkurenčna. MILAN JERŠE ^Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 6. februar 199^ Razpisna ponudba srednjih šol v pom urski regiji Elektrotehniki na SSTS M. Sobota Če smo še pred kratkim ugibali, kaj pomenijo pikice v predlogu Ministrstva za šolstvo in šport glede razmestitve izobraževalnih programov srednjih šol v novem šolskem letu, je ta torek, ko smo dobili v roke razpis za vpis v šolsko leto 1997/98, postalo vse jasno. Nekateri pa imajo tudi razlog za zadovoljstvo. Potem ko smo to ugotovili že sami, nas je poklical tudi ravnatelj Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota Ludvik Sukič in nam sporočil zanje dokaj spodbudno novico, da jim je po več letih prizadevanj končno uspelo dobiti nov 4-letni program elektrotehnik (poklic elektrotehnik elektronik), in sicer bodo vpisali en oddelek novincev. V ta namen so že lani uredili dokaj sodobno učilnico in tudi kadrovsko so pripravljeni na nov izziv. Ker se je že predlani zanimalo za vpis v ta program okrog 60 osnovnošolcev iz OŠ v Pomurju, če bi bil v M. Soboti, zdaj ne bi smel biti problem zadostno število prijavljenih kandidatov. Drugih programskih novosti v pomurski srednješolski mreži pa ni. Tako v razpisu v primeru Gimnazije M. Sobota ni omenjen športni oddelek, za katerega so se zavzemali, kljub temu pa ga nameravajo oblikovati v okviru šestih razpisanih oddelkov. Omeniti kaže še povečanje razpisnih mest za en oddelek v dvojezičnem programu trgovec na Dvojezični srednji šoli Lendava in prav tako za en oddelek v programu zdravstveni tehnik na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota. Infomartivna dneva na srednjih šolah bosta 14. in 15. februarja, prijave za vpis pa bodo sprejemali do vključno 13. marca. J. G. Iz dejavnosti Društva upokojencev Murska Sobota Pomembni pridobitvi za ostarele Socialna delavka bo povezovala vse oblike pomoči ostarelim občanom - Vsak prvi torek v mesecu dan odprtih vrat Na pobudo komisije za socialna vprašanja, ki deluje pri Društvu upokojencev v Murski Soboti, je od januarja letos zaposlena pri Centru za socialno delo nova delavka, ki bo povezovala oblike pomoči ostarelim v Mestni občini M. Sobota in v novih občinah tega območja. Polovico stroškov bo nosila soboška občina, polovico pa nove občine. Na novo zaposlena socialna delavka bo skrbela za pomoč ostarelim osebam na domu in pomagala pri napotitvi starostnikov v dom za starejše. Starostniki bodo deležni potrebnih nasvetov in pravne pomoči, v upravičenih primerih pa bodo deležni tudi različnih oblik denarne pomoči. Skrb bo namenjena tudi nujno potrebnemu sodelovanju med zdravstvom, patronažno službo, Rdečim križem in drugimi, ki so že doslej skrbeli za starostnike. S pomočjo društev upokojencev bodo oblikovane skupine starejših za samopomoč. Proučena bo tudi možnost uvedbe ambulante za starejše, ki bi bila lahko v povezavi z zdravniško pomočjo vojaškim veteranom. Poleg opisanega je še precej drugih nalog. Posebnega pomena za starejše občane bo dan odprtih vrat. Organizator je Društvo upokojencev Murska Sobota. Vsak prvi torek v mesecu med 9. in 11. uro bosta na sedežu društva v Ko- cljevi ulici 4 v Murski Soboti na voljo socialni delavec in pravnik. Tisti, ki to pomoč potrebujejo, se lahko oglasijo v pisarni društva že 4. marca. Lahko pa v tem času pokličejo po telefonu 24 084. Franček Štefanec Tudi Romi v Serdici so ustanovili svoje društvo, ki so ga poimenovali Romano zeleno vejš (romski zeleni gozd). V tamkajšnjem romskem naselju je v tridesetih družinah dvesto pedeset prebivalcev, petdeset pa se jih je aktivno vključilo v društvo. Celotno društvo je že podpisalo sporazum o vključitvi v Zvezo romskih društev Slovenije, v katero so včlanjeni Romi iz številnih romskih naselij iz vse Slovenije. O organiziranosti Romov v Serdici smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Šarkezijem, tajnikom Slavkom Baranjem in blagajnikom Be-lom Baranjem. . Društvo so ustanovili, saj pričakujejo, da bi se jim tako lahko izboljšale življenjske razmere in bi laže reševali morebitne težave, do katerih bi prihajalo, še posebno pa si bodo v društvu prizadevali ohraniti romsko kulturo. Njihovi dolgoročni načrti pa so, da bi lahko nekoč sezidali kulturni in mladinski dom, kjer Popravek Na naš zapis v prejšnjem Vestniku z naslovom Trikrat med prvih deset smo dobili pisno pojasnilo, da sta se uvrstili med prvih deset le dve in ne tri naloge dijakov Gimnazije M. Sobota, ki so sodelovali v mednarodnem natečaju avstrijske zveze učiteljev nemščine. Potemtakem sta učenki Tadeja Bedek in Damjana Debelak iz 3. f-razreda (njuna mentorica je bila prof. Tatjana Svetanič) pripravili skupno nalogo. (J. G.) Na pragu devetletne osnovne šole Kje bo prvi razred? Eno od najpomembnejših vprašanj, na katera je potrebno najti odgovor, preden bomo v Sloveniji uvedli obvezno devetleno osnovnošolsko izobraževanje, je, kaj storiti, da bo na prehodu šestletnih otrok iz vrtca v šolo čim naj stresov. V novem zakonu o osnovni šoli je zapisano, da »v prvem razredu osnovne šole hkrati poučujeta dva učitelja. Kot drugi učitelj poučuje vzgojitelj predšolskih otrok. Vzgojitelj poučuje polovico ur pouka.« V praksi to pomeni, da bo vzgojitelj(ica) neke vrste pomočnik oz. pomočnica učitelju oz. učiteljici. Sliši se še kar lepo, toda dokler ne bodo dodelani metodično-didaktični postopki, kako naj takšno delo dejansko poteka, si niti učitelj(ica) niti učitelj(ica) ne moreta predstavljati svoje nove vloge kot dvojica (tandem). Na Zavodu Repubike Slovenije za šolstvo so na zadnji tiskovni konferenci v Ljubljani spregovorili tudi o tem vprašanju - o projektu Z manj stresa iz vrtca v osnovno šolo, ki ga izvajata skupaj Vrtec Anice Černej in OŠ II Celje. In kakšne so njihove izkušnje? Če bi imel ravnatelj omenjene šole to moč, da bi lahko spremenil vsaj nekaj členov nove zakonodaje, potem bi določil obratno razmerje med učiteljicami in vzgojiteljicami v 1. razredu, tako da bi imele glavno besedo vzgojiteljice (1 : 0,5), ki imajo mnogo več znanja in vedenja o delu s tako mladimi otroki kot učiteljice. Tako kot je predvideno sedaj, pa naj bi veljalo šele za 2. razred osnovne šole. In če je le mogoče, naj bi se izvajal pouk za prvošolce v vrtcu oziroma tam, kjer imajo že zdaj takoimenovano malo šolo. Pravzaprav bi bil lahko program zdajšnje male šole, če bi ga nekoliko korigirali, že tudi program za 1. razred osnovne šole. Temu ustrezno bi torej spremenili le program 2. razreda. Večjim spremembam pa bi se kazalo izogniti in z njimi počakati toliko časa, da dozorijo oziroma se potrdijo na manjšem vzorčnem primeru. Medtem bi moralo steči tudi izobraževanje novih kadrov za prihodnjo novo 9-letno obvezno šolo. Tudi ravnateljica projektnega vrtca ugotavlja, da bi morale imeti prednost pri delu z otroki v 1. razredu OŠ vzgojiteljice in da bi bilo bolje, če bi bil ta pouk v vrtcu, kamor bi dnevno prihajale tudi učiteljice in se s svojim programom vključevale v vgojno-izobraževalno delo. V nasprot- nem primeru se bo zgodilo, da se bo vloga vzgojiteljice spremenila predvsem v izvajalko podaljšanega bivanja oziroma v pomočnico, kar bo pomenilo diskvalifikcijo njihove strokovne usposobljenosti. In če bo obveljalo razmerje ur med vzojiteljicami in učiteljicami v 1. razredu, kot je to zapisano v zakonu, potem bo polovica vzgojiteljic, ki so skrbele doslej za izvajanje male šole, naenkrat preveč. Bodo ostale brez zaposlitve? V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki je bil sprejet lani v okviru svežnja nove šolske zakonodaje, so opredeljene tri stopnje strokovnega poklicnega izobraževanja: nižja, srednja in višja. Spet je torej uvedeno višje izobraževanje, čeprav gre v tem primeru za nekoliko drugačne višje šole, kot smo jih poznali pri nas pred leti. Gre zgolj za višje strokovne šole. Programi so (praviloma) dveletni in omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe ter ustreznega poklica, navedenega v nomenklaturi poklicev. V te šole se lahko vpiše, kdor konča srednjo strokovno šolo, tehniško šolo in gimnazijo; lahko pa tudi kandidati z opravljenim mojstrskim izpitom ali s končano srednjo (3-letno) poklicno šolo in s tremi leti delovnih izkušenj, če bodo opravili preizkus znanja iz slovenskega jezika s književnostjo, matematike ali tujega jezika v obsegu, kije določen za zaključni izpit v ustrezni štiriletni srednji šoli. Ker so ti programi zamišljeni pravzaprav kot Pismo V Serdici imajo Romi svoje društvo Romano Zeleno vejš bi lahko bile različne kulturne prireditve, poleg tega pa bi lahko tja hodili tudi mladi. V okviru društva so ustanovili tudi folklorno skupino, v katero je vključenih šest parov. Skupino vodita Anita in Džango Cener. Vsi člani folklorne skupine imajo zelo radi romsko glasbo. Zanimivo pa je tudi, da glasbo in besedila za ples večinoma pišejo sami. Za besedila v romščini pa poskrbi Zdenko Cener. Nekaj glasbene spremljave je še vedno iz kasetofona, prizadevajo pa si, da bi je čimveč zaigrali v živo. Povedali so tudi, da so veseli, daje za romsko folkloro vedno več zanimanja tudi med najmlajšimi. Tudi okolica je spodbudno sprejela njihovo kulturno delovanje, saj so jim dvakrat na teden odstopili prostore v osnovni šoli, kjer vadi folklorna skupina. Ta pa, čeprav deluje šele nekaj mesecev, prčcej nastopa, udeležili pa so se tudi folklornega seminarja. Slavko Baranja je pojasnil, da so društvo poimenovali po gozdu zato, ker tamkajšnji Romi večinoma živijo ob potoku in gozdu in se že od majhnega zelo radi igrajo v gozdu, še danes pa marsikateri v njem nabira različne gozdne sadeže. Povedali so nam tudi, da se v naselju vseh trideset družin med seboj odlično razume. Imajo tudi sedem telefonov in en mobitel. Tudi s komunalo in elektriko so še kar zadovoljni, od občine pa pričakujejo, da bi jim še letos uredili cesto. Obljubili pa so jim, da jim bodo uredili cesto, in sicer do julija, seveda ob soudeležbi Romov. Sicer pa so Romi zelo pohvalili svoje svetnike in župana, saj jih občina pri delovanju spodbuja, konec prejšnjega leta pa jim je namenila sto petdeset tisoč tolarjev za nakup oblek za folklorno skupino. Aleksandra Nana Rituper Ni vse črno in ne vse belo Doslej zapisano pa seveda še zdaleč ni popolna slika o izkušnjah. ki so sijih pridobili v Celju ob poskusnem izvajanju projekta Z manj stresa iz vrtca v osnovno šolo. Pokazale so se dobre in slabe strani. V praksi je bilo tako, da so organizirali pouk dveh prvih razredov v prostorih otroškega vrtca, kjer je hkrati potekalo tudi delo v dveh oddelkih vrtčeve male šole. Prvošolčki so se tako lahko tu in tam še poigrali v igralnici (in dokaj radi hodili v šolo), malošo-larji pa so se vsak dan srečevali s prihodnjima učiteljicama. To je vsekakor dobro. Zadovoljivo je potekalo tudi sodelovanje in timsko delo med vzgojiteljicama in učiteljicama. Ob zgodnješem vpisu otrok v obvezno osnovno šolo pa nika kor ne bi smeli spregledati« stva, da je v obdobju od šeste!-do sedmega leta pomemben vsai mesec otrokove starosti. Njih®* razvojne lastnosti so v temč®1 tako različno in nesimetri®1 razvite, da lahko napačni pristof1 iti metode dela z njimi narew veliko škode. Otroci še premalo samostojni Zavedati se je potrebno, d)9 ti otroci še premalo samoti® da bi lahko sami hodili v šok1' domov, zato jih bo morala nap večina ostati v šoli (podaljša® bivanje) do 15. ure, ko bo‘ lahko prišli ponje starši, P°te’ ko se vrnejo z dela. In kako zjutraj? Zdaj so lahko starš'P peljali svoje otroke v vrtec V 6. uri ali pa še prej, v šoli pa®, zgodaj razen kurjača v večini P merov ni še nikogar. To s® odrasle najbrž na videz ne". membne dileme, šestletni on pa imajo lahko hude Post| L če jih tisti, ki načrtujejo šo® reformo, ne bodo dovolj p®011 in pripravili ustrezne rešitve- Dodatna ponudba za študij po srednji šoli Končno tudi višje šole Srednje šole v Pomurju zaenkrat še niso uspele pridobiti nobenega višjega strokovnega programa nadaljevanje srednjih poklicnih šol, naj bi jih te tudi izvajale. Tako so se potegovale zanje tud1 Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota^3 višjo tekstilno šolo), Srednja kmetijska šol® Rakičan (za višji strokovni program kmetijstvu/ ter Srednja ekonomska, trgovska in uprav®0 administrativna šola M. Sobota (za višji ek® nomski program). Najdlje s pripravami j® b® SSTS, ki si je pridobila že tudi neke vrste s° glasje tovarne Mura. Kot je razvidno iz razpij3 Ministrstva za šolstvo in šport, ki je izšel L bruarja, pa bodo višješolske programe izvajal' novem šolskem letu zaenkrat samo na BR® (višja strokovna šola za gostinstvo in turizem), ' Celju (strojništvo), Novem mestu (strojništvo)13 Velenju (elektronika). Prijave bodo sprejemu povsod do 8. marca, tako kot velja to za vpis na univerze in samostojne visokošolske izobf ževalne zavode. . Upajmo, da bo kakšen višješolski stroko''® program dobil zeleno luč v prihodnjem šolske® letu tudi v Pomurju. ’> m Spoštovani g. Gydrek! Glede na vaša pisanja v občilih in predvsem na pisanje v dnjem Vestniku z dne 30. 1. 1997 se moram kot predsedb1 občinske nadzorne komisije SDS Murska Sobota oglasi11 $ ovreči vaše zlonamerne trditve ter seznaniti bralce z dejstvi, katerimi se Vi v vašem predsedniškem mandatu niste sezna^ H, razen če je vaš namen, kar pa je zelo verjetno, zavajanj1 diskreditiranje stranke SDS v tem prostoru. » Iz stranke niste izstopili zaradi nesoglasij v stranki in za?a vašega nezadovoljstva z delom strankinih članov, temveč Zb’ di vaših izjalovljenih ambicij v stranki sami ter vašega opo? nističnega predvidevanja, da boste imeli z izstopom iz strah ter diskreditiranjem določenih članov stranke SDS bistvo večje možnosti za županski stolček. . Splošno znano je, da je g. Glavač kot regijski koordin^ prejemal za svoje delo za stranko mesečno 50.959,60 S neto, o čemer bi se lahko prepričali vsak trenutek. O op' vljenem delu in kakovosti ter vloženem času g. Glavača P' sojajo člani stranke. V primeru, da bi g. Glavač svoje delo S bo opravljal oz. da je njegovo delo previsoko ovrednoteno, j. tem odločal ustrezen strankin organ in ne samo Vi, g. Gyd?e ’ v vaših pisanjih. . J Upam, da navkljub vašim demagoško in populistično ob . vanim trditvam v vašem pisanju in nameri, da ne boste polemizirali po časopisu oz. da boste izbrali drugo pot, in naprošam, da prenehate z natolcevanjem, zavajanjem V? rjenjem neresnic. Vaši nameni in ambicije so preveč prozo? da Jih večina bralcev ne bi mogla spregledati, namreč disk^d tiranje vaše nekdanje stranke SDS v našem prostoru, tako si s tem zagotovite manevrski prostor za uresničitev vaših Pu tičnih ambicij. Z lepimi pozdravi S predsednik nadzorne komisije SDS M. Sob Miran Belogl^ yestnik, 6. februar 1997 J^metijska panorama Uvoz plemenskih prašičev iz Švedske Na pobudo rejcev vzrejnih središč iz Pomurja smo v lanskem letu začeli uvažati plemenske prašiče. Vzrok je bil predvsem v tem, da so rejska središča težko prišla do kakovostnega materiala iz selekcijskih farm. Zrejna središča imajo po našem selekcijskem programu status razmnoževalnih farm plemenskega materiala, zato so zelo zainteresirana ra kakovostni izhodiščni material. Dodatno nas je k temu spodbudilo fadi to, da smo jeseni odprli osemenjevalni center za plemenske merja-sce, kjer potrebujemo kakovostne živali. O uvozu plemenskih prašičev smo razpravljali precej časa. Vprašanje ni bila samo visoka cena plemenskega materiala, temveč tudi, odkod uvoziti. Znano je namreč, da zdravstvene razmere v zahodnoevropskih deželah niso preveč rožnate (svinjska kuga itd.), zato je bila odločitev zelo težka. Po informacijah iz strokovnih krogov smo se zato odločili za uvoz iz Švedske. Prašičereja Prašičereja je na Švedskem dobro razvita in daje švedskemu kmetijstvu prek 20 odstotkov bruto dohodka. Po količini prireje mesa je prav prašičje meso na Prvem mestu. V letu 1950 je ta reja znašala 53 odstotkov, v letu 1980 pa že 67 odstotkov celotne prireje mesa. Po finančni vrednosti sta obe prireji izenače-ni. in to na račun višjih cen govejega mesa (indeks 1 : 2). Letno zakoljejo približno 4 trio prašičev. Samopreskrba s Prašičjim mesom je popolna, tanjšo količino prašičjega mesa tudi izvozijo. Zaradi kakovosti z'vali in ugodnih zdravstvenih razmer pa izvozijo veliko plemenskega materiala. Nekaj dni Pred odbito za nas so opravili udbiro za Tajvan in Malezijo, 'vali so bile označene in prijavljene za izvoz. Vso krmo za prašiče, razen nekaterih beljakovinskih kom-ponent (soje), pridelajo doma. loški kotiček k sonaravnemu kmetijstvu? Ob vedn oknr° jVe^em obremenjevanju in onesnaženi* PomeJad°bivata kmetijstvo in podeželje vedno ske b> go« T Cen° predvsem zaradi reševanja ekolo-n^ja sani °darS^e k*™- Urbana in industrijska ob-niso sposobna obstaja-o,tolja nrJ?° P°m°č večjega, z naravo povezanega Krneti j .S °r za ekološko izravnavo. °valo nen V? 'n bo sooblikovalo krajino in pridete ljudi vri ornesrij'vo dobrino - hrano; za vedno Se je zače|6 n° Več brane- Buren razvoj kmetijstva n'hsubsta P° 'etu '950 z uporabo strojev, kemič-p°Veča[j c’.s°dobne genetike. Pridelki so se zelo pr°izvod^j niZa'j so se stroški delovno učinkovite * na ot^e: e’ pr‘šii smo tako zelo daleč, da smo trči-'et’h seV^?'' na omejenem planetu Zemlja. V ^:: metijstvo srečuje z naslednjimi proble- mi: thočna nk. žemlji-urban'zac'ja 'n s tem °dvzem kmetijskih žmanjs • produktivnosti tal zaradi erozije, branil- Snje za'°8 or8anskih snovi in rastlinskih P^VeČ9n enerfiiiB.a uP°raba zaščitnih sredstev, gnojil, Po 1 Poveč^'1"36 kvalificirane delovne sile; stalno ^tev'*a delovnih konic; dani? Povečavanje velikih obratov in propa- Uzinskih kmetij; * presežki pridelkov na eni strani in povečan uvoz hrane na drugi; * zniževanje cen pridelkov; * izgube dohodka; * onesnaženje okolja; * večanje stroškov za varovanje okolja. Zaradi vedno večje ekološke krize in slabšanja kakovosti življenja vedno večje množice ljudi pričakujejo in zahtevajo od kmetijstva vračanje k njegovi sonaravnosti. »Sonaravno kmetijstvo je filozofija, ki temelji na ciljih človeštva in na razumevanju dolgoročnih učinkov naših dejavnosti na okolje in na druge oblike življenja. Uporaba te filozofije nas vodi na podlagi iskušenj in najnovejših znanstvenih spoznanj do oblikovanja integriranih, uravnoteženih kmetijskih sistemov, ki ohranjajo tako naravne vire kot tudi kratko in dolgoročno ekonomsko vitalnost kmetijskih gospodarstev ter stabilnost kmečkih skupnosti in povečujejo kakovost življenja kmetov in celotne družbe.« (Francis in Youngberg, 1990: Sustainable Agriculture in Tepmerate Zones) Kmetijstvo ima ekološko, ekonomsko, socialno in politično funkcijo. Odnos do kmetijstva in način upravljanja države odločilno vplivata na življenjske razmere celotnega prebivalstva, na njihove osnovne potrebščine - zrak, vodo in zdravo hrano. Žita FLISAR - NOVAK Ul ...A ČE TOMOVEM V MAG! ULtCt Ml MoBENE KRAVE , ME MORE B(Tl NE PARKLpEVke MAVCE ME ?OLe£Mi MORI n KRAl/ * VERJAMEM V ’ f/ovi £ JU 8 V glavnem je osnova ječmen, ki ga pridelujejo praktično na enkrat večjih površinah kot pšenico (v letu 1860 na enakih površinah). Tudi pridelava ovsa zavzema velike površine (predvsem v centralni Švedski). Osnovni pasmi prašičev na Švedskem sta švedski landrace in švedski yorkshire. V letu 1978 so uvozili še pasmo hamp-shire iz Kanade. Ta naj bi bila odporna proti stresu, meso pa visoke kakovosti. Selekcija prašičev Selekcijo prašičev vodi združenje za selekcijo in proizvodnjo prašičev. Rodovnitnost svinj kontrolirajo že od 1928. leta. Rezultati so znani in so na višini naprednih prašičerejskih dežel (Danska, Holandija itd). Kot zgled selekcijskega programa rabi programu združenja SCAN. V selekcijskem programu so omenjene tri pasme: švedski landrace, švedski yorkshire in hampshire. Pri pasmah švedski landrace in yorkshire selekcionirajo glede na velikost gnezda, rastnost, kakovost mesa in korektnost nog. Pri pasmi hampshire, ki je moška linija, pa na rastnost, kakovost mesa in korektnost nog. Osnovna čreda (nucleus) za selekcijo pri združenju SCAN je sestavljena iz 1200 svinjk pasme švedski landrace Iz spremljajočih rodovniških izvlečkov za odbrane živali dobimo: YORKSHIRE LANDRACE svinjke merjasci svinjke merjasci Poprečna teža ob meritvi - kg 98,67 98,33 99,25 101,16 Poprečna starost ob merjenju - dni 165,82 159,16 173,00 165,50 Popreč. dnevni prirast od rojstva do merjen.-g 586,00 615,00 566,00 604,00 Debelina hrbtne slanine ob merjenju - mm 11,48 11,33 12,25 11,00 Popreč. štev, seskov - kem 14,29 - 14,62 - Indeks po metodi Blup 49,79 60,66 54,62 55,40 Kratek komentar k podatkom iz tabele: - visoki dnevni prirasti (ti se nanašajo od rojstne teže do približno 100 kg žive teže odbranih plemenskih prašičev), - debelina hrbtne slanine, merjena z ultrazvokom, je izredno tanka in znaša v povprečju za pasmo švedski landrace 11,33 do 11,48 mm, pri pasmi švedski yorkshire pa 11,00 do 12,25 mm - poprečni indeksi plemenske vrednosti po metodi Blup znašajo pri pasmi švedski landrace 49,79 za svinjke in 55,40 za merjasce pasme švedski yorkshire. Izračunani poprečni indeksi plemenske vrednosti zajemajo vrednosti za ugotovljeno debelino hrbtne slanine, vrednost za plodnost ter poprečni indeks testne postaje. Žival z indeksom nad 25 se šteje za elitno in se prodajna cena poveča za 1.000 Skr (20.000.- SIT). Z visokim indeksom plemenske vrednosti odbranih živali lahko z gotovostjo trdimo, da smo odbrali zelo kakovostne - elitne živali. 1400 svinjk pasme yorkshire 700 svinjk pasme hampshir. V program komercialne reje prašičev so zajete vse tri pasme. Kot ženska linija nastopa križanka med pasmama švedski landrace in yorkshire. Po naši označitvi in programu je to linija 12. Kot moška linija nastopa merjasec križanec med pasmama švedski yorkshire in Drugo ocenjevanje žganih pijač in sadnih vin Diplome najboljšim Po lanskem prvem uspešnem ocenjevanju domačih žganih pijač in sadnih vin so v Sadjarskem društvu Pomurja letos pripravili že drugo tovrstno ocenjevanje. Odziv je bil tudi tokrat velik, saj so sadjarji poslali v ocenitev kar 76 vzorcev žganih pijač in 8 vzorcev hampshire ali čisti hampshire. Naš slovenski prašičerejski selekcijski programje zelo podoben švedskemu. Rezultati dolgoletnega intenzivnega selekcijskega dela so vidni v naslednjem prikazu: 1. direktni test, 35-100 kg, pasma švedski yorksire - merjasci 1991: sadnih vin. Posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali priznani slovenski ocenjevalci, tudi tokrat ni imela lahkega dela, saj je bila kakovost ocenjevanih vzorcev v povprečju zelo visoka. Med zvrstmi žganih pijač je prevladovala slivovka, sicer pa so ocenjevalci poskušali še 16 drugih vrst žganih pijač, od sadnih do malinovih, ne-špljevij in celo regratovih. Najvišje priznanje, zlato medaljo, je osvojilo 13 vzorcev žganih pijač in 4 vzorci sadnih vin, 35 vzorcev je prejelo srebrne medalje, preostali pa bronaste medalje. Zanimivost letošnjega ocenjevanja je, da so na njem sodelovali tudi pridelovalci zunaj Pomurja, celo iz Hrvaške, Avstrije in Slovaške, kar kaže na izredno zanimanje po tovrstnih ocenjevanjih. V Sadjarskem društvu Pomurja si zato prizadevajo, da bi že prihodnje leto to ocenjevanje postalo slovensko in celo z mednarodno udeležbo. L. K. Turnišče -cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali devet pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih do 24 kilogramov.-Za parje bilo potrebno odšteti 14.000 tolarjev, prodali pa so vse živali. - poprečni dnevni prirast v g 1.135 - poraba krme za 1 kg prirasta v kg 2,07 - debelina hrbtne slanine, prerez za zadnjim rebrom v mm 7,8 2. komercialno pitanje, 35-100 kg, 1991: - poprečni dnevni prirast v g 960 - poraba krme za 1 kg prirasta 2,32 - debelina hrbtne slanine, prerez za zadnjim rebrom v mm 8,8 3. produktivnost svinjk - F1 (L 12) 1991: - poprečno gnezd na svinjo letno 2,49 - poprečno živorojenih pujskov na gnezdo - kosov 10,66 - poprečno živorojenih pujskov na svinjo letno - kosov 26,60 4. poprečni odstotek mesnatosti v letih 1980 in 1990 1980 1990 izbolj. % landrace 56,0 60,8 + 4,8 yorkshire 55,2 61,1 + 5,9 Gnojevka ni odpadek Gnojevka je mešanica trdnih in tekočih živalskih izločkov. V blatu je tudi neprebavljena krma. Zato gnojevka ni odpadek, ampak bogat vir rastllinskih hranil, in jo je potrebno obravnavati kot gnojilo. Živali porabijo za vzdrževanje in produkcijo le del hranilnih snovi iz krme, večji del se izloči v blato in seč. Tako v povprečju izločijo živali 95 % kalija, 80-90% dušika , 80 % fosforja in 80-95% kalcija. Tabela 1: Količine hranil iz živinskih gnojil, ki se pridobijo na leto pri posameznih vrstah živine, preračunano na GVŽ vrsta živine N P2O5 K20 krave, mlečne 70 30 100 goveji pitanci 70 30 60 prašičji pitanci 85 55 55 perutnina 75 70 50 Vsebnost hranil lahko določimo s kemično analizo v laboratoriju ali s posebnimi testi za merjenje sušine (P in K) in vsebnosti dušika na terenu. Tovrstne teste opravljajo kmetijski svetovalci na terenu. Zelo okvirno lahko izračunamo hranilno vrednost gnojevke tudi računsko. Fosfor in kalij iz gnojevke se izkoriščata za prehrano rastlin enako dobro kot iz mineralnih gnojil, medtem ko je izkoristljivost dušika bolj vprašljiva. V gnojevki je 50-70 % dušika v amonijski obliki (več pri prašičji gnojevki). Zato je pomembno, da gnojevko takoj po razvozu na njivskih površinah vdelamo v tla, na travinje jo vozimo pred dežjem in razredčeno, da zmanjšamo izgube, ki so lahko tudi do 70-odstotne in večje. Izkoristek dušika iz gnojevke Dušik v gnojevki je v dveh oblikah, mineralni - amonijski (NH4) in organski. Obe obliki zemlja dobro veže, da ni nevarnosti izpiranja. Vendar v zemlji amoniak hitro oksidira do nitrata (pri dobri zračnosti in nevtralni reakciji tal), nitrat pa se slabo veže na zemljo in se z vodo lahko izpere v nižje plasti tal, če ni korenin, da bi ga počrpale. Zato je znano, da je izkoristek dušika iz gnojevke odvisen predvsem od časa in načina uporabe. Če se gnojevka uporabi v obdobju vegetacije, lahko računamo na 70- do 80-odstotni izkoristek dušika. V jeseni sta sicer mineralizacija organske snovi in tudi nitrifika-cija (NH4 -NO3) v tleh največja, kar jasno pelje k povečani vsebnosti dušika v tleh. Vendar v tem obdobju rastline odvzemajo dokaj malo dušika, razen ozimnih žit in drugih ozimin, zato se na golih površinah kar rado zgodi, da se mineralni dušik izpere v po-dtalje. Pri razvažanju gnojevke pozimi se dušik iz organske snovi ne sprošča, poteka pa nitrifikacija, ki poteka tudi pri nižjih temperaturah (5-7°C) in v takem primeru lahko pride do izpiranja dušika v podtalje. (nadaljevanje prihodnjič) Izobraževanje kmetovalcev Tudi med 7. in 14. februarjem se bodo v Pomurju zvrstila številna predavanja za kmetovalce, ki jih pripravlja kmetijska svetovalna služba za Pomurje. Rejsko društvo Bodonci pripravlja 7. februarja občni zbor društva. Ta bo ob 9. uri na turistični kmetiji Zelko v Pečarovcih. O izdelavi sira na kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti bo 10. februarja ob 9. uri v dvorani KS Turnišče predavala Cilka Sukič. Najbolj pestro bo v sredo, 12. februarja, ko se bo zvrstila cela vrsta predavanj. O plevelni flori v žitih in koruzi, o rezultatih demonstracijskih poskusov, o napakah pri pridelovanju voluminozne krme ter o mikroklimi v hlevu in skladiščnih zmogljivostih za krmo in organska gnojila bodo od 9. ure naprej v Puconcih govorili Metka Barbarič, Stane Kapun, Žita Flisar - hampshire 57,2 61,4 + 4,2 Menim, da ni potreben poseben komentar, saj to potrjujejo vsi rezultati. Nakup plemenskih prašičev Za rejska središča smo odbrali 34 plemenskih svinj pasme švedski landrace in 8 plemenskih svinjk pasme švedski yorkshire. Za osemenjevalni center (tudi za Ptuj) pa 6 merjascev pasme švedski landrace in 6 merjascev pasme švedski yorkshire. Odbira je bila konec oktobra, prevoz opravljen malo pred novim letom, sedaj so pa živali v karanteni. Za konec samo ena želja vsem našim rejcem, in sicer da bi se kupljene živali dobro obnesle in bi na ta način prispevali k razvoju in kakovosti naših prašičev. Doc. dr. Alojz Slavič Novak in Jože Sukič. Prav tako ob 9. uri bo v dvorani KS Turnišče predavanje o spomladanski oskrbi žit in o pripravah na setev. Prevatelja bosta Žita Flisar - Novak in Franc Režonja. V prostorih KSS v Lendavi bo ob 10. uri predavanje o vzgoji vrtnin in organizaciji odkupa. Od 9. do 14. ure pa bo v hotelu Diana vinogradniški posvet. Prijave sprejemajo v KSS Murska Sobota. 13. februarja ob 9. uri bo v dvorani zadružnega doma na Kobilju predavanje o oskrbi travinja in pridelovanju krme na njivah. Predaval bo Stane Kapun. O gradnji govejih hlevov bosta 13., 14. in 15. februarja v dvorani KZ Videm predavala Janez Lebar in Damjan Jerič. V osnovni šoli na Kapeli pa bo 14. februarja ob 9. uri predavanje o apnjenju in rodovitnosti tal. Predavala bo Žita Flisar - Novak. 10 Iz naših krajev vestnik, 6. februar 19^ Človek in njegov konjiček Naše srečanje Prijatelji tudi v Južnoafriški Mizar z lovsko puško republiki Vsestranski Štefan Borovič je izdelal tudi Vestnikove »hlapce« za sezuvanje čevljev Kliče: S5 7GHA S takšnimi in podobnimi šiframi se sporazumevajo radioamaterji, ki jih je po svetu zelo veliko. Iz Apaške doline pa se vsak dan oglaša Gusti Horvat iz Žepovec. Radioamaterje od leta 1992. Na vprašanje, kdo gaje navdušil, ni znal prav odgovoriti. Začel je pravzaprav s CB-postajo, ki je bila nekaj časa zelo moderna. Zdaj ima doma in v avtomobilu UKV-postaji. Oprema je zelo draga in je pri nas niti ni mogoče vse kupiti, zato odhaja po nakupih v tujino. Doslej je porabil za aparature in antene več kot pol milijona tolarjev. Morda se boste vprašali, odkod mu denar. Vsakdo ima svoj konjiček in Gustijev je radioamaterstvo, ki kar veliko stane. Je član Radiokluba Radgona iz Gornje Radgone, katerega člani Gusti Horvat iz Žepovec je za radioamaterske aparature in antene porabil pol milijona tolarjev. Vsak konjiček nekaj stane. Njegovo radioamaterstvo pa je tudi človekoljubna dejavnost, kajti med vojno v BiH je vzpostavljal zveze med razseljenimi ljudmi. - Fotografija: B. M. lahko brez težav uporabljajo tudi klubske aparature, če nimajo svojih. Gusti, ki ima opravljene vse potrebne izpite, je doslej prek radioamaterskih zvez vzpostavil stike z radioamaterji iz vse Evrope, iz Juže Amerike in celo iz Južnoafriške republike. Konjiček ga zelo zaposluje in dobro je, da ima pri svojem najljubšem opravilu tudi podporo: za radioamatersko je uspel navdušiti ženo Ingrid, ki je medtem tudi že opravila ustrezen izpit. Le-to pa je tudi koristno, ker lahko nadomesti telefonske povezave. Horvatova še nimata telefona, a sta lahko vsak čas »na zvezi«, četudi je eden doma, drugi pa kje v avtu. V Apaški dolini je menda le pet ali šest radioamaterjev. Škoda, ker jih ni več, saj radioamaterstvo ni le zabava, ampak lahko z vzpotavi-tvijo zvez komu tudi pomagaš. Gusti se še dobro spominja vojne v BiH, ko je nekajkrat navezal stike med našimi in bosanskimi kraji oziroma ljudmi. Radioamaterji ne poznajo meja. Na koncu pa še sporočilo, ki ga bodo razumeli le radioamaterji: Gusti vam kliče 73! B. MACUH Ža zimski čas navsezgodaj -kmalu po sedmi uri - sem se oglasil v mizarski delavnici Štefana Boroviča v Lipi. Vstopil sem v topel in pospravljen prostor. Brž sem dojel, da sem gost moža srenjih let, ki mu je veliko do tega, da je vse v najlepšem redu in na svojem mestu. Zanimivo: Štefan se je najprej učil za sodarja pri mojstru Palu, pozneje pa je delal v Maučečevi sodarski delavnici v Gančanih. V letu, ko je prišel od vojakov, se ni takoj na novo zaposlil v lesarski stroki, ampak - verjeli ali ne -pri mlatilničarju Škaliču v Lipi. Ob mlačvi je delal kot podajalec snopja v žrelo mlatilnice. Na to delo ima lepe spomine. Po koncu sezone pa seje zaposlil v Lesni predelavi v Murski Soboti in več let po Avstriji montiral hiše. No, našel se je tudi čas za ženitev. Poročil seje s Kolenkovo Ančko - mlinarjevo hčerjo iz Gornje Bistrice in se preselil na njen dom. Ker je bil vešč dela, je bil dobrodošel tudi v mlinu in tastu Martinu pomagal pri obnavljanju mlina. Po nenadni smrti svojega očeta pa se je Štefan Borovič preselil v Lipo. Naredil je mizarski mojstrski izpit in vzel je obrtno dovoljenje. Specializiral se je za izdelavo raznih izdelkov iz masivnega leta. Opremil je marsikateri gostinski lokal, tudi mrliško vežico. Za delo v lesarstvu se je navdušila hčerka Gordana, ki sedaj obiskuje četrti letnik lesarske šole; druga hčerka Manuela je končala adminstrativno šolo, usposablja pa se za računovodkinjo. Njen Roman pa je mizar, sicer zaposlen v nekem podjetju, a po »šihtu« rad pomaga tudi v domači - tastovi delavnici. Štefanova žena pa se še naprej drži dela v Muri. Sedaj pa je že čas, da kaj več zveste o Štefanu Boroviču, ki je kot mojster pomagal pri obnavljanju Copekovega mlina v Mali Polani Štefanu Smeju. Pa še nekaj je: Štefan Borovič je dobro poznal zgodovino oziroma usodo propadajočega mlina na Črncu v Štefan Borovič iz Lipe je kot lovec velik ljubitelj psov in zato tudi član kinološkega društva. Doslej je izšolal dva psa, sam pa ima ostrodlakega ptičarja. malopolanskem zaselku Mačkovci, ko pa je v bližini mlina lovska koča, ki jo je tudi sam pomagal graditi, pozneje pa so ga sprejeli v lovsko družino. Sodeloval je torej pri čiščenju mlinščice, obnavljanju zapornic na Črncu in zapornic tik pred mlinskim kolesom. Obnovil je tudi kolo. Še največ pa je kot mizar (in mlinarjev zet) postoril v mlinu, kajti s Štefanom Smejem sta postavila mlevski kolesi, obod okrog njiju, skrinje in - pastiričino sobo. Gre za sobico, ki je nastala po nadgraditvi mlinarjeve kočice. Soba še ni imela ne oken ne vrat, ko je vanjo priletela pastirica in si začela spletati gnezdo. Ptička je torej »kriva« za tako poimenovanje in ne kaka pastirica (deklica). Kaj pa prosti čas? Štefan Borovič mi je povedal, da mu je bilo v veliko veselje delo pri obnavljanju tastovega in pozneje Copekovega mlina v Mali Polani. Je pa tudi že vrsto let lovec. Ne, ni se hvalil s trofejami, saj zelene uniforme in puške ne nosi zaradi sle po uplenjanju divjadi, ampak ker je rad v družbi in naravi. Tako je tudi nosil levji delež pri gradnji in postavljanju preže, na vrhu katere je celo tako velik in pokrit prostor, da lahko v njem človek prenoči. Kaj pa gams, ki ga je bil uplenil na Gorenjskem? Bil je gost lovcev in ti so želeli. i ■■■i Hi b JI J! Vsak začetek je težak. Štefan Borovič sije prvi stroj - napravo za >t lavo ladijskega poda - dal izdelati po lastnih načrtih. Zdaj, ve ! g potem, pa se je preusmeril v zahtevnejše izdelke. - Fotografija: । niči namreč izdelujejo tudi\ sko pohištvo. Zbranost granost) pa je potrebna D® daj, ko si oprta svojo hart"° da upleni nekaj »kapitalnega«; tako seje bilo zgodilo ... Domači lovci pa ne morejo brez Štefana Boroviča, ko je treba pripraviti lovski bograč. Nekoč sem to njegovo (pikantno) jed tudi sam po kusil in večkrat se spomnim^1 me je potem močno žejalo. »1’ ko kot mnoge druge, ki so oM tako jed na katerem od piknik-pri mlinu ali lovski koči. h’ samo tam: tudi domači gasilci, žogobrcarji ga angažiranje P1 pripravi bograča. Včasih tudi harmonikar Učil se je za sodarja. Na^ je naredil ali popravil več Nekaj tudi v času, ko sejeP® z obrtjo, dovoljenja pa še m U v žepu. Po svojih zamislih Je ® sestaviti v tistih prvih tih stroj za izdelovanje ladijsk^ poda in potem je »mašin"‘ lep času »bruhala« nove R obloge. Zdaj ima seveda"0^ tovarniško izdelane stroje.c j pa le niso taki avtomati, delali sami, potrebna je tudi" zočnost človeka. So pa dol°ce mizarske »operacije«, kolef trebna tudi mirna roka. V d® in kako »zašpila«. »4 Š. SOBČ^ V Murski Soboti vidnih že 36 TV-programov Kako rešiti največje kabelske vozle? Pri tehničnem in programskem delu razvoju kabelskega TV-sistema v Murski Soboti je nesporno dosežen določen napredek Ker pa vsako, še tako pozitivno spremembo spremljajo tudi negativni učinki, kot so nove naložbe, visoka cena konverterjev, nesprejemljivost nekaterih ponujenih programov itd., je razumljivo, da zadeve niso poceni. Zavedati se je treba, da mora naročnik imeti ustrezen TV-sprejemnik oziroma ustrezne sprejemne naprave, kar je realnost, ki bi jo sleherni moral razumeti. Ko se odločamo o vključitvi v kabelsko omrežje, moramo to vedeti vnaprej. Vsebina programske sheme je sprejeta z odobravanjem murskosoboške javnosti. Toda s 36 TV-programi je težko zadovoljiti več desettisoč gledalcev. Upoštevati je potrebno domači zakon o javnih glasilih in mednarodno zakonodajo o produkciji televizijskih in radijskih programov, izredno agresivne komercialne zahteve, zlasti tujih producentov, kakor tudi realna pričakovanja naročnikov. Katere so novosti programske sheme? Programski svet CATV je ob koncu leta 1996 na predlog uprave delniške družbe sprejel novo programsko shemo. Spričo velikega povpraševanja, predvsem po programih raznih slovenskih kabelskih televizij, kot sta kanal A in TV3. ki oddajata iz Ljubljane, in VTV (velenjska televizija), kakor tudi po programih angleškega govornega področja, je bil sprejet sklep, ki upošteva želje naročnikov. Med gledljive TV-programe so uvrstili kanal A, ki ga je poslej možno gledati na kanalu 91 ali S 12 (to je v drugem sklopu kanalnikov), VTV na kanalu 11, TV3 pa na kanalu S 28. Program TV3 se bo premaknil na nizkofrekvenčno območje, ki ga bodo usposobili za normalno gledanje. Ta deluje na kanalu 22, kjer je do vključitve drugega programa madžarske TV dobro viden, nato pa ga le-ta preglasi, ker deluje na enakem frekvenčnem območju. Novi kanali angleškega govornega področja pa so: BBC Wor-Id, BBC Prime in Discovery Cha-nnel. Izmed teh treh programov je za zdaj v CATV-sistemu že viden Discovery Channel. Za programe angleškega govornega področja je nujno plačevanje avtorskih pravic, sicer ni možen legalen prenos v kabelskem TV-si-stemu. Za omenjene programe plačajo po 0,36 DEM za priključek. Doslej so plačevali avtorske pravice za Eurosport, NTV, Car- -toon Network, TNT, CNN in MTV Europe (glasbeni program). Ustreči željam naročnikov Plačevanje vzdrževalnine je-razdeljeno na mesto Murska Sobota, kjer posamezni naročniki plačujejo po 8,30 DEM v tolarski protivrednosti, v primestnih kabelskih TV-sistemih pa je cena 8,80 DEM, v kar so vračunani tudi stroški dela za nemoteno predvajanje. »Postavlja še vprašanje gledanja oziroma vključevanja filmskih programov v našem kabelskem sistemu. Za njihovo gledanje še nimamo podpi sanih konkretnih pogodb. Ob zadostnem številu interesentov jih bo možno vključiti. To velja tudi za programe erotike, ki so gledljivi le v nočnem času od 1. do 4.30. Pristojbina za le-te znaša mesečno 15 DEM za priključek, s stroški za postavitev priklopa pa 22,50 DEM.«, navaja direktor CATV-ja Murska Sobota Stanko Farkaš. Legalizirati predvajanje tujih programov V kabelskem sistemu ni možno legalno prenašati drugih filmskih programov. V okoliških kabelskih TV-sistemih se požvižgajo na ta določila, saj povsem samostojno prenašajo programe, kot so Premiere, Film Net in programe družbe Sky, in to kljub pomanjkljivostim. Pogoste so tudi napake zunaj kabelskega TV-sistema.«, pojasnjuje Stanko Farkaš. MILAN JERŠE ZLATOPOROČENCA ŠKRLEC IZ BORAČEVE - Te dni sta * krogu svojih najdražjih in prijateljev slavila 50 let skupne» . življenja Rozalija in Franc Škrlec iz Boračeve. Tam sta se tu oba rodila istega leta: 1922. Poročila sta se 8. januarja 19’. leta. Ves čas zakonskega življenja sta živela in delala na maj nem posestvu. Rozalija je povrh gospodinjila, Franc na je delal " žagi v Boračevi in od tam je 1980. leta odšel v pokoj. V zak"" so se jima rodili trije otroci, imata pet vnukov in enega pravnuk Zdaj, 50 let pozneje, je bila civilna zlatoporočna slovesno5 Gornji Radgoni, kjer jima je župan Občine Radenci izročil SP minsko listino Upravne enote Gornja Radgona, cerkveni obred J bil v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih, opravil pa župnik Peter Ivančič - Fotografija: L. Kramberger MURSKA SOBOTA - Mestni svet je kot predstavnike telja imenoval v svet Glasbene šole Murska Sobota vija iz Černelavec ter Brigito Perhavec in Dominiko Sraka iz Sobote. Kot predstavnica lokalne skupnosti pa je v svet javne^.^ da Dijaški dom Murska Sobota imenovana Erika Hriberšek iz d" Sobote. Isti organ je dal soglasje za ponovno imenovanje Tih® guta za vršilca dolžnosti direktorja Stanovanjskega sklada za 0 šestih mesecev. M. J. ^nik, 6, februar 1997 Zz naših krajev 11 Šofer, ki rezbari so izginile jaslice? Franc Grnjak, rojen pred 73 leti v Slamnjaku pri Ljutomeru, je že 13 let upokojenec. Po več kot 38 letih je volan tovornega avta v nekem špedicijskem podjetju v Celju prepustil mlajšemu šoferju, sam pa se je 1991. leta vrnil v rojstno Prlekijo: v Boreče, kjer začel - podobno kot v svoji rani mladosti - rezbariti. »Že kot otrok sem imel veliko veselja do lesa. Tedaj sem izrezljal celo božične jaslice. Poz-neje, ko sem bil nekoliko starejši, je ni bilo stvari iz lesa, potrebne na domačiji, ki je ne bi znal sam narediti. Popravil sem kmečki leseni voz, izdelal leseno brano, sani, smuči ... Ko bi me starši usmerili v šolo za oblikovanje, bi •norda bil celo kak umetnik. Žal ni bilo tako: moral sem se sam znajti in postal sem poklicni voznik motornih vozil. Tri deset-Jetja sem živel in delal v Celju, lam sem tudi začel rezbariti. Najprej sem izdelal za neko Avstrijko Marijin kip. Bila je navdušena in to mi je prineslo nova naročila. Ker sem zelo natančen Pa tudi za denar se mi ni ravno V°’ ie Praviloma pošlo veliko časa, preden sem izdelek dal iz BISERNOPOROČENCA PUCKO IZ VELIKE POLANE - Po zahvalni slo-venosti za dolgoleten in še kar srečen zakon, ki jo je v cerkvi opravil veliko-polanski župnik, je bila skorajda prava gostija na domu bisernoporočencev Ane in Ivana Pucka. Sešli so se otroci, vnuki, pravnuki in drugi svatje. Vseh sta bila vesela, kajti četudi sta imela pet otrok, živita na jesen življenja sama v svoji hiši, a nista osamljena, ko pa se obiski kar vrstijo. Ivan, ki je zdaj star že 80 let,,a jih še zdaleč ne kaže toliko, je bil borec NOB, sicer pa je bil kmetovalec, svo-jčas pa je (na črno seveda) trgoval oziroma prekupčeval z živino. Žena Ana, dekliško Baša, je tri leta mlajša; stara je torej 77 let. Poročila se je zelo mlada. Dobro je gospodinjila ter skrbela za otroke in moža. Noben od njuju ne more verjeti, da je minilo že 60 let, odkar sta si podarila zakrament svetega takona. Čas je žal neusmiljen tudi do njiju. - Fotografija: J. Ž. priročne delavnice,« je povedal ob mojem obisku na svojem domu v Borečih. »Nekaj kipov sem tudi restavriral, na primer Križane v Logarovcih, Banovcih, Grlavi, Robadju in Stari Novi vasi. Za Bunčane pa sem naredil novo veliko razpelo. Sicer pa izdelujem tudi posamezne manjše nabožne kipe, naredil pa sem tudi sveto družino.« Popeljal me je v priročno delavnico ter pokazal ročno in strojno opremo. Pogled mi je zastal Ko je bil Franc Grnjak še otrok, je izrezljal jaslice. Zdaj, ko je upokojenec in ima dovolj časa, ne namerava izrezljati novih, ker za tako zahtevno in obsežno delo nima dovolj moči. Bo pa še naprej rezljal druge podobe oziroma reliefe. - Fotografija: J. Z. na steni, na kateri so visela reliefne slike, predvsem s posvetnimi motivi. Malo je tudi potožil, češ da so posamezniki pripravljeni plačati za oljno ali kako drugo sliko več deset tisočakov, težko pa da jim je seči v denarnico za reliefno upodobitev ali povsem izrezljano podobo. Pač pozabljajo, da je umetnik rezbar za to slednje porabil praviloma več časa kot slikar. »Lesa pa pri vaši hiši ne manjka, saj imate sodarsko dejavnost?« »Res je. Ampak jaz za rezbar-stvo uporabljam drug les, predvsem lipovega. Le ko je treba izrezljati kako podobo (grozd, patra kletarja, kako posvetilo ...) na sod, potem se pač trudim z akacijo ali hrastom.« »Jaslic, ki ste jih naredili kot otrok, ni več. Boste morda zdaj, ko imate čas in več izkušenj, naredili nove božične jaslice?« sem bil radoveden. »Najbrž ne! Predobro se zavedam, kako zahtevno bi bilo tako delo. Moral bi narediti kipce Marije, Jožefa, Jezuška, pastirjev, angelov, kraljev ... No, da, če bi bil mlajši in bolj zdrav, bi zagotovo šel v tak projekt. Ostajam pri posameznih nabožnih in posvetnih kipcih in reliefnih upodobitvah,« je odgovoril. To »opravičilo« se mi je zdelo utemeljeno, saj človek ne sme postati suženj svojega hobija oziroma konjička. Šlo naj bi za delo, ki ga opravljaš z veseljem in si zapolnjuješ čas. Š. SOBOČAN Pismo iz Kobilja Preprosto, zanimivo, osrečujoče ... Kobilje - Nekoliko smo odmaknjeni od večjih kulturnih centrov, zato pridejo k nam le redke kulturne skupine - Marsikaj lahko naredimo sami Družina poje. To je ena od prireditev, ki sojo občani lepo sprejeli, zato smo se odločili, da postane vsakoletna decembrska prireditev. Na lanski je nastopilo sedem družin, od teh ena iz Apač. Predstavila se je skupina Zlati klas, v kateri pojejo v glavnem bratje in sestre. Jasni glasovi pojočih družin in besede mladih voditeljic so ustvarili lep in za marsikoga res srečen večer. Otroški festival. Bil je šesti po vrsti. S prikupnimi, času primernimi pesmimi se je v dveh delih predstavil šolski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Simone Černi. Pogumno in lepo pa so zapeli tudi mladi solisti ob glasbeni spremljavi glasbenega pedagoga Janeza Čizmazije. Otroke so v predprazničnih dneh razveselili tudi lutkarji iz Maribora. Božično-novoletni večer. Lani je bil že tretjič. Tokrat so mladi prikazali sodobno družinsko razpoloženje na sveti večer in Silvestrovo. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so zbrano prisluhnili petju ter zgodam in nezgodam nastopajoče družine. V predbožičnem času so kulturni animatorji skupaj z občani posneli silvesterski program za interni program kabelske TV Kobilje. Večji del programa je prikazoval dejavnosti in nastope otrok pa tudi starejših. Kar srečen postane človek ob nizanju tega, kar se je kulturnega dogajalo v Kobilju ob prehodu starega v novo leto. Bilo je uspešno, preprosto in vsem razumljivo, zato tudi osrečujoče. M. F., Kobilje Čmo-bela preteklost ŠOLSKE KLOPI IZ ČASOV AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE so bile pri nas še dolgo po drugi svetovni vojni v redni uporabi. Da jih niso »drgnili« le šolarji, priča posnetek, narejen pozimi pred dvaintridesetimi leti pri Benediktu v Slovenskih goricah. Verjetno je šlo za mladinski sestanek ali za prejem pismenih dokazil o končanem tečaju prve pomoči ali česa podobnega. In vse kaže, da je bilo v prostoru hladno, to pa mladih seveda ni motilo. F. ŠTEFANEC k d. ^oPisnikove beležnice (2) Ljudje in podeželje y —— ———- “ štva na njegovem območju) ima gor in dol po Prekmurji V y .. -————. ra aec ^rtvHa' v"'—° postoP°ma va ^^a ntst ožlv|jaj° sta’ n ' °Ve od tv^Jaj0 pa tudi no' Št°8radnikov 'h Sta: društvo vi-n C PrireditpxJ? ani PriPravilo Zn0^6^1 turist' 'Zdal° pa je tudi v^itostiv^ v Občim Črenšo- ok * zadmem'8*""imajo v vr’ p hk: v™ casu nekaj več »Oo^70^vzgojo 5C-Malčk i1 z vseh treh Bi-tva? Sodelova°rS SV°jim progra’ 'n tako ’ na več PNredi-U>4^0SV"G“b^ Centih nPoložili v Dolgi 1J° fv Sodel linsk° omrežje elovanju z neko ita lijansko firmo) delavci Mestnega plina iz Kopra. Občina Rogašovci bo namenila 500.000 tolarjev za izdelavo raziskovalne študije o razpoložljivih lokalnih vodnih virih. Določili naj bi tudi lokacije za posamezne poskusne vrtine in izračunali predvideno porabo vode na območju te občine v naslednjih 20 oziroma 50 letih. V občini Hodoš - Šalovci so ob koncu lanskega leta izbrali koncesionarja za pokopališko dejavnost in vzdrževanje pokopališča. Delo so zaupali Damjanu Ban-fiju iz Veščice pri Murski Soboti. V Šalovcih, Čepincih, Domanj-ševcih in na Hodošu so pripravili srečanja za starejše občane. Udeležilo se jih je vsega skupaj 400! Ne, to niso bile le pojedine, ampak kulturne prireditve. Občinsko gasilsko poveljstvo Lendava (oziroma gasilska dru- štva na njegovem območju) ima • za gašenje in reševanje dve avto-cisterni z vodo in opremo za gašenje s peno, deset orodnih vozil, ki so opremljena z motornimi brizgalnami Ziegler; dve orodni vozili sta opremljeni celo s penil-nimi sredstvom ... V požarno varstvo je uradno vključenih 250 operativnih članov gasilskih društev, imajo pa tudi 1.500 podpornih članov. Veliko so postorili za preventivo, a vseeno sta bila dva požara: v Črenšovcih in na Gornji Bistrici. Občina Beltinci bo po svojih močeh pomagala pri gradnji plavajočega murskega mlina pri Iža-kovcih. Projekt so vključili tudi v dolgoročni razvojni plan turistične dejavnosti. Tja do 13. februarja pa je mogoče dodati svoje pripombe in pobude na srednjeročni plan občine 1997/2000. Ena od večjih nalog vaškega odbora v Trnju je bila poglobitev zajetja vaškega vodovoda, ki je zdaj globoko kar 45 metrov. Vo- Ob sodelovanju androgoškega centra iz Ljubljane in ZKO Lendava je bil v Turnišču 30-urni tečaj pletenja iz koruznega ličja. Udeležile so se ga predvsem »Varašanke« in si tako na koristen način krajšale dolge zimske dneve. Seveda je bila »glavna« Marija Rajtar, znana izdelovalka cekarjev. - Fotografija: J. Ž. da poslej ni oporečna. Za globji vodnjak so poskrbeli delavci Nafte, račun pa je znašal 965.000 tolarjev. Občina Črenšovci je primaknila 497.000 tolarjev, tako da vsega ni bilo treba plačati z denarjem vaške vodarine. Letos pa bodo vaščani Trnja dobro utrdili makadamske poljske ceste, v načrtu je obnova vaškega doma in še kaj. Recimo: gasilsko društvo si želi nov orodni avto, kajti sedanji je star menda 30 let. V krajevni skupnosti Dokle-žovje je vzniknila ideja o kolesarski stezi. Speljali naj bi od Belti-nec v Ižakovce, Dokležovje, Ba-kovce, Mursko Soboto in Lipovce, od tam pa bi »pripeljala« nazaj v Beltince. Ideja ni slaba, kaj pa denar? V Dokležovju si obetajo razcvet turizma, saj iz vrtine ob magistralni cesti Veržej-Dokležovje priteka termalna voda. Nedaleč stran so gramoznice in ribniki... Kar veliko možnosti, le izrabiti jih je treba znati. Gasilcem iz Strehovec se je lani uresničila želja: kupili so novo gasilsko vozilo, nove cevi, gasilne aparate in škornje. Ob koncu leta so začeli zidati gasilsko garažo. Material in še marsikaj drugega so gasilci prispevali sami iz lastnih virov. Lanska pridobitev je tudi 10-arsko zemljišče, kjer poslej lahko vadijo. Na letnem občnem zboru so se sešli člani Vonogradniško-sa-djarskega društva Turnišče. Tam so načeli tudi vprašanje usode Vinske kleti Lendava. Le-ta je opremljena s polnilno linijo, vinskimi sodi ..., a zadeva ne le da ne deluje, ampak vse propada. Vinogradniki so se zavzeli, naj bi klet čimprej odprli, da bi tam stekleničili svoja vina, kajti skrajni čas je že, da se uveljavijo tudi vina z vinorodnih podokolišev Lendavske gorice in Dobrovniš-ko-Strehovske gorice. Pa v Turnišču? V kletnih prostorih občinske stavbe bodo uredili vinoteko. Tudi v tem letu bodo imeli več strokovnih predavanj. Najprej o rezi vinske trte in sadnega drevja. Novice zbral JOŽEFŽERDIN ^?dsevi mladosti - /Za glasbeni sceni vestnik, 6. februar 19^ O glasbi Ker tudi sama rada poslušam glasbo, sem naredila anketo, kaj menijo o njej drugi učenci. - Zelo mi je všeč.fajn ... (Valerija) - Brez glasbe bi bilo na svetu zelo pusto. (Andreja) - Menim, daje sedanja glasba zelo odštekana. (Damir) - Brez glasbe bi bilo brez zveze živeti. (Sandra) - Hip - hop je najboljši. (Vedran) - Če ne bi bilo glasbe, bi bilo zelo dolgočasno. (Marko) - Če ne^ri bilo glasbe, bi se mi zmešalo. Glasbo imam zelo rada, še posebno hip - hop. (Martina) TAMARA FLEGERIČ, 7. b novinarski krožek OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Ježek Ježek živi v gozdu. Pokrit je z bodicami. Hrani se s sadjem. Ježek zimo prespi v suhem listju. JERNEJ KARLO, L b OŠ Videm ob Ščavnici Nekaj smešnih prigod v šolskih klopeh - Učiteljica, danes so trije kralji. Ne morem pa se spomniti, kako jim je ime. Le za tretjega vem, da je Buldožer. - V razredu imamo tudi akvarij z gupiji. To so živorodke. Kljub skrbni negi nam poginjajo. Ko zagledamo kakšno poginulo ribico, smo vsi žalostni. Sandra je zadnjič vsa žalostna dejala: »Učiteljica, mama je crknila, otroci pa so živi!« Seveda je poginila le ribica, ki je ravnokar izlegla mladiče. - Pri likovni vzgoji smo po tleh pobirali smeti. Vasja, ki bi se Babica in miš Babica je šla v koruznjak. Tam je videla miš, ki se ji je zapletla v delavski plašč. Babica je začela kričati. Potem je odšla v kuhinjo. Prijela se je za plašč in ga stresla. Miš je prestrašena skočila na tla in se skrila. Začeli smo jo iskati, toda zaman. Zato smo nastavili past, v katero se je miš prijela še isti dan. ANDREJA ANTOLIN, 3. raz. dopisniški krožek OŠ Odranci Snežak Snežak, snežak na hribu stoji, se šopiri in smeji, ker sonca ni. Snežak, snežak, ne bodi domišljav, saj sonček kmalu te bo pregnal. In že joče zdaj snežak, ker ni več tako krepak. URŠKA NEŽIC, 4. raz. OŠ Bogojina temu delu raje izognil, je dejal: »Eh, saj bo že smetlika počistila!« UČENCI 1. razreda in njihova učiteljica Angelca Prša OŠ Mala Nedelja Moje potovanje z zvezdno posteljo Zvečer, ko sem odšla prvič spat v svojo posteljo, so se začele dogajati čudne stvari. Postelja mi je začela šepetati: »Ponesem te, kamor želiš.« To sem si že dolgo želela - leteti ponoči naokrog ter opazovati ljudi. Nataša Zakojč Andreja Sever HRASTOV PALČEK pravljična igra za otroke Miška (navdušeno): Tako je! Vrana: Od jutra do večera bi se lahko igrale... Miška (zaploska): ... in prepirale! (Se krohotajo in si manejo dlani.) Lisica: Pssst! Nagovorimo torej tega neumnega palčka, da bo namesto nas opravljal vsa hišna opravila! (Lisica gre proti palčku in ga objame okrog ramen.) Lisica (zvito): Poslušaj, palček! Jaz sem že stara in se komaj pripognem, vrana je nerodna, miška pa premajhna, da bi opravljala hišna opravila. Če ‘ hočeš, lahko zastonj živiš v naši hiški, le naša hišna dela bi opravljal! Z nami ti zagotovohe bo dolgočasno! Hrastov palček (začudeno): Ampak jaz že imam svojo hiško! Iščem le prijatelje, s katerimi bi se lahko igral! Lisica (ogorčeno): Kaj?! Samo igral bi se?!Današnja mladina pa si res veliko dovoli! Samo igral bi se! Ph! Takšnih prijateljev pa jaz res ne potrebujem/ Ti, palček nemarni! (Lisica, Vrana in Miška odidejo in se norčujejo iz palčka.) kaj počnejo v tem času. In čez čas sva res poleteli. Najprej sem videla očka, kako spi in smrči. Zunaj pa sem opazovala ljudi. Eni so šli k počitku, drugi v službo ... Bilo je prav zanimivo. Ko sem najbolj uživala, me je prebu- Druga slika Hrastov palček (razočarano): No, pa sem spet sam! Tako sem žalosten, da bori zaspat (Palček se uleže ob štoru in se pokrije z odejo.Le-ta mu l sne z ramen. Mimo pride kuža, ki spečega palčka pokrije in hoče oditi naprej. Palček se zbudi.) Hrastov palček (začudeno, zaspano): Kdo meje pokril? Piki (se zdrzne in zaustavi): Jaz sem te pokril! Mislil sem, da te zebe! Nisem te« zbuditi. Oprosti! Hrastov palček: Nič hudega! Kdo pa sploh si? Piki (žalostno): Jaz sem kuža Piki! Hrastov palček: Hvala, Piki, ker si me pokril! Jaz sem Hrastov palček! Zakaj Pas tako žalosten, Piki? Piki: Ah, tako sem osamljen! Z nikomer se ne morem niti pogovarjati niti igrat'. Hrastov palček: Tudi meni je dolgčas in si iščem prijatelja. (Proseče.) Ostani pnD V moji hiški bo dovolj prostora za oba! Skupaj se bova igrala, st sprehajala, pobirala odlomljene veje in ne tebi ne meni ne bo 0° S Piki (navdušeno): Oh, palček! To bi bilo pa zares lepo! Hrastov palček: Daj, Piki, začniva se igrati! (Vzameta žogo in se žogata. Odide v ozadje.) . dil mamin glas: »Barbara, vstani, v šolo moraš!« Tako se je na žalost končalo moje potovanje z zvezdno posteljo. Bilo je zanimivo, čeprav samo v sanjah. BARBARA ŠEBJANIČ, 3. d OŠ III M. Sobota Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBf^ KNJIGA M. Sobota) s Vprašanje št. 17 seje glasilo, ali veste, kdaj bomo pri na (spet) volili predsednika Republike Slovenije. Prejeli s®° । okrog 30 večinoma pravilnih odgovorov, in sicer da se bo® zgodilo že letos (konec leta 1997), ko bo pretekel sedanji Pre dsedniški mandat Milanu Kučanu. Našo nagrado si je tok® zaslužila (ker ji je bil žreb naklonjen) IDA FRAS iz Loman°s' | Čestitamo! KUPON št. 19 - ALI VESTE? Ali veste, zakaj je 8. februar slovenski kulturni praznik? Odgov°” re pričakujemo najpozneje do 12. februarja. & Jazz | P & Blues Djavan Djavan sodi med najustvarjalnejše in hkrati najprivlačnejše brazilske glasbenike. Njegova glasba je mešanica brazislkih in afriškh ritmov, v katere vpleta jazz, pop, punk ter rhythm and blues. Vsak nov album predstavlja nadarjenega glasbenika, ki se je začel poklicno ukvarjati z glasbo leta 1973, ko se je preselil v Rio de Janeiro. Svoj prvi album Luz je v ZDA posnel leta 1982. Na tej plošči se je znašla cela vrsta izjemnih studijskih glasbenikov, ki so dodali svoj delež številnim projektom v popularni glasbi in jazzu: Jorge Dalto (klavir), Ronnie Foster (Hammond B3), Abraham Abories (bas), Harvey Mason (bobni), Ernie Watts (saksofon), Hubert Laws (flavta, eddie Del Barrio (aranžmaji) ... Seveda pa ne smemo pozabiti, daje na plošči sodeloval tudi Stevie Wonder, ki je prispeval zven ustne harmonike. Požel je vrsto odličnih kritik, New York Times pa je zapisal: »Končno smo videli Djavana, glasbenika, ki je mešanico različnih ritmov zlil v čisto samosvojo glasbo.« Med prvo veliko ameriško turnejo je Djavan srečal Quincyja Jonesa, ki gaje povabil k zasedbi Quest Musič Group. Quncy je imel tudi velike zasluge, daje Djavan prodrl na svetovno glasbeno prizorišče. Kaj kmalu seje pojavil na jazz festivalu v švicarskem Montreuxu, leta 1986 je imel svojo prvo turnejo na Japonskem, že leto pozneje pa je bil nared za svetovno turnejo. Posnel je album Nao E Azul Mas E Mar, na katerem so sodelovali Greg Phillinganes, Larry Williams, Nathan East, Harvey Mason in Carlos Rios ter še nekateri znani brazilski glasbeniki. Drugod po svetuje plošča izšla z naslovom Bird Of Paradise. Leta 1989 je s Pacom De Luciom posnel ploščo Oceano, ki mu je prinesla prvo mesto na brazislih lestvicah-. Dobil je tudi nagradi za najbojšega pevca in najboljše besedilo. Uspešno kariero nadaljuje tudi danes, pred tremi leti pa se je predstavil v Ljubljani. Novice od tu... Mnogim se zdi na tej slovenski sceni vse preveč enostavno. Nasta- vljenih imajo nekaj ukalupljenih predalnikov in potem vse glasbenike sortirajo. Najbolj zanimivo pa je, da na primer za skupino Agro- MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ES RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Imenujte delujoči vulkan na Siciliji. ODGOVOR:_____________________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 12. februarja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. \ KUPON ŠT. 2! / Glasbena uganka----------------------------- Daje Madonna zaigrala glavno vlogo v filmu o Eviti, je vedel tudi Tomi Antolin - Buko, Hotiza 169, Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki je tokrat namenjena tistim, ki imajo razvite ročne spretnosti: Narišite, izrežite ali ako drugače oblikujte najnovešje ime ali znak glasbenika, ki se je včasih imenoval Prince! Odgovor: 00 Odgovore pošljite do Valentinovega (14. februarja) na naš naslov: >w Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska e Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih do-a. mačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni.( 3 Če ne veste odgovora, nam. pišite o svojih glasbenih željah! pop in Pop design, za nekatere zadnje skladbe, pravijo, da igrajo lati-no ritme. Temu seje po svoje najbolj uprl Zoran Predin, ki je odločno zanikal, da bi bila skladba Mentol bombon etno, ampak, da je zaigrana le z etno inštrumenti. ... in tam Punkerji Bad Religio” koncertih svoje turneje posly pl trideset skladb, starih in n0*1 p je tega materiala precej, h« glasbeniki ugotavljajo, ličen, so sklenili, da bodo naj Rubriko pripravlja: dele izdali na live plošči. ,jr Album bodo naslovili Sec NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. WOROS - Boyzone 2. DREAM A LITTLE DREAM - Terry Hall • 3. H0W BIZARRE - OMC 4. THE LOVE WE MAKE - Symbol 5. DAYS - Kirsty MacColl 6. BEAUTIFUL ONES - Suede 7. WE NEED JEALOUSV - Marc Almond PREDLOGI: CAR FICTION - Echobelly SH0W U SOMETHIN - Peter Andre BROKEN ANGEL - Hanne Boel LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 2. CIGANKA - Šarm 3. VSE NAJBOLJŠE - Maksim in Bogdan 4. BODI MOJA - Napoleon 5. PESEM ZA AČKIJA - Orlek 6. MARKO SKAČE - Drago Jošar 7. ZVEZDICE BELE - Vlado Kreslin PREDLOGI: TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni MOJA LJUBEZEN - Marjan Zgonc LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MAReL 1. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 2. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 3. POROČNA - Stoparji 4. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 5. PRED MOJO KAJŽO - Ans. Braneta Klavžarja 6. NAJLEPŠI DAN - Bobri 7. ZIMSKO VESELJE - Trs PREDLOGI: NIKAR NE MISLI - Rubin HENČKOV ABRAHAM - Henček ŽIVLJENJE JE VESELO - Ans. Maksa Kumra Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. februarja 1997, na naslov: Murst« Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 6-----------------------------------—z Glasujem za skladbo: | ‘tuja:" ‘domača:_______________________________________ ‘narodnozabavna:. Ime in priimek ter naslov:_____________________ Vestnikova kulturna priloga Franc Obal: Delovanje Galerije Murska Sobota v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Robert inhof: Eden od pogledov na prekmursko slikarstvo M R I J A SOBOTA 14 priloga vestnik, 6. februar 1 Franc Obal Delovanje Galerije Murska Sobota v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Status galerije Galerija Murska Sobota spada poleg Narodne galerije, Moderne galerije in Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, Umetnostne galerije Maribor, Obalnih galerij Piran, Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, Pilonove galerije v Ajdovščini in Galerije ZDSLU v Ljubljani med deset najpomembnejših galerij nacionalnega pomena v Sloveniji. Z otvoritvijo Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka 16. X. 1965, zgrajen je bil kot spominski objekt oblikovalcu nove Murske Sobote arh. Francu Novaku, se začenja organizirana lokovnogale-rijska dejavnost v Murski Soboti. Takratni član izvršnega sveta skupščine SRS domačin Rudi Čačinovič je med drugim zapisal v spremni besedi kataloga otvoritvene razstave z naslovom Likovna po doba Pomurja - Urbanistični program mesta Murska Sobota, oktober 1965, v uvodu z naslovom Beseda spomina in želja, naj bo nov razstavni paviljon zgovoren dokaz, da se tudi komune v manj razvitih pokrajinah zavedajo celostnosti svojih nalog - od prizadevanj za gospodarsko rast do vzgoje v delovnih kolektivih, od splošnega in srednjega šolstva do obveznosti komune za široko likovno vzgojo prebivalstva - in da ni »komunalne« niti višje kulture in prosvete, le-ta je lahko zgolj ena, celostna, slovenska, ki zajema tudi celovitost naporov za njeno zgraditev na vseh ravneh in v vseh kotičkih naše dežele. V začetku so prevladovale razstave likovnih ustvarjalcev iz ožje pomurske regije, pozneje pa so se jim priključile še razstave avtorjev iz širšega slovenskega in mednarodnega ter na sosednje države vezanega gospodarskega in kulturnega prostora. Do leta 1971 je razstavni paviljon deloval znotraj Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, potem ga je prevzela Delavska univerza Murska Sobota, kjer je paviljon deloval do leta 1978, ko seje priključil skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico, Pokrajinskim muzejem in Kinom Park Murska Sobota novonastali organizaciji združenega dela Kulturni center Murska Sobota, ki je eden prvih tovrstnih centrov v Sloveniji. Z reorganizacijo Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota (tako se je imenovala delovna organizacija od leta 1983) leta 1992 pa je Mestna občina Murska Sobota ustanovila samostojni javni zavod s področja kulture GALERIJO MURSKA SOBOTA. Razvoj likovnogalerijske dejavnosti v Murski Soboti od leta 1925 do danes Za Mursko Soboto ne moremo reči, da bi bila brez vsakršne tradicije pri razstaviščni dejavnosti. Leta 1925 je bila v Murski Soboti prva likovna razstava. O njej je poročalo Jutro 1925/VI, 10. junija, 133/3, da priredijo dediči pokojnega slikarja Alojza Eberla ob priliki župnega zleta mariborske sokolske župe njegovo razstavo oljnatih slik, akvarelov in risb v Murski Soboti na Aleksandrovi cesti Direktorica: Irma Benko Odgovorni urednik: Janez Votek Vestnikovo kulturno prilogo smo pripravili Strokovna besedila: Franc Obal, Robert Inhof Lektoriranje: Nevenka Emri Oblikovanje: Ksenija Šomen, Robert Inhof, Robert J. Kovač Fotografije: Fotodokumentacija Galerije Murska Sobota 68, 13. in 14. junija 1925. V hotelu Dobrai v Murski Soboti sta istega leta 1925 predstavila svoja dela slikarja Adgar Foieti iz Belgije in Eugen Czap iz Madžarske (po viru: Jutro VI, 1925, 23. julij 1925, str. 4) Leta 1938 je priredil slikar Karel Jakob v Murski Soboti svojo prvo samostojno razstavo. V članku z naslovom Prva umetniška razstava v Murski Soboti, ki so ga objavile Novine XXV, 28. avgusta 1938, na str. 4 piše, da naš rojak Jakob Karel, profesor akademski slikar, priredi v dneh od 4. do 15. septembra tega leta (1938) likovno razstavo svojih del v kavarni Vučak (op. pisca: prej hotel Dobrai, danes hotel Zvezda ) in da smo poleg drugih kulturnih prireditev pogrešali likovno umetnost in da smo bili doslej odtujeni od nje; ob 20-letnici osvobojenja Slovenske krajine naj nam bo ta razstava dokaz, da naš narod pridobiva tudi na slikarski umetnosti. Delovanje Karla Jakoba je gotovo vplivalo in spodbujalo k ustvarjanju mlade likovne zanesenjake, ki so tedaj živeli v Murski Soboti in okolici. To so bili Albin Sagadin, likovni samouk iz Bel-tinec, fotograf Jože Kološa iz Murske Sobote in Ladislav Kondor, karikaturist iz Kupšinec, ki pa je tedaj že hodil samosvojo pot po svetu. V začetku novembra leta 1938 je Ladislav Kondor priredil v Murski Soboti samostojno razstavo svojih karikatur. To izvemo iz članka Srečanje s karikaturistom Ladislavom Kondorjem avtorja Janka Liške, ki gaje objavil Mladi Prekmurec XI-XIII, stran 3-4, 1938. Leta 1939 je bila skupinska razstava večine takratnih likovnih ustvarjalcev, ki so živeli in delovali v Murski Soboti. O njej je Mariborski Večernik »Jutra« 1939/XIV, 22. junij, 140/5, zapisal, dav drugem nadstropju novega trgovskega doma v Soboti razstavljajo v posebni sobi svoja dela mladi prekmurski likovniki. Razstava je ena od tistih pomembnih manifestacij slovenske pripadnosti Prekmurja, ki že sama po sebi dokazuje kulturni in nacionalni napredek Prekmurja ob priliki sedanjih proslav dvajsetletnice. Uspehom mlade prekmurske generacije v javnem življenju, v književnosti in napredku gospodarstva seje s temi umetniki odprlo novo področje. Na tej razstavi so sodelovali Karel Jakob, Franc Kuhar, Albin Sagadin, Rajko Šubic (bil je akademski slikar in učitelj veščin risanja na Realni gimnaziji v Murski Soboti), Zoltan Gabor, absolvent meščan ske šole v Lendavi, in kmečki fant Jože Ritocz. Ob tej skupinski razstavi mladih razstavi, potipisan s Kratico i. o. t opomu« J ustvarjalcev je vzporedno potekala je bil dr. Vanek Šiftar), ki ga je objavil Mario« akcija dijakov Realne gimnazije v Murski Soboti za izdajo dveh obsežnih albumov fotografij in umetniških prilog za rojake v tujini. O tem so poročale Novine XXVI, št.: 26, 25. junij 1939, na str. 4, da so člani podmladkov Jadranske straže in Rdečega križa VIL in VIII. razreda Samoupravne realne gimnazije v Soboti pripravili dva obsežna albuma, da ju odpošljejo prekmurskim rojakom v pozdrav in bodrilo. V tem albumu sta imela Karel Jakob in Franc Kuhar vsak po dve umetniški reprodukciji del, fotografije pa je naredil Jože Kološa, pesmi - tekste pa je napisal abiturent Franc Šebja-nič. Albuma sta bila v času od 20. do 22. junija 1939 razstavljena v izložbi trgovine Hirschl v Murski Soboti. Še istega leta 1939 je Albin Sagadin priredil svojo prvo samostojno razstavo v Lendavi. O tem beremo v Novinah XXVI, št.: 49, 3. december 1939, na str. 3, da bo imel svojo razstavo v Lendavi od 3. do 13. decembra v lokalu v Glavni ulici št. 58 mladi slikar Albin Sagadin iz Belti-nec. Razstavljal bo štirideset svojih najnovejših del pretežno iz Slovenske krajine in nekaj portretov. Gotovo najpomembnejša razstava v Murski Soboti pred drugo svetovno vojno je bila skupinska razstava Karla Jakoba, Franca Kuha ..—»■- S pregledne razstave del Štefana Hauka v Galeriji Murska Sobota leta 1982/82, rja in Albina Sagadina leta 1940. Razstavo so napovedale Novine XXVII, št.: 48, 1. december 1940, na str. 3, da bo v nedeljo, 1. decembra, ob 11. uri v So boti v prostorih stare kavarne hotela Dobrai slavnostna otvoritev prve skupne umetniške razstave Karla Jakoba, Franca Kuharja in Albina Sagadina. V otvoritvenem govoru, ki gaje objavila Umetnost V, 1940 / 41, na str. 212, je dr. Fran Šijanec med drugim povedal, daje preteklost zapustila ne- prilike, ki jih je treba z največjim naporom premagati in se zato veselimo slehernega uspeha in napredka prvega rodu prekmurske likovne umetnosti... Pomen prve kolektivne razstave prekmurske likovne umetnosti ni le umetniškega značaja, pač pa tudi vzgojnega v splošnem obsegu kulturne potrebe pre- bujajoče se zemlje. >1^ Avtor članka z naslovom Prekmurje na sol razstavi, podpisan s kratico I. Š. ( opomba pisca j Večernik »Jutra« 13. decembra 1940, je pon6 daje motiv prekmurske zemlje razširil sn°vn vsebinsko umetniško ustvarjanje, ki se je Pr* $ obogatilo tudi z veliko mislijo o človečanstvu J vidi predvsem v pisani besedi. Prekmurska knji? platno imata še samosvoj socialni realizem, K® loči od drugih ustvarjalcev in s tem lahko v oj sičem preusmerita slovensko socialno umetn° ■. V času druge svetovne vojne sta bili v S6 ji samo dve razstavi, in sicer leta 1941 razstav« rikatur Ladislava Kondorja in leta 1943 raZS^3| likovnih del prvega prekmurskega akaden>s slikarja Ludvika Vrečiča, rojenega v Skakovcih I 1900, ki se je šolal in živel v Budimpešti. -j V tem obdobju pa ne smemo prezreti v pomena delovanja likovnega krožka akade®s slikarja Karla Jakoba, profesorja likovne vzg0^ soboški gimnaziji, kije združeval mlade, P0:^ željnosti in likovni ustvarjalnosti hrepeneče u£ in dijake iz Murske Sobote in okolice. Med nj«1’ bili Evgen Titan, Vlado Sagadin, Ernest Bran5 ger, Marija in Jože Zrim ... Po osvoboditvi pa vse do leta 1965, ko je ( ska Sobota dobila nov razstavni paviljon, beleZ le nekaj odmevnih likovnih razstav, ki jih je P 3 vil Pokrajinski muzej v Murski Soboti (ustan0 j leta 1955), in to v glavnem pomurskih H*0 ustvarjalcev prve šolane generacije slikati6*' jj dvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pan«11 kiparja Franca Kuharja, dalje Anteja TrstehJ |, karikaturista samouka Ladislava Kondorja t®* ' tana Gaborja, ki se je preselil v Zagreb, in va Danča, takrat živečega in delujočega v LjUv> ki ju že lahko štejemo za predhodnika drug68 racije. Likovna prizadevanja akademskih slikaO6; J Horvat in Franca Vrtačnika, dveh odličnih fSji pedagogov iz Ljubljane, ki sta delovala v i**Jl Soboti v času od leta 1949 do 1963, niso prodreti mimo v tem obdobju še vedno P1^ dujočega slikarstva Lajčija Pandurja in Katia jr ba, avtodidakt Jože Horvat - Jaki se je šele n -p vljal, ljubiteljski likovniki so se leta 1963 P.0*^' Klub likovnih ustvarjalcev amaterjev Pomurja-' ,(i umetniki druge generacije, kipar Ferenc Kir > „ s«S‘ slikarja Štefan Hauko in Franc Mesarič, rasli in zoreli na zagrebški oziroma ljubljans j demiji za likovno umetnost. -• itv6|,, V takšnih razmerah in z željo pozivu $ i zejsko-galerijske dejavnosti, ki je v glavnem P |{|l la v neprimernih razstaviščnih prostorih- . 1965 ustanovili in zgradili v Murski Sob^^r Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka, ’ rim seje začela institucionalno organiziran3 V' nogalerijska dejavnost v Murski Soboti o?1' Pomurju. . y Nov mejnik v razvoju likovnogalerijske sti v Pomurju pomeni leto 1980, ko je ska Sobota novo galerijsko zgradbo v sred>s6 a. sta kot prvo fazo prihodnjega kulturnega 66 Ob otvoritvi nove galerije smo s postavit* j stave Pomurski slikarji, kiparji in umetniški ^estnik, 6. februar 1 997 jAkulturna priloga naredili prvi korak k pregledu likovnega ustvarjanja v Pomurju v 20. stoletju. Z njo smo začeli sistematično zbirati in evidentirati naše likovne ustvarjalce in njihova dela ter na ta način postavili temeljno izhodišče za znanstveno raziskovalno delo na tem področju. Takrat smo zapisali v katalog te otvoritvene razstave, da bo ena naših temeljnih nalog v prihodnje študijski pristop k proučevanju razvoja stila in ikonografije posameznih ustvarjalcev in generacij pa tudi njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Pri tem pa moramo upoštevati tudi tiste avtorje, arhitekte, urbaniste, umetniške oblikovalce in druge likovne umetnike, kijih takrat nismo mogli vključiti v razstavo, se pa tvorno vraščajo v likovno us-tvarjanje v naši pokrajini. Tako zastavljen program smo začeli izpolnjevati z lastnimi študijskimi retrospektivnimi ter samostojnimi in skupinskimi razstavami ustvarjalcev, ki izvirajo iz Pomurja ali tu živijo ter z izdajami ilustriranih in s spremnimi študijami opremljenimi katalo-brošurami in zloženkami pa tudi s strokovnimi ocenami njihovih del, objavljenimi v samostojnih Publikacijah in periodičnem tisku. Med njimi so najpomembnejše: retrospektivna razstava Jožeta Horvata - Jakija leta 1981, pregled-na razstava Štefana Hauka 1981/82, samostojna razstava Vere Horvat in Franca Vrtačnika 1983, retrospektivna razstava kiparskih del Ferija Kii- f ?zstavS*^ v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, ^»Pandurja in Franca Kuharja v Galeriji Murska Sobota--------- 197q ^'^'1945 ) in Ladislava Danča ( 1932-'84 eta 1984, likovna prizadevanja v Pomurju MeLP^'edna razstava slik 1970- 1985 Franca ralv MCa 'n samostojna razstava slik Suzanne Ki-LudvvSS leta 1985, Panonska motivika v delih Prano ^rečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in 197t , barja 1987, pregledna razstava grafik Nikni • ? Štefana Galiča 1987. razstava slik larja ya Beera’ Sandija Červeka, Marjana Gumi-likovn denka Huzjana in Franca Mesariča 1987, rojen'a ^'zadevanja v Pomurju 1987 - ustvarjalci, miri/p0 letu 1950. pregledna razstava slik Vladi-Goj.a . °čnika 1990. 1. medregionalna razstava bost njSka’ G°rlška, Pomurje - likovna ustvarjal-stavA« na aktualnosti 1990, samostojna raz-dreej.. , ln objektov Ignaca Medena 1990, 2. me- nalna likovna razstava celjsko območje, Do- JJbkstiinj hi —_^nale Szombathely v soboški galeriji leta 1992 lebjska p '991 n,- °.renjska, Koroška, Pomurje, Primorska edna razstava slik in risb 1974-1992 ^Va lij. eera 1992, 1. razstava del članov Dru-1992, 3 Vnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ^'henjsk^r^lrionalna razstava celjsko območje, ska oba|a 7 renJska, Koroška. Prekmurje, sloven-r? r'sb Mi v'asavJe 1993, samostojna razstava slik rLVpp ' ,a Rainarja 1994, 2. razstava del članov piska, r "5’ medregionalna razstava Do-,rekmuriOlenjska’ Koroška, ljubljansko območje, o 4, ,Je: slovenska obala, Štajerska, Zasavje 8andija r.®ledna razstava slik in risb 1984-1994 uiektov 'n ^a 1994’ pregledna razstava slik, risb, 994,p uoma 1984-1994 Franca Mesariča r'ke ® edna razstava tapiserij 1972-1995 Ma-' Roth 1995, 3. razstava del članov DLUPP-a 1995, Ignac Meden Za Rafaelom/Ne-slika, samostojna razstava 1995, pregledna razstava slik in risb 1986-1995 Marjana Gumilarja in pregledna razstava slik, risb in grafik 1981-1996 Jožeta Denka. Posebno skrb namenja Galerija Murska Sobota dvema svojima najpomembnejšima mednarodnima likovnima manifestacijama mednarodni likovni razstavi PANNONIA in mednarodnemu bienalu male plastike pa tudi mednarodnemu sodelovanju z našimi sosednjimi državami, posebno z Avstrijo oziroma Celovcem, Železnim (Eisenstadtom) in Ženavci (Jennersdorfom) na Gradiščanskem, Sombotelom (Szombathelyem) in Monoštrom (Szentgothar-dom) na Madžarskem ter Čakovcem oziroma Muzejem Medžimurja in Centrom za kulturo Čakovec na Hrvaškem. Sodelovanje partnerskih mest Ingolstadta in Murske Sobote na likovnogalerijskem področju, ki seje začelo leta 1981 s prenosom eksponatov 5. mednarodnega bienala male plastike v Ingolstadt, pa je skorajda idealen zgled tovrstnega sodelovanja. Mednarodna likovna razstava PANNONIA Leta 1967 seje na pobudo organizacijskega komiteja in družbenopolitičnih ter kulturnih delavcev takratnega murskosoboškega okraja rodila prva mednarodna likovna razstava z imenom Panonska pokrajina - panonski človek, ki je v Razstavnem paviljonu arh. F. Novaka zbrala in predstavila likovno ustvarjalnost umetnikov Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije oziroma njihovih dežel Gradiščanske z delom Štajerske, zahodne Madžarske z Gy6r-sko, žalsko in Železno županijo, severovzhodne Slo- venije in Medžimurja. Organizacijski komite te mednarodne likovne manifestacije, ki ima svoj stalni sedež v Murski Soboti, je takrat zapisal v katalog razstave, da je njen namen, opozoriti na lepote in utrip življenja sosednjih območij, ki nosijo pečat značilnega panonskega sveta, predstaviti javnosti likovno ustvarjanje sodobnikov, ki so kakorkoli izpovedovale! in umetniški kronisti teh krajin in njenih ljudi, ter vključiti Razstavni paviljon arh. F. Novaka v Murski Soboti v krogotok regionalnega, vendar širše pojmovanega sodelovanja in graditve kulturnih stikov prek odprtih meja. Do leta 1971 je bila Murska Sobota vedno glavni organizator razstave, ki sta jo nato prevzela Som-botel na Madžarskem in Železno v Avstriji; leta 1973 pa je bila namreč razstava že organizirana v Muzeju Savaria v Sombotelu in leta 1975 v Landes-sgalerie Schloss Eszterhazy Eisenstadt (Pokrajinski galeriji v Železnem). Zadnje organizacijske spremembe segajo v leto 1985. Od tedaj razstava ni več bienalna, temveč trienalna, se pravi, daje organizirana vsaka tri leta. Prvi ciklus trienala, ki ga je začela leta 1986 Pokrajinska galerija v Železnem, nadaljevala leta 1989 Nova galerija v Sombotelu, je sklenila Galerija Murska Sobota leta 1992, ko je Pannonia praznovala svojo 25. obletnico. Organizator zadnje Pannonie ‘95 je bila Nova galerija v Sombotelu leta 1995, naslednjo Pannonio 1998 pa bo pripravil Muzej Medžimurja v Čakovcu na Hrvaškem. Mednarodna likovna razstava PANNONIA je ena od prvih likovnih manifestacij (poleg Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani in IN-TART-a) v Sloveniji, ki je gra dila mostove prijateljstva, sodelovanja in spoznavanja likovnih ustvarjalcev in ljudi v sosednjih državah v tem delu srednjeevropskega kulturnega prostora. To nam potrjujejo številne izmenjalne razstave poleg PANNONIE, ki so plod skupnega dela galerijskih in drugih inšitucij s področja kulture vseh obmejnih pokrajin oziroma držav, predvsem pa ljudi in likovnih us tvarjalcev, katerim PANNONIA in druge razstave pomenijo tudi prispevek h kulturnemu prepletanju Evrope, saj PANNONIA ni samo pogled v preteklost na skupni izvor, to niso samo stoletja skupnega doživljanja in prestajanja zgodovine, niti ni golo odkrivanje točk v raznolikosti in enkratnosti zgodovinskih dogajanj, PANNONIA je postala vodilna misel, ki pomaga premostiti politične in jezikovne meje in vzpostavlja prost med preteklostjo in sedanjostjo ter ustvarja merila za prihodnost iz skupnih vrednot ter hkrati išče novo enotnost iz razlikosti našega časa. Mednarodni bienale male plastike Ideja o organizaciji mednarodnega bienala male plastike v Galeriji Murska Sobota leta 1973 seje izoblikovala iz navzočnosti likovne kulture, ki izhaja iz tradicionalnega prekmurskega lončarstva, iz izrazito haptičnega občutja, se pravi smisla za vizualno dojemanje in vrednotenje plastičnih elementov. Ta navzočnost naj bi dobila v severovzhodnem delu Slovenije, v Murski Soboti kot novem še posebno likovnem središču, nove, sodobne razsežnosti. 1. jugoslovanski bienale male plastike leta 1973 je označil novo likovno manifestacijo za vrednotenje kiparskega medija oziroma plastičnih inovacij, njihove ikonografije in kritiških misli v času, v katerem so bili veliko bolj favorizirani slikarstvo, grafika, risba ..., torej zvrsti likovne umetnosti, ki so dobivale temu primerno večjo odzivnost na specializiranih razstavah, na primer na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, na bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani, beograjskem trienalu sodobne umetnosti, zagrebškem pregledu grafike in risbe, mednarodnem bienalu originalne risbe na Reki, na reškem bienalu mladih, na skupinskih razstavah sodobne umetnosti v Somboru, Bitoli, Cetinju in podobno ... Prvi bienale je bil reprezentativnega pomena, saj so bila na njem zbrana vsa pomembna imena tistega trenutka v jugoslovanskem kulturnem prostoru. Razstava je razkrila fenomen male plastike inte-rierskih razsežnosti, pri katerih višina ne sme prese- gah 40 cm, spodnja osnovna ploskev pa ne površine 5000 cm na kvadrat, od klasičnega figuralnega odlitka v bronu, izklesane figure iz kamna ali lesa z izrazito upodabljajočo oziroma interpretivno vlogo prek skulpture strogih geometrijskih form, organskih, razgibanih in rastočih volumnov, nadalje skulpture - objekta luminoplastičnih in kinetičnih lastnosti z značilno tehnično in tehnološko izbruše-nostjo svetlečih materialov pa tudi razigrane deko-rativnosti, ki se povezuje s praktičnostjo in uporabnostjo igrače in nakita s krasilno funkcijo. Tovrstne značilnosti male plastike so v glavnem prevladovale na naslednjih bienalih vključno z 10. leta 1991, ki je pomenil zadnjo skupno predstavitev skulpture malih dimenzij avtorjev iz vseh republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije. Enajsti mednarodni bienale male plastike leta 1993 pa je potrdil njegov vstop v evropske tokove moderne umetnosti sodobnega kiparstva in je z udeležbo umetnikov iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije prerasel v likovno manifestacijo širšega evropskega pomena. Vodilni motiv 11. bienala pa tudi 12. leta 1995, na katerem so sodelovali iz poleg naštetih dežel udeleženk 11. bienala še umetniki iz Francije, Litve, Makedonije, Nizozemske in Velike Britanije, je bil »mala plastika in objekti v prostoru«, kar vključuje instalacije objektov kjerkoli v prostoru, na tleh, v steni, na stropu, na podstavku ali v posebej pripravljenem ambientu. Pri tem se je poudaril zanimiv problem same lokacije kipa, objekta v prostoru in pogleda nanj v arhitekturni insce-nizaciji galerijskega sveta, v tem primeru konstruktivnega elementa am-bientalno postavljene skulpture, ki obkroža gledalca, ki lahko vstopi va njo, pri tem pa ima (ali ohrani) definirano navzočnost lastne individualne forme, volumna, velikosti, površine, barve ... hkrati pa funkcionira s tistim, kar ga obdaja, na integralen način. V letu 1997 bomo v Galeriji Murska Sobota pripravili že 13. mednarodni bienale male plastike, na katerem bosta sodelovala po dva umetnika iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, ZR Jugoslavije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in Velike Britanije. Na 13. bienalu želimo tokrat predstaviti malo plastiko, ki nosi v sebi in na sebi konstruktivne geometrijske elemente in je lahko plod stvaritve konstruktivistične ali konkretne umetnosti, kinetične skulpture, luminiscentne objekte ... iz različnih trdnih materialov. Z razstavo hočemo predstaviti ak- tualen trenutek, neke vrste pregled matematično sistematičnega in konkretno konstruktivnega ustvarjanja male plastike, ki danes živi v evropskem prostoru. Sodelovanje s Sombotelom Začetki sodelovanja segajo v leto 1966, ko je 31 avtorjev Studia madžarskih likovnih umetnikov razstavljalo v Paviljonu arh. F. Novaka v Murski Soboti. Sledili sta dve skupinski razstavi v Murski Soboti in Sombotelu, na katerih so sodelovali likovni umetniki iz SV Slovenije in Železne županije. Poleg mednarodnih likovnih razstav PANNONIA, ki so se zvrstile po letu 1967, smo do danes s Sombotelom izmenjali številne samostojne in skupinske razstave slovenskih in madžarskih 16 ^Tulturna priloga vestnik, 6. februar 19^ sodobnih likovnih ustvarjalcev. Med njimi so najpomebnejše: razstava del Marie Geszler, Janosa Horvatha in Karolyja Majthenyja v M. Soboti leta 1972, skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič) v Sombotelu leta 1973, samostojna razstava fotografij Jožeta Kološa v Sombotelu leta 1973, razstava keramike Janosa Nemetha v M. Soboti leta 1986, slik Laszla Ddczija v M. Soboti leta 1987, pregledna razstava tekstilnega bienala Szombathely 1970-1988 v M. Soboti, 9. mednarodni bienale male plastike v Sombotelu leta 1990, tekstilni bienale Szombathely v M. Soboti leta 1992, pregledna razstava skulptur in risb An-drasa Tornalya v M. Soboti leta 1993 ter 13. madžarski in 10. mednarodni bienale mini tekstila iz Sombotela v M. Soboti leta 1994. Sodelovanje z Gradiščanskim (Burgenlandom) v Avstriji Sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo oziroma zvezno deželo Gradiščansko in Pomurjem na likov-nogalerijskem področju seje vzpostavilo leta 1967 s prvo mednarodno likovno razstavo Panonska pokrajina - panonski človek v Razstavnem paviljonu arh. F. Novaka v Murski Soboti. Odtlej pa do danes so se zvrstile poleg mednarodnih likovnih razstav PANNONIA številne izmenjalne razstave. Med njimi so najpomembnejše: razstava grafik Georga Eislerja, Alfreda Hrdlicka in Rudolfa Sch6nwalda v M. Soboti leta 1972, treh umetnikov iz Ženavcev/Jennesdorfa Arnolda Po-stla, Erwina Reisnerja in Eduarda Szauerzopfa v M. Soboti leta 1982, sedem grafikov iz M. Sobote Zoltana Gaborja, Štefana Galiča, Štefana Hauka, Jožeta Horvata - Jakija, Lojzeta Logarja, Franca Mesariča in Boruta Vilda v Ženavcih/Jennersdorfu, razstava Erwina Reisnerja, Eduarda Szauerzopfa in Johannesa Wankeja v M. Soboti leta 1984, pregledna razstava slik, risb, grafik in objektov Erwina Reisnerja v M. Soboti leta 1995 in leta 1996 v Gussin-gu ter razstava del članov DLUPP-a v Neumarktu/ Raab leta 1996. Sodelovanje z Ingolstadtom Sodelovanje partnerskih mest Murske Sobote in Ingolstadta na likovnogalerijskem področju poteka od leta 1981, ko je Galerija Murska Sobota predstavila v Ingolstadtu eksponate 5. mednarodnega bienala male plastike. Odtlej pa do danes je soboška galerija posredovala Ingolstadtu naslednje razstave: leta 1984 razstavo Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju ‘84, 1988. leta razstavo slik N. Beera, M. Gumilarja, S. Červe-ka, Z. Huzjana in F. Mesariča, leta 1989 razstavo grafik pomurskih likovnih umetnikov in leta 1993 pregled no razstavo slik, grafik in objektov Franca Mesariča. Muzej konkretne umetposti iz Ingolstadta pa nam je posredoval razstavo slikarjev Mathiasa Schlutterja, Štefana Pfatischa in Dieterja Sanderja leta 1982, eksponate iz zbirke Muzeja konkretne umetnosti leta 1986, samostojno razstavo slik, risb in grafik Gerde Wasmuth Pohley leta 1991, razstavo z naslovom Horizontal - Diagonal - Vertikal -Energie leta 1994 in razstavo grafik in multiplov iz stalne zbirke Muzeja konkretne umetnosti leta 1996. Plod dolgoletnega sodelovanja obeh partnerskih mest pa bo predstavljal 13. mednarodni bienale male plastike leta 1997 v Murski Soboti, pri katerem bo sodeloval tudi Muzej konkretne umetnosti In-golstadt, kamor bomo razstavo iz Murske Sobote tudi prenesli. Stalna zbirka Galerije Murska Sobota Fundus stalne zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota je začel nastajati na začetku 70. let sprva predvsem z odkupi na mednarodnih likovnih razstavah PANNONIA, pozneje pa tudi na samostojnih in skupinskih razstavah slovenskih, posebno domačih iz Pomurja izvirajočih likovnih umetnikov. Posebna oblika pridobivanja eksponatov so tudi darila likovnih ustvarjalcev, delovnih organizacij, podjetij in ustanov pa tudi posameznih donatorjev. Tako so leta 1975 darovali svoja dela člani skupine DHLM (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič), katerim seje istega leta pridružil kot darovalec tudi Štefan Galič. Ob razstavi del skupine ORFELIN iz Beograda leta 1980 v soboški galeriji so Rastko Čirič, Mihal Kiral, Ljiljana Stojanovič in Milica Žarkovič podarili galeriji vsak po eno delo. Akademski slikar Nande Vidmar (1899-1981) je v letih 1979 in 1980 podaril Galeriji Murska Sobota 107 umetniških del - risb, skic in grafik, ki so nastala v obdobju 1932-1946. Leta 1981 smo prejeli v varstvo zapuščino slikarja Ludvika Vrečiča (1900-1945), ki nam jo je predala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V njej so v glavnem risbe in skice. Skupščina občine Murska Sobota je podarila leta 1986 naši galeriji grafično mapo akad, slikarja Antona Stankowskega iz Ingolstadta. Leta 1986 je Tovarna oblačil in perila MURA obogatila naš fundus z desetimi grafičnimi listi pomurskih likovnih ustvarjalcev in tridesetimi reproduciranimi fotografijami Jožeta Kološe. SGP POM-GRAD, d. o. o., iz Murske Sobote je leta 1991 podaril Galeriji Murska Sobota pet malih plastik. Posebno pozornost in skrb namenjamo sistematičnemu in sprotnemu zbiranju likovnih del ustvarjalcev, ki so rojeni v Pomurju ali pa dlje časa živijo in delajo v naši pokrajini. Trudimo se, da sproti spremljamo razvojne tokove posameznih avtorjev in poskušamo pridobiti tista njihova dela, ki so za njihov osebni likovni izraz najpomembnejša. Pri tem nam Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije sicer prispeva po eno odkupno nagrado z vsakokratnega bienala male plastike, medtem ko vsakoletnih rednih in sprotnih odkupov ne sofinancira. Tovrstne pomoči smo deležni s strani ministrstva in posebej v zadnjem času s strani Mestne občine Murska Sobota ob večjih preglednih razstavah pomurskih likovnih umetnikov. Da bi se steklo čim več finančnih sredstev za odkupe likovnih del. je Galerija Murska Sobota leta 1982 založila in izdala prvo grafično mapo pomurskih likovnih ustvarjalcev, leta 1986 drugo mapo in leta 1990 še tretjo grafično mapo. S prodajo grafičnih map in s komisijsko prodajo likovnih del od leta 1985 naprej so ' .gO; Z razstave 12. mednarodnega bienala male plastike v Galeriji Murska Sobota leu ! ^ se začela zbirati finančna sredstva, ki jih Galerija Murska Sobota namenja za odkupe likovnih del za lastno stalno zbirko, zato je naš fundus začel po letu 1985 tudi hitreje rasti in se bogatiti. V zbirki sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota, ki šteje 728 eksponatov slik, grafik, risb, skulptur, tapiserij in umetniških fotografij, imajo svoja dela avtorji: Andrej Ajdič, Kosta Angeli Radovani, Apollonio Zvest. Drago Bac, Nikolaj Beer, Mirsad Begič, Franc Bencak, Darko Birsa, Peruško Bogdanič, Ivo Bošnjakovič, Mirko Bratuša, Irena Brunec, Man Calin, Sandi Červek, Rastko Čirič, Ladislav Danč, Marika Danč - Roth, Olivera Dautovič, Tone Demšar, Jože Denko, Andrzej Dluzniewski, Milorad Dokič - Mladi, Georg Eisler, Jadranka Fatur, Zoltan Gabor, Štefan Galič, Maria Geszler, Endre Gonter, Zlatko Gnezda, Bogdan Grabuloski, Marjan Gumilar, Petar Hadži Boškov, Štefan Hauko, Norwey Hebler - Herbert, Jože Horvat - Jaki, Lasz-16 Horvath, Zdenko Huzjan, Ljubo Ivančič, Karel Jakob, Andrej Jemec, Olga Jevrič, Zdravko Joksi-movič, Mihal Kiral, Ferenc Kiraly, Suzanne Kiraly - Moss, Slobodan Kojič, Jože Kološa - Kološ, Silve ster Komel, Kuzma Kovačič, Priska Kulčar Franc, Kuhar, Janez Lenassi, Lojze Logar, Albin Lugarič, Ignac Meden, Roman Makse, Franc Mesarič, Branko Miljuš, Murtič Edo, Zoran Nastič, Koloman Novak, Ditka Petkovič, Ratko Petrič, Hadrian Pi-gott, Peter Pongratz, Vesna Popržan, Vlado Potočnik, Slavoljub Radojčič, Balša Rajčevič, Mirko Raj-nar, Drago Rozman, Boris Sajovic, Uli Seidler, Mojca Smerdu, Anton Stankowski, Ljiljana Stoja novič, Jože Šubic, Slavko Tihec, Dušan Trsti Vinko Tušek, Milim Vidič, Nande Vidmar, Bo®1 Vild, Ludvik Vrečič, Jože Vrščaj, Mehmed 221®* vič, Boris Zaplatil in Milica Žarkovič. Povzetek Galerija Murska Sobota, v kateri je zaposli pet ljudi: Franc Obal, ravnatelj in strokovni deb” - višji kustos, Robert Inhof, strokovni dela* (umetnostni zgodovinar in filozof), Elizabeta M’ tišek, računovodkinja in pisarniška referent* Jelka Geder - Kosi, informatorka, vodnica iT' ruhinja razstav, Franc Cipot, čistilec in vzdrževa stavbe, si prizadeva od svoje ustanovitve leta m kot mlado likovno središče v skrajnem severe^ dnem delu Slovenije, v trikotniku na stičišču®®: Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ustvariti svoj P1 poznavni program dela. A S svojimi študijskimi razstavami avtorjev sod ne slovenske in tuje likovne umetnosti, s po86® ’ poudarkom na znanstvenoraziskovalnem del ; likovnem ustvarjanju umetnikov, ki izvirajo murja ali pa dlje časa živijo in delajo v njem,tet . vilnimi mednarodnimi likovnimi manifesta61!8 J med njimi bi posebej omenil mednarodni bi® male plastike in mednarodno trienalno likovno stavo PANNONIA, pa umetniško tvorno po8® širši evropski kulturni prostor. * S postavitvijo stalne zbirke sodobne likovne u nosti, posebej pa evropske male plastike kote stvene zbirke v Sloveniji v prostorih nadzidan6 dbe soboške galerije (le-ta je zajeta v predvid zazidalnem načrtu središča Murske Sobote),ze potrditi in udejaniti naše napore znanstvenotaZ . ]j valnega dela znotraj likovnogalerijske dejavn0 , predstavlja eno najbolj razvitih in kakovosti dročij kulturnega življenja v Pomurju, hkrati pa dariti kakovostno turistično ponudbo mesta N j Sobote in njenega ugodnega geografskega P°' .j na stičišču držav Avstrije. Madžarske in HrvasK i roma mest Dunaja, Budimpešte in Zagreba. Ob tem nas veseli, da imajo podjetja, nove in drugi lastniki v Pomurju več kot 50 6 natov male plastike, daje v eksterieru na Z površinah tovarne MURA park sodobnegas'^ skega kiparstva, da iz Pomurja izvira 24 akad6 izobraženih likovnih umetnikov, združenih štvo likovnih umetnikov Prekmurja in PrleklF' poleg soboške galerije aktivne še Galerija Len p Galerija Anteja Trstenjaka Ljutomer in GaRr" J denske Radenci ter veliko rednih in priložn0 razstavišč širom po naši regiji ... Jh Vse to je jamstvo, da je naše delo v likovn ji rijski dejavnosti uspešno, hkrati nas pa zavezU)' ČP storimo se if to, da se sodobni 1 [,fllj umetnostise d razširi in ob različnimi n° večplastni"1'^ konstruktM^^ gledi mlajših umetnostni dovinarjev lfl Ss naše mesto v ' r še tesneje pm o njih, ne morem jih pa izreči. Stavek lahko amo pove kako stvar je, ne pa kaj je.«14 V pričujoči /Pravi bomo torej sledili tem znakom, govorili o b ter tako poskušali dešifrirati nekaj slik kot krip-rav^ame' katerih upamo, da se bo po sami na-dviuSt\ar' .razkril skupni imenovalec slikarstva Lu-v-, a Krečiča, Franca Mesariča, Štefana Hauka. J?.? Beera in Sandija Červeka. Ne v smislu kJniClfe’ ampak v smislu Wittgensteinovega »to se da t Veprav nisem nenaklonjen preslišati dejstva, n a e vrste lakmusov papir, ki bi nam povsem J°. ematično in popolnoma razkril bistvo neke-& slikarstva, ne obstaja. Psihološki portert pokrajine Ludvik Vrečič Vrežte seje rodil 10. aprila leta 1900 v leta ig7. । ' Po končani osnovni šoli v Strukovcih Učan?1 so ga starši na pobudo takratnega evange-Francae|a.seniorja Štefana Kovača in nadučitelja Šoprn *Uže vP'sali na evangeličansko gimnazijo v 1^2.X Madžarskem, ki jo je obiskoval v letih Zalegi? 6' SolanK je nadaljeval na trgovski šoli v iebil Dnvie8U' kfer Je 'eta 1919 maturiral. Istega leta odslnjp 1Can k vojakom v Veszprem, kjer pa je po moral roka zaradi gmotnih težav tatl še nekaj časa pri plačani vojski. Vlado Regal na vhodih v evropo ^udarni kupujejo, kjer je ceneje; to možnost VAM Ponujamo v naših prostocarinskih prodajalnah: 1-Petišovcih *3.Gruškovje * 5. Obrežje (* v pripravi ali gradnji) Seznanite se z našo ponudbo. Priporoča se REGAL Murska Sobota ^Ntekte Novaka 13 * 069/31 906 pax: 069/32 955 Vaš PRIHRANEK Uspešni boste tudi vi Sagadin15, sodeč po številnih risbah, domneva, da je Vrečič leta 1918 obiskoval tudi zasebno slikarsko šolo. Za časa ustanovitve prve Jugoslavije seje vrnil domov, da bi študij nadaljeval. Ker pa v domovini takrat še ni bilo akademije za upodabljajočo umetnost, je Vrečič svoj študij nadaljeval na Madžarskem. Leta 1920 se je vpisal v višjo trgovsko šolo v Budimpešti, ki jo je končal leta 1924. Leta 1921 se je vzporedno kot izredni študent vpisal še na visoko slikarsko šolo v Budimpešti, kjer je 20. junija diplomiral za profesorja slikarstva. Med študijem pa je bil leta 1924 poklican na služenje vojaškega roka v domovino. Ta drugi vojški rok je služil v Mariboru v 4. četi 45. pešpolka, kjer je napredoval v pehotnega poročnika. Leta 1937 je bil prisiljen zaprositi za madžarsko državljanstvo, sicer bi izgubil profesorsko službo. Vrečič seje preživljal z raznimi deli. Med drugim je po naročilu trgovcev - Židov risal tudi imperialistične letake. Preživljal seje tudi z izdelovanjem ženskih torbic, ki so bile po prvi svetovni vojni modna novost. Ker je bi! Vrečič spreten izdelovalec ženskih ročnih torbic, mu je to delo prineslo toliko zaslužka, da seje gmotno lahko trdno postavil na lastne noge in dokončal šolanje. Ob koncu vojne leta 1945 je v madžarskih mestih primanjkovalo hrane. Vrečič seje napotil čez Tiso v okoliške vasi, da bi dobil hrano. S tem namenom je nosil s seboj kovček starih oblek, ki jih je nameraval zamenjati za živež. Kako in zakaj je prišlo do prepira med njim in ruskim vojakom, nas v okviru stroke ne zanima, prav tako nas ne zanima niti to, ali gaje ruski vojak ustrelil v vagonu ali ob progi. To so vsekakor vprašanja, ki so zanimiva za romanomanopisce. Dejstvo je, daje strel Vrečiču prebil ledvice in povzročil vnetje trebušne mrene, tako daje čez 24 ur v ruski vojaški bolnišnici umrl. Pokopan je na monorskem pokopališču. Ko se je Dini Titan leta 1970 v Budimpešti srečal s pravnim pooblaščencem, ki mu je bila zaupana zapuščina Ludvika Vrečiča, je bil, kot sam priznava, malce v zadregi, ko mu je le-ta postavil vprašanje; »Ali vi tam v Prekmurju sploh veste, kdo je bil Lajči, kaj je predstavljal kot umetnik, kje je njegov grob?«16 Ludvik Vrečič je prepotoval skoraj vso Jugoslavijo. Večkrat je bil tudi v Sloveniji, posebno pogosto v Ljubljani, Mariboru, Bledu in Bohinju. Prepotoval je tudi Bosno, Liko in vso Dalmacijo. Od tujih dežel je med svojimi študijskimi potovanji obiskal Italijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Francijo. Božidarja Jakca je Vrečič spoznal leta 1924 na služenju vojaškega roka v Mariboru. Od slovenskih slikarjev je poznal Riharda Jakopiča in Miho Male-ša. Maleš priznava, da niti sam točno ne ve, kje, kdaj in kako gaje spoznal. Po vsej verjetnosti 2.Metlika * 4. Starod *6........ nekako v času prve in edine samostojne razstave v Jakopičevem paviljonu in v Ljubljani nasploh leta 1928. Tudi Jakopiča je spoznal na tej razstavi ali pa že nekaj časa pred njo. Ob Šebjaničevem obisku na slikarjevem domu v Budimpešti mu je Vrečič med drugim rekel: »Ko sem kot začetnik nekoč v ljubljanski Zvezdi razkazoval mojstru Jakopiču nekaj svojih del, je prišel zraven neki gospod profesor, kateremu je neka slika tako ugajala, da jo je kupil. Na Jakopičev nasvet sem potem nekaj popravil na njej.«17 Od tujih umetnikov je poznal Hynasa, Alfonza Mucho in Lasckoja. Vrsta ohranjenih risb je datiranih z letnico 1916, ko se začne prebujati Vrečičev slikarski talent. Risbe iz tega začetniškega obdobja so precej okorne. Na zasebni slikarski šoli v Šopronu je slikarski pouk potekal s konvencionalnim risanjem klasičnih mavčnih odlitkov, študijami pokrajine in akta. Ta uk je dal Vrečiču trdnejšo strukturo risbe. »V tem zgodnjem Vrečičevem slikarskem obdobju nam številne krajinske skice iz T6tvaszonya in Lovoda pričajo, da kontinuiteta njegovega izrazito krajinskega slikarstva korenini v takratnem pretežno krajinskem razpoloženju oficielnega in obrobnega madžarskega slikarstva. Celo risba ne opisuje deskriptivno, marveč ustvarja svetlobno-tektonsko, ploskovno, da jo doživljamo' kot predpripravo za slikarske uresničitve.«18 Prizaddevanja Vrečičevega akademskega okolja v času prvih desetletij 20. stoletja na Madžarskem izhajajo iz tradicij treh šol, nagybanyske, szolnoške in alfoldske. Na Ludvika Vrečiča so vplivale vse tri šole. Nekateri njihovi protagonisti so bili tudi dejanski Vrečičevi učitelji na akademiji v Budimpešti. Rudnay Gyula (alfoldska šola) in Reti Istvan (nagybanyska šola) sta poučevala risanje akta in oljno slikarstvo, Edvi-Illes Aladar (alfoldska šola) pa akvarelno slikarstvo. Leta 1928 je Ludvik Vrečič na Jakopičevo povabilo razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Razstavil je 226 del, od tega 40 figuralnih slik, 44 pokrajinskih slik in 6 tihožitij. Iz študijskih let je razstavljal 17 olj, 12 pastelov in 105 risb s kredo, svinčnikom in peresom. Razstavo sta mu pomagala postaviti Rihard Jakopič in Miha Maleš. Ob razstavi je izšel tudi katalog. Miha Maleš je v svojih Spominih na slikarja Ludvika Vrečiča (ena stran tipkopisa, nastala na prošnjo Franca Obala) o ljubljanski razstavi zapisal: »Razstava je bila samostojna. Imela je velik moralen uspeh, vendar pa se mi zdi, da ni prodal ničesar. Dom in svet je prinesel reprodukcijo njegovega dela čez celo stran, mislim, daje kritiko napisal prof. dr. France Stele. Kolikor se jaz spominjam, menda ni prinesel kritike o razstavi nobeden od dnevnikov, ne Jutro ne Slovenec, razen naznanila, da se vrši njegova razstava v Jakopičevem paviljonu. Verjetno je kmalu po otvoritvi razstave zapustil Ljubljano. S tem tudi ni mogel dobiti stika z občinstvom in z novinarji. Razstava je bila zelo lepa, bogata, kvalitetna. Verjetneje bil razočaran, da ni bilo odziva in zanimanja tako od občinstva kot od oblasti. V osvetlitev tedanjega stanja: on sploh ni šel niti v kavarno ali v družbo umetnikov. Mislim, da se tudi z Jakcem nista srečala. Takrat 1. 1928 ni šel v nobeno družbo, bil je osamljen, ker ni poznal Ljubljančanov. Jaz osebno mu nisem mogel z ničemer pomagati glede stikov z ljudmi. Takrat so bili res težki časi za vse umetnike, zlasti pa za mlade.« Dom in svet je res objavil kritičen prispevek o Vrečičevi samostojni razstavi, katerega avtor pa ni bil dr. France Stele, ampak Rajko Ložar. Tudi Ložar piše o materialnem neuspehu Vrečičeve razstave, kar je povezal s popolno apatijo našega takratnega občinstva do umetnosti. Del tega neuspeha pa je pripisal Vrečičevemu pomanjkanju podjetnosti. Rajko Ložarje v bistvu razumel likovni izraz Ludvika Vrečiča. Pripisal mu je upoštevanja vredne slikarske kapacitete, »dasi modernizma v njegovih delih zastonj iščeš«.19 Ložarje kot vzrok za to navedel zaostalost madžarske umetnosti, pri kateri se je Vrečič šolal. »Tema njegovih del je življenje Puste, človek s svojim žitjem in bitjem sredi krajine v čije brezbrežnosti in neomejenosti utone brez odmeva vsako veselje, naj je še tako močno; kjer solnce sploh ne zaide in je dan v svoji monotonosti in brezobraznosti svoje svetlobe postal podoben noči in kjer oko, trudno od strmenja, nima in ne najde, da bi si odpočilo.«20 Posebno pomembna pa se mi zdi naslednja Ložarjeva ugotovitev: »Tu človeška dejanja v resnici niso dejanja, ampak situacije.«21 Verjetno takratna Ljubljana niti ni bila pripravljena sprejeti in razumeti tako dejanske kakor tudi metafizične mračnosti Vrečičevih slik. Vrečiču so bili posebno pri srcu temni toni, ki sojih slovenski impresionisti, recimo Jakopič črno barvo, povsem izključili iz svoje palete. Gledano s tega stališča verjetno tudi Rajko Ložar ni razumel Vrečiča ravno v tistem, v čemer je Vrečič najmočnejši in kar se. najbolje zrcali v samem Ložarjevem zapisu, le da tukaj to, kar je zapisano, ne namerava biti slikarju v Ludvik Vrečič: Domačija, voz na dvorišču, po 1930 prid: »V olju prikazuje V. še mnogo kaotičnih rešitev, npr. figuralični motivi v krajini, katere po svoji disparatnosti celo odbijajo.«22 Tisto, kar je bilo Ljubljančanom na Vrečičevi razstavi najbolj zanimivo, je v likovnem smislu njegov najšibkejši del. To so podobe Ciganov, ki so pritegnile občinstvo predvsem zaradi svoje eksotike ter socialnega in folklornega motiva. Te slike so pritegnile občinstvo predvsem zaradi anekdotično-šti, ki se jim je lahko pritaknila. Kvalitativni vrhunec svojega likovnega ustvarjanja doseže Vrečič v tridesetih letih tega stoletja. Če pogledamo Vrečičevo sliko Domačija, voz na dvorišču iz ok. 1930 , vidimo skorajda ekspresionistično pojmovanje tako tistega videnega in od-slikanega kakor tudi same likovne materije. Posebno ekspresionistično je obdelan pas neba (ali morda strehe sosednje hiše), ki poteka od hiše na levi strani slike do desnega roba slike. Ta pas je nanesen z eno potezo s širokim čopičem. Slika razkriva severnjaško romantično provenienco prekmurskega slikarstva in je sorodna Constableovim študijam in še bolj slikarstvu Casparja Davida Friedricha. Ta sorodnost je razvidna, če pogledamo Friedrichovo sliko Menih na obali (1809, Schloss Charloteen-burg, Berlin). Na tej Friedrichovi sliki je horizont predstavljen kot nezlomljena linija, človeška figura pa je postavljena v pokrajino kot njen neznatni del. Tisti del, ki na Friedrichovi sliki predstavlja morje, predstavlja na Vrečičevi sliki njivo (ali streho sosednje hiše). Zanimivo je tudi horizontalno členjenje pasov, ki pa so na Vrečičevi sliki naslikani v obratni tonski vrednosti kot na Friedrichovi. Pri teh slikah gre.za kontemplacijo božjega makrokozmosa skozi neznatno človeško figuro in domačo krajino, ki predstavlja mikrokozmos ter kot taka nujni del makrokozmosa. David d’Angers, ki je srečal Friedricha leta 1834, je govoril o Friedrichovem slikarstvu kot o »razkritju tragedije pokrajine«. Enak moment »tragedije pokrajine« je mogoče opaziti tudi na Vrečičevih slikah iz tridesetih let. Hkrati pa je tako za Friedrichovo kot tudi Vrečičevo slikarstvo značilna pokrajina, videna skozi panteistične oči. Ko Vrečič na svojih slikah osvetli določene dele, se zdi, kot da bi to storil le zato, da bi zaradi kontrasta temni deli delovali še temneje. Rezultat takega barvnega kontrasiranja je pridušena nadnaravna svetloba, kakršno vidi Vrečič v stilu severnjaških slikarjev z duhovnim in ne fizičnim očesom. Skratka, gre za tiste vrste svetlobo oziroma tiste skrivnostne svetlobne učinke, ki jih na svojevrsten način najbolj radikalno izpelje Sandi Červek. Enako panteistično občutje in »tragedijo pokrajine« izraža tudi Vrečičeva slika Gorička pokrajina. Zanimivo je, daje ta Vrečičeva pokrajina na črno-beli reprodukciji svetlejša kot v originalu. Slika po vsej verjetnosti predstavlja pogled na vas Bodonci. Značilna je odsotnost ljudi. V skorajda nerazpoznavnih barvnih gmotah je edina markacijska točka zvonik vaške cer kve. Celotna slika živi s tisto tišino nadnaravnega, ki jo omogoča pojmovanje pokrajine kot atavistične ruševine. Omeniti je treba tudi, da gre pri Vrečiče- 22 kuituma priloga vestnik, 6. februar J vih slikah za razmeroma majhne, intimististčne formate, od katerih meri najmanjši (od dokumentiranih slik) 23 x 17 cm, največji pa 70 x 100 cm. Med Vrečičeve najboljše portrete vsekakor sodi Ženski portret iz leta 1932. Tisto, kar je Vrečič videl »z očesom svojega duha« v pokrajini, je tokrat preselil na obraz portretiranke. Dekletove oči so oči, ki so »že mnogo tega videle in doživele«, torej smo pri Vrečičevi sliki deležni podobnega pogleda, kot ga poznamo iz zgodovine umetnosti. Tak pogled je recimo pogled Jana Sixa z istoimenega Rembrandtovega portreta (1654, Six Collection, Amsterdam). Vendar pa v nasprotju z Rembrandtovim portretom pri Vrečičevem Ženskem portretu ne gre za melanholičen pogled intelektualca. To so oči preprostega kmečkega, dekleta, ki se ji je svet razkrival prav tako kot kakemu humanističnemu intelektualcu, vendar na bolj domač in neposreden način, katerega govor ne premore retorične izpiljenosti in je reduciran na tistih nekaj enostavnih besed, ki jih lahko izreče edinole človek s takim obrazom, ne da bi izzvenele prazno. Moč dekletovega pogleda še bolj poudarja modelacija dekletovega čela. Z močnim svetlim nanosom, s katerim nakaže refleksijo svetlobe, Vrečič dekletovo čelo skoraj deformira oziroma doseže videz anomalije, s tem pa doseže ekspresiven učinek; gledalca opozori na otožnost v dekletovih očeh, ki je daleč od patetičnih pogledov, kakršne vidimo na sliki Forda Mado-xa Browna Zadnji pogled na Anglijo (1852/55, Birmingham). Pred tem Vrečičevem Portretom ženske pa tudi pred mnogimi drugimi Vrečičevimi slikami lahko rečemo, kakor je nekoč rekel dr. Gachet pred Van Goghovo sliko Arležanke: »Kako težko je biti malodušen.« Zanimiva je tudi sama polt Vrečičevih portretirancev. Ta polt je daleč od kakršne koli bidermajerske ali viktorijanske bledopolte elegance. Polt Vrečičevih figur je rustikalno zagorela. Po tragični osamelosti Vrečičeve figure kot neznatnega in minljivega mikrokozmosa v večnem makrokozmo-su bi si dekletov obraz lahko predstavljali na kaki Mesaričevi figuri, na njegovih slikah na pol opustelih kavarn. Zaznavanje minevanja je sorodno Bee-rovim kmečkim Saturnom in razdejanim domačijam, medtem ko podoben učinek anomalije (vendar ne čela ampak brade) najdemo na Huzjanovi sliki Jože. V Vrečičevem slikarstvu skorajda ne zaznamo kmečkih opravil, so nam pa njegova polja predstavljena kot tisto, ki s trdim delom rabi človekovemu revnemu preživetju. Toda ta v Vrečičevih slikah diskretno s polji povezana dela, niso tiste vrste opravila, ki bi razveseljevala turiste, ampak gre za tisti trpki spopad z zemljo, v katerem si človek nekatere plodove tudi pribori, vsaj do takrat, dokler sam ne postane del zemlje. Sama zemlja je pri Vrečiču tisto tostransko in minljivo, čemur se ne more pritakniti anekdotičnosti, je pa metafora za enostransko - križ, prek katerega se pride do zveličanja. Zakaj so Vrečičeve slike tako mračne? Po vsej verjetnosti pri tem nima velikega deleža ne dejstvo, da se je izučil v budimpeštanskem okolju, ne dejstvo, da je svoja platna grundiral z asfaltno smolo. Prej gre iskati razlago temu v enako težkem vprašanju, zakaj so tako sorodni slikarji, kot so Caspar David Friedrich, Vincent van Gogh in Mark Roth-ko, končali tako, kot so, za vse tri omenjene slikarje velja tisto, kar je Schorn dejal za Friedrichovo življenje; namreč, daje bilo njegovo življenje dolg niz nesreč. Vendar pa to vprašanje zahteva posebno raziskavo, ki se ji na tem mestu ne moremo po svečati, tako da to problematiko lahko samo nakažemo. Je Vrečič slutil svojo tragično smrt in to tesnobo izražal v svojih delih? Po moje je pritrdilen odgovor na to vprašanje nesmiseln in bi čemu takemu lahko pritrdil le izrazito nepronicljiv pisec biografskega romana. O tej slutnji sicer lahko govorimo pri van Goghovi sliki Vrane nad žitnim poljem (1890, Rijk-smuseum, Amsterdam), ne moremo pa kaj takega trditi o celotnem opusu kakega slikarja, kajti taka slutnja bi bila vredna kar prerokbe delfijskega oraklja. Zadovoljivega odgovora spričo temačnosti Vrečičevih del ne moremo dati, še toliko manj, ker sem osebno prepričan, da Vrečič takšnih slik zavestno ni hotel slikati. Po moje je hotel slikati slike, ki bi se ljudem zdele lepe, in s prodajo le-teh tudi živeti. Ko tukaj pravim »lepe«, ne mislim na tisto domnevno lepoto, ki naj bi jo po ljudskem prepričanju imele Jakobove slike, ampak na zgodovinsko preverjeno lepoto v smislu renesančnih, baročnih ali klasicističnih slik. Tej trditvi v prid govori tudi dejstvo, da je Vrečič kopiral dela takih mojstrov, kot sta Rafael in Murillo. Kopiranje teh dveh slikarjev je samo po sebi dovolj zgovorno. Rafael je tisto ime, na katerega se je najbolj skliceval kakršen koli akademizem. Murillo pa je že kar sinonim za sentimentalnost ali osladnost. Vrečičeve slike so, če rečemo emfatično, take po svoji notranji nuji, katere se morda niti sam ni zavedal. Vrečičeva stilna težnja k realizmu, ki kljub temu, da le-tega presega, ostaja vse do konca njegovega življenja v bistvu retrogardna. V prvih dvajsetih letih tega stoletja je stopila na prizorišče že večina revolucionarnih stilov, ki pa so imeli domala vsi odklonilen ali celo zanikujoč odnos do realizma. Vendar pa se ne sme spregledati, da je šlo za gibanja v tistih deželah, ki so imele bogato likovno tradicijo, tako da je bil tudi spekter upora proti kanonizirani umetnosti širok. Ludvik Vrečič pa je živel v okolju brez likovne tradicije. In če parafraziramo Marxa ter rečemo, da ne le filozofi, ampak tudi slikarji ne rastejo kot gobe po dežju, in da tisti duh, ki z rokami delavcev gradi železnice, ne le postavlja filozofske sisteme v možganih filozofov, ampak tudi slikarske koncepte v slikah slikarjev, vidimo, da je bila težnja k realizmu v bistvu tudi edina možnost, ki jo je Ludvik Vrečič imel, ne glede na to, da je ta realizem krepko presegal in se v nekaterih študijah dotaknil tudi ekspresionistične likovne govorice. Pokrajina kot dekoracija Karel Jakob Karla Jakoba omenjamo samo na kratko, in sicer kot nekakšno likovno antitezo Vrečičevemu slikarstvu, ki pa je med občinstvom naletelo na ugodnejši odmev, kot je to bilo v primeru Ludvika Vrečiča. Karel Jakob je v letih 1932-34 študiral na akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Jakobov motivni svet je prvenstveno vezan na pejsaž. Jakobovo slikarstvo predstavlja prekmurski svet po njegovih izrazitih in splošno prepoznavnih označevalcih, kot so topografske (rakičanski drevored topolov) ali folklorne znamenitosti in značilnosti. To je prvi opazil Franc Obal, ki je v svoji študiji in hkrati prvem kritičnem pregledu prve prekmurske akademsko šolane likovne četverice Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja zapisal, da Jakob doživlja pomurski svet brez »globoke notranje napetosti in pretresljive občutenosti: zadostovali sta mu že njegova vizualna značilnost in posebnost, ki sta hkrati tudi smisel njegove likovne upodobitve. Ves čas je ostal zvest upodabljanju značilnih kmečkih opravil, kot so na primer: setev, žetev, mlačva, klepanje kose, vezanje žitnih snopov, izdelava ritonj in pokrivanje hiš z njimi... Rad je slikal vaške ambiente, značilne panonske s slamo krite hiše, mline in brode na Muri.«23 Slikarstvo Karla Jakoba je izrazito neproblematično tako glede vsebine kakor tudi likovne izvedbe. Ce pogledamo njegov Portret matere, vidimo precej poenostavljen likovni izraz, ki se hoče približati realizmu, vendar mu to ne uspeva. Sam obraz je modeliran v smislu obrazne maske, iz katere ne razberemo nobenega izraza. So pa Jakobove slike izrazito sugestivne, gledalcu skorajda ne dopuščajo možnosti lastne interpretacije, ampak mu jo same narekujejo, da ne rečem vsiljujejo. Pri Portretu matere je izraženo bistvo vsega Ja kobovega slikarstva; hotenje, da bi se prekmurski človek predstavil kot skromen in trpeč, a srečen. Skozi tako zastavljeno optiko jo vidi tudi pionir prekmurske umetnostne zgodovine Vlado Sagadin, ki v tem portretu vidi eno od Jakobovih najboljših del, kar je nemara tudi res, nikakor pa ne pomeni, da o tej sliki lahko govorimo kot o umetnini. Malce zastarela je tudi Sagadinova interpretacija, kjer pravi: »To je plemenita personifikacija kmečke dobrote, skrbnosti in ljubeče preproščine, ki se nam iz Jakobovega opusa utrinja kot svetinja danes že odmirajoče legende o revnih, toda dobrih ljudeh Prekmurja.«24 Če primerjamo ta portret z Vrečičevim portretom ženske, vidimo, kako velika razlika je ne le v obeh slikah, ampak tudi v obeh slikarskih konceptih. Vrečič izraža v svojem Portretu ženske vse sestavine, ki jih Sagadin pripisuje Jakobovemu portretu. Te lastnosti so pri Vrečiču dejansko navzoče, vendar so predstavljene na diskreten in nevsiljiv pa tudi za manj zatevno oko bolj neprikupen način, kot pa je to primer z Jakobom, kjer je sama obravnava te teme transparentna in kot taka nevznemirljiva. Razlika je tudi v modelaciji. Vrečičeve poteze s čopičem so kratke in energične, marsikatero stvar Vrečič samo nakaže. Jakob pa se posveča podrobnostim, ki pa jih vseeno pušča nedodelane. Pri Jakobovi sliki imamo tudi opravka s problemom glede postavitve v prostor, kjer so razmerja prostor, kubus, figura rešena karseda šolsko. Tako da bi to sliko kot svetinjo lahko desakraliziral količkaj duhovit karikaturist, če bi le izhajal iz vprašanja, kje oziroma na čem Jakobova figura sploh sedi. Enak problem se pojavlja tudi pri Jakobovi sliki Dekle z jabolki. Slika je izdelana predvsem risarsko. Likovno jo določa črna obroba okrog zgornjega dela dekletovega trupa, očesne partije, nosa, ust in jabolk v košari. Ozadje je naslikano sumarično in deluje precej scenografsko. V sliki pa so tudi socrealistične evokacije. Tako da si to dekle povsem lahko predstavljamo, kako namesto košare z jabolki drži v rokah kak udarniški transparent ali zastavo. Jakop je posebno neprepričljiv prav v zasnovi prostora. Če pogledamo eno od njegovih najbolj uspelih slik Prekmurska vas - Lipa, se nam zdi, da njegove figure in predmeti nimajo čvrste opore, da so od nekod drugod izrezane in prilepljene na platno ter da bodo prej ali slej s tega platna tudi zdrsele. ' To je posebno razvidno, ko Jakob deloma zanemari skrbno potezo v prid svobodnejši ekspresiji, ki pa mu, kakor to vidimo na sliki Sejalec, ostaja vseskozi tuja, ter sliko spreminja v grotesko. Sejalčeva roka je predolga in anatomsko nepravilna, vsa figura je manieristično razpotegnjena, čeprav lahko govorimo o maniri v Jakobovem primeru le v smislu obrtniških sposobnosti in nikakor ne o tistem, kar se v umetnosti zgodovini pojmuje pod tem terminom, kajti Jakobove slike ne vsebujejo nobenega od pravih manierističnih komponent. Opozoriti je tudi treba, da se veliko figur na Jakobovih slikah ponavlja in se prenašajo z ene slike na drugo, tudi ta pojav v umetnostni zgodovini ni nov in bi ga lahko primerjali s početjem Pietra Perugina, seveda če bi ta primerjava vzdržala brez škode za Perugina. Te slike sodijo v Jakobovo zadnje obdobje in so najslabše. Omeniti velja tudi, da jih je delal po na ročilu. Ko govorimo o slikarstvu Karla Jakoba< našnjega stališča, moramo izreči spoznanje,11 imel nobenega vpliva na drugo ali tretjo prekmurskih slikarjev. Bil pa je pomemben kotP gog in ustanovitelj skupine LIKOS, tistega W je v bistvu njegova likovna dediščina, nehote* tudi vzornik številnim nedeljskim slikarjem,« slikarstvo ni več nedeljski oddih ali želja, ampaF dobičkonosen posel. To amatersko slikarstv ‘ posel je kvalitativno daleč tudi od Jakobove* nanj se veže le glede na idiomatiko pokrajin6' razglašena za eksotično in kot taka tudi suvet ’ vnovčljiva. To dejstvo samo po sebi ni proble -no, problematične so posledice, namreč, s pop* no dobičkaželjnostjo se ne deklasira le san*1 slike kot umetnine, ampak se hkrati z (meta1 rečeno) izokefalno hiperprodukcijo v človesD sti briše razlika med sliko in umetnino, in to tar se degradira pojem slednje. Otroške igre in oblaki Štefan Hauko Štefan Hauko je odšel na likovno akademij® v svojem osemindvajsetem letu, po končan1 t oblikovanje. Vse do tega časa je moral skr domačo kmetijo. Njegovi akademski zal( dobni Kregarjevim, »kije začel študirati sli potem, ko je že imel poklic, se pravi kot m dozorela osebnost, z absolutnega stališča Pa pozno, saj so njegovi vrstniki (s katerimi n J povezan ves čas predvojnega ustvarjanja)' Kluba neodvisnih, predstavniki tiste general dabljajočih umetnikov, kije prva dobila m ■ šolati se doma v Zagrebu«.25 Štefan HaU začetku sedemdesetih let začel delovati v _ DHLM, ki so jo sestavljali Ladislav Dane, Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič. J Skupina je bila pomembna iz dveh razl°8 vič so. bili to prvi domači prekmurski slikanj svoj študij končali v Ljubljani in ne v Budi ali Zagrebu, in drugič je to prva skupina Pr „ skih slikarjev, ki so se javnosti predstavili KO na. Štefan Hauko je zanimiv predvsem žara > ker smo z njim v bistvu že precej zgodaj - . gi generaciji prekmurskih slikarjev - dobin koketiranja z surrealizmom oziroma glede n vno neenotnost siirrealizma kot umetnost 20. stoletja je morda ustrezneje reči s fanta slikastvom. V siirrealizmu vidimo v sintez01^ no antitetičnost kontradiktornih pojme* Štefan Hauko: Ležeča figura, 1971 kozmosa in mikrokozmosa, zavesti in P°. pli? realnega in fantastičnega, zdajšnjega in m pji Osnovni interes Štefana Hauka vljanju figure v prostor. Haukovi cikli P J vzporedno in nosijo naslove Pod oblaki, gure, Ležeče figure. Trave, Otroške igre •" |(if Ležeča figura iz leta 1970 je naslika11 ženska, ki leži še v povsem nedefiniranem^ s pomočjo katerega tri četrtine platna g jr praznina in so v sliki opartovski elem61 p' kažejo v ženski kombineži, ki je razbraz p brastimi lisami, na sliki Ležeča figura12 p ji' pa se praznina razgiba v temačne oblake-bodo veljali tudi kot Haukov podpis doK J demdesetih let. Na tej sliki opartovski m® j/ ginejo, figura pa je pokrita z manj togo,c pokrito mavrico, ki pa je tudi edini kolon trast modrikasto zeleni barvi neba. fejSr Leta 1972 se ves prostor, ki je bil nakazan z oblaki, razgiba v nekakšen nad Prekmurjem. Figura v Haukovih slikanj/ še vse do začetka osemdesetih let, dokle® popolnoma iz njegovih slik, še vedno P piL prav v središče slike. Torej v najbolj zanimivo likovno točko. To statiko pa jP ši z razgibanjem oblakov, ki zdaj PostaS* akter slike. Če govorimo o Haukovih sl1^ portretih prekmurskih oblakov, pa ne S J® portretu oblakov v smislu Constablovih l’ jjH1 študij oblakov, ki so bili pozneje P^jitj vključeni v končane slike. Haukovi halucinatorični karakter, ki se s tem, ko di na dveh enakovrednih poljih, realne* ’ nem, približujejo surrealističnemu POJfla)(r Maxa Ernsta, kije v svojih kolažih videl * srečanje dveh ločenih resničnosti«.26 ^nikjj. februar 1997 ul turu a priloga Vendar pa Hauko ne uporablja kolaža, ampak jajčno tempero in to, kar hoče izraziti, izrazi s samo lazuro, ki še bolj poudarja ne le neskončnost oblakov in osamelost figure, ampak tudi dimasto maso oblakov. Tako da so Haukovi portreti oblakov v bistvu subjektivno predelani v alegorije smrtnega strahu, pred katerega zloveščo antropomorf-nostjo si Haukove figure zatiskajo oči in pred katerimi bežijo. ■■ — «etan_Hauko: Pod oblaki. 1973 n bukovih ležečih figurah opažamo, da so oblat-”6 Že dejansko mrtve. Tako kaže slika Pod nim' t'Z ’eta 1973 v vodi ležeče truplo z razpušče-antr aSm*’ nad katerim se zbira vrtinčasta skupina trun?P°m°rin'h oblakov. Na hrbtu ležeče žensko Gab ° Sp°minja na sliko Ofelija (1851/52, Tate je v L°nd°n) Johna Evereta Millaisa. Razlika deluj6111’ da M'Hais upodobi elegantno damo, ki soveofr/Zasanjano kot mrtvo. Tudi okolje Millai-dtem v eiieie Prikupno in ne grozo zbujajoče. Me-obraš'0^6 Prl Millaisovi sliki voda bistrega potoka utvn/// S cvetiern’ Pa je pri Haukovi sliki stvar ga । .0 ratna. Haukovo žensko truplo je od dolge-ster p/v V Vodi že zabuhlo. Sama voda pa ni biga nto°-’ amPak zatohla, stoječa voda panonske-kKr sm”13’ katere?a horizont se staplja z nebom, mrhovinarji zbirajo oblaki. mogel ea . em se na slovenskih tleh nekako ni in ni nam stPriJeti- Prvi gaje v tridesetih letih prinesel k nepren/^.^SaL vendar je šlo pri njem za precej sicer red V° ln eklektično varianto. Stane Kregar surreaijl ? ne zaPada popreproščanjem v smislu Ustavit 'Cne stngnacije, ki si postavlja kot absolut domišijdnje freudističnih simbolov in si pri tem garjev0 //a ’zdrPno izčrpava podzavest. Kre-alvado ■ rstvo se eklektično opira na slikarstvo Ujevega vendar mu ostane bistvo Da- st°Pijo ™j,selne8a koncepta nerazumljivo. »Kadar nejasne ^re8arjevih zlasti surrealističnih delih ^tažanie11186’0? konstrukcije pred zgolj likovno ti.«« ’ nas slika tudi slikarsko ne more prepriča- Kr htbto^// eVa s*'ka Revolucija v Španiji predstavlja s ga v mo/01' g'eda'cu obrnjenega dečka, oblečene-^egar n narsko un>formo, ki v levici drži obroč, ^azir-nr/ a''k' skoraj dobesedno kopira (ne pa-^Useum Pa''jevo sliko Duh sexapeala (1934, Dali sebe kot’ /gUeras). Če je Dali na tej sliki upodobil si Krega/r°ka’ oblečenega v mornarsko uniformo, spominu IZposodi to podobo in kot v izmišljenem lija. Štefanu a sebe k°t otroka oziroma kot Da-at>ipak m n Hauk° se ne opira na Dalijeve vzorce, / domačr/^0 sv°i'b slik najde v domači pokraji-’seto p| 1 'judeh in v svojem dejanskem otroštvu. V Rtasti' ° suk)''mira na višjo raven in jih združi rečemo i/?1 ''k°vni izpovedi, ki ji surrealistično V Haui. 0 'e hipotetično. °ttoka Tj /Vern opusu ima pomembno vlogo motiv na ^dsta/r Pravo nostalgično arheologijo spomi-n ^ntaln Ja ldegov cikel Otroške igre. Umetnik ^trojke ip ° Vrada v svoje otroštvo. To kaže slika okKp,je z/6 ,z leta 1979. Otrok, oblečen v viteški Fa °blačna StaV^en na vrh §riča’s katerega se nazi' p°lji. Mad Prekmurska krajina s potoki, logi in S Ulnia Prih°/°kom visi mračen oblak kot temna stavo, na k r^očega časa. Otrok drži v desnici za-?° nebo n ie naslikana krajina, katere naslika-?°ncuZa„Pa ievem uit obraz voščene bitke. Če kogiedamo natančneje, vidimo, da otrok nima teiesa in da je okiep, n katerega te ohtečen, prazen. Tako da v bistvu pri tej stiki niti ne ®te za krave otroške ist®> ampak prej za žato-v®to življenja, ki v Cankovi tikov tri im ierpretaciji predesti-naeijsko svojevotjno kostavija stvari na ti-ata mesta, kjer mogoče niti nočejo biti-Rezuitat prave razrešitve razmerja med strkar jem in nje- govim otroštvom pa je slika Otroške igre iz leta 1978. Na tej sliki vidimo otroka z lokom, oblečenega v črtast pulover. Sliki je dodan poartovski element - strelna tarča, kakršne poznamo iz slikarstva Jasperja Johnsa ali Petera Blakea (The First Target, 1961). Sliko moramo brati v obratni smeri. Se pravi tako, da predpostavljamo, daje tarča naslikana na ogledalo. Ves prizor pa je naslikan tako, kot da bi bil viden oziroma refleksiran od ogledala. Za otrokom je nagubana draperija. Razrešitev slikarjevega odnosa do lastnega otroštva se kaže v (ne novem) prikazu sebe kot otroka in uporabi ogledala, ki evocira tisti del prvega Pavlovega pisma Korinčanom, kjer Pavel piše: «... kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.« (1. Kor. 13, 8-13) Seveda s tem nikakor ne trdim, da gre v Hauko-vem primeru za religiozno slikarstvo. Slike Štefana Hauka imajo v sebi neke vrste »aristokratsko« noto. Tako niti ne preseneča dejstvo, da Hauko svoje zadnje slike (ki jih tukaj ne omenjam) izpolnjuje z viktorijanskim sentimentom in viktorijansko radostjo nad srhljivimi prikaznimi duhov. Ta »aristokratskost« je pri Hauku'vseskozi navzoča. Deloma se kaže v elegantni liniji figur, deloma pa v skoraj do bolesti nežni in krhki lazuri, ki njegove slike pogosto pripelje do ilustrativnosti. Prav tako v nekaterih Haukovih slikah ta »aristokratskost« narekuje formalno nihanje med naivo na eni in akademizmom na drugi strani. Kljub vsem pastem, ki jih sodobnemu slikarstvu nastavlja koketiranje z fantazijskim slikarstvom, pa Štefan Hauko v sedemdesetih letih nikakor ni zapadel v parafraziranje znanih surrealističnih vzorcev, prav tako pa tudi ni zapadel preobremenjenosti surrealističnega kiča, kakršnega lahko vidimo, recimo pri opusu Olje Ivanjicki. Leon Battista Albertti je v svoji knjigi De pictura iz leta 1435 pisal o slikovnem polju kot o pravokotniku oziroma oknu, »skozi« katero gleda človek tisto, kar je naslikano. V tem smislu je Štefan Hauko leta 1982 na svoji pregledni razstavi v Galeriji Murska Sobota s svojimi slikami tako rekoč na pravem mestu »prevothl« galerijske stene. Videti je bilo, da se skozi ta »okna« vidi tista oblačna prekmurska krajina, . kot jo vidi Štefan Hauko. Od mesta k domu Franc Mesarič Franc Mesarič stopi v prekmurski likovni prostor sredi šestdesetih let, ko začetke njegove slikarske poti zaznamujejo ekspresivne tendence na področju figuralike. V širši slovenski prostor pa Mesarič stopi na začetku sedemdesetih let, in to na precej protisloven način. Mesarič se nam takrat predstavi z hiperrealističnim oziroma fotore-alističnim stilom, ki nima svojega domicila ne v Evropi ne v Sloveniji, v Prekmurju pa še toliko manj. Fotorealizem je stil velemesta in kot tak prvenstveno ameriški. Tako da ima Meta Gabršek -Prosenc povsem prav, ko pravi: »Odtujenost umetnika, ki je sam prerezal popkovino, ki je vezala njegove slikarske prednike na prekmursko ravnico, odseva na njegovih platnih in ga vedno znova žene v iskanje likovne ekspresije ter mu le za kratko obdobje dovoli, da uživa v čistem koloriz-mu.«28 Vendar je to Mesaričevo »tujstvo« le ena komponenta protislovja. Po eni strani je Mesarič res prerezal popkovino, ki ga je, vsaj v smislu generacijske kontinuitete, vezala s slikarji, kot sta Karel Jakob ali Lajči Pandur. Po drugi strani pa Mesarič tradira izročilo prekmurskega »temnega modernizma«, katerega ledino je zaoral v svoji izpovedi nerazumljeni in za eno generacijo osamljeni Ludvik Vrečič. Vendar pa pri Mesariču ne gre za dobeseden naslon na slikarstvo Ludvika Vrečiča, ampak prej za naslon na isti vir navdiha, iz katerega je črpal in ga prevajal v ekspresijo likovnega jezika Ludvik Vrečič. Ne gre torej za ukvarjanje s pokrajino, ki je geografsko umeščena med reko Muro ter avstrijsko in madžarsko mejo, ampak gre za duh kraja. Tista temačna napetost, tisto poglobljeno pričevanje Ludvika Vrečiča dobi v Mesaričevem slikarstvu novo razsežnost. Mesaričevo slikarstvo ne negira pokrajine, ampak definira urbano okolje - mesto kot sestavni in na njegovih slikah edini viden del te pokrajine. To mesto pa ni vstopilo v vnaprej pripravljeno scenografijo pokrajine, ampak se je postopoma rodilo in tudi izrodilo iz istega duha, v katerem je Vrečič videl duha tega prostora. Tisto breme življenja, ki se kaže v Vre-čičevih slikah skozi medij pokrajine, sedaj zadobi forme urbanega naselja. Razlika je le ta, da se izgubi tista domačnost, ki je vsej Vrečičevi temačnosti navkljub v njegovih delih, ki zadevajo Prekmurje, neprenehoma navzoča. Obdobje Mesaričevega likovnega ustvarjanja med leti 1970-1980 imenujemo hiperrealistično, čeprav ta definicija ne drži povsem. Vendar ga, raznim pomislekom navkljub, kot takega imenuje tudi sam Mesarič. Mesaričev stil, ki je imenovan kot hiperrealistični, ki je torej stil velemesta in kot tak že po svoji definiciji nima ničesar skupnega s panonsko motiviko in panonskim človekom. Vendar je to le videz. Dejstvo je, da v Prekmurju ne obstajajo le »cimprane« hiše, štorklje in melanholična, za marsikoga eksotična nižina, ampak obstaja tudi urbano naselje - mesto, ki pa v ta topografski prostor ni vstopilo kot neke vrste deus ex machina v antičnih tragedijah. Sredi šestdesetih let postane Murska Sobota čudna urbana tvorba, po eni strani to ni več vas, po drugi pa to še ni mesto. Tista Murska Sobota, ki ji je fotograf Jože Kološa -Kološ posvetil svojo fotomonografijo Sobota moje mladosti sedaj izginja in ostaja v smislu Olajeve pesmi tam daleč - v kdove kateri plasti spomina. Ta metamorfoza malo večje vasi v mesto pa se v razmerju do okoliških vasi v percepciji prekmurskega človeka prek vseh pritiklin, kot so recimo reklame in neonska razsvetljava, predstavi kot velemesto. Franc Mesarič začne upodabljati iz reze tega mesta, kot jih vidi iz svojega ateljeja, s svojega delovnega mesta ali pa tistih točk mesta, s katerimi se vsak dan srečuje. Te točke mesta pa niso katoliška ali evangeličanska cerkev, grad ali spomenik zmage, se pravi ne gre za tiste točke mesta, ki to mesto definirajo bodisi panoramsko bodisi videno iz ptičje perspektive in hkrati predstavljajo nekakšno identiteto mesta. Mesaričev interes vzbudijo tiste na videz nepomembne točke mesta, kot so loterije, gostilniški interierji, železniške postaje in betonski kubusi. Te vsakdanje in tako običajne stvari, ki človeku sploh več ne prihajajo do zavesti, postanejo v Mesaričevem slikarstvu definirane kot tiste prave markacijske točke mesta, med katere postane prebivalec Murske Sobote po neki mapi nezavednega tako usodno ujet - in razpet. Podobno kot pri Robertu Cotinghamu, Richardu Estesu in Ralphu Goingsu gre tudi v Mesaričevem primeru za portretiranje arhitekture in svetlobnih odsevov na izložbenih oknih, to pa je poleg hiperre-alistične fotografske fakture platna tudi edina vez med ameriškim in Mesaričevem hiperrealizmom. Tomaž Brejc piše: »Medtem ko zahodnoevropski hiperrealizem nastopa po abstrakciji (barvnega polja), so domače variante vezane ali na kombinacije (velike slikarske tradicije) z bolj ali manj okusno fotografsko spretnostjo, na malo smiselno plagiiranje ameriških hiperrealistov, ki pa brez sramu ohranjajo isti sterilni družbeni učinek, ali pa se zatekajo v dosti bolj smiselne, tudi predstavno raziskujoče, halucinogene (podobe v oblakih); kar v teh (realizmih) človeka čudi, je popolna odsotnost zanj zgodovinsko značilne kritične naturalistične ostrine ali družbenokritične dimenzije. Vse to je prikrito, kot je pisal Želimir Koščevič, z nekakšnim optimističnim filtrom, ki nevtralizira ostre družbene kontraste, ki naj bi prikazale tisto, kar obstaja, tako, kot je: realizem v umetnosti pa, če parafraziram Garaudyja, tako kot stvarnost, kadar vključuje človeka, ni samo tisto, kar je, temveč tudi vse tisto, kar ji manjka, kar mora prav zaradi človekove zavesti o lastnem bivanju šele postati, prav ta dimenzija pa hiperrealizmu manjka. Zato je njegova angažiranost sterilna, lažna, v bistvu reakcionarna.«29 Ravno družbeno-kritična ostrina je tisto, kar Mesariča razločuje od ameriških hiperrealistov. Te točke mesta, ki jih odslikava Mesarič, so tiste točke, ki zgolj navidezno rabijo človekovemu ugodju, po svojem bistvu pa so to zgolj predmetna mašila, ki rabijo človekovi samopozabi. In če že neposredno na Mesaričevih slikah ni pokrajine, pa je vsaj posredno nakazana, v smislu reka, ki pravi, da smo tisto, kar nam manjka, kot smo rekli v smislu Olajeve pesmi, in je kot taka tam daleč izza psihičnega obzidja mesta kot njegova kontradikcija. Se pravi tisto toplo, človeško in intimno nasproti tistemu razčlovečenemu in priskutno kapitalističnemu, ki se nam s stališča današnjega časa zdi kot neverjetno natančna prerokba, da ne rečem kar znanstveno prejudiciranje. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da Mesarič v tistem času ni poznal del nobenega od ameriških hiperrealistov. Hotel je le naslikati tisto, kar vidi in kakor vidi, kar pa se je počelo na podoben način, kot smo videli pri Ludviku Vrečiču. Glede na rezultat, ki ni sterilen odsev v smislu ameriškega hiperre-alizma, Mesarič dejansko nadaljuje kontinuiteto severnjaškega romantizma, ki je prav tako gledala stvari take, kot so, vendar z duhovnim in ne fizičnim očesom. Mesarič ni poznal, kot mi je zatrdil, ko sva v njegovem ateljeju pregledova fotografije njegovih zgodnjih del, niti slikarstva Edwarda Hop-perja, s katerega ekspresivnim predstavljanjem človeške osamljenosti in odtujenosti v interierjih in eksterierjih urbanega okolja bi verjetneje laže povezali Mesaričevo slikarstvo kot pa s samozadovoljnim ameriškim hiperrealizmom. V pogovoru z Mitjem Visočnikom pravi Mesarič o tem takole: »Kritik Mesessnel mi je v oceni moje prve razstave, na kateri sem razstavil svoje hiperre-alistične slike, očital, da slikam kot ameriški slikar Richard Estes, ki ga sploh nisem poznal. Iskal sem reprodukcije njegovih del, saj meje očitek posnemanja prizadel. Ko mi je končno uspelo videti nekaj njegovih slik, čeprav samo na reprodukcijah, sem ugotovil, da neka podobnost obstaja, obstajala pa je tudi precejšnja razlika, saj sem slikal svoje slike, ne da bi poznal Estezove.«30 Mesarič postavlja svoje ljudi, ko le-te sploh slika, v intererierje gostiln in loterij. Človeške obraze pušča nenaslikane, tako da izražajo pomensko alternativo. To je lahko vsakdo od nas, lahko pa je tudi popoln neznanec. S svojim pojmovanjem odnosa med svetlobo in temo, ki ga vedno prikaže kot razmerje, ki nakazuje zgodnji večer ali zgodnje jutro, daje Mesarič svojim slikam posebno stopnjevano noto večnega čakanja, vpetega med tisto, česar več ni, in tisto, česar še ni. Vendar pa Mesariča zanima predvsem čvrsta kompozicija. Šele prek skrbno pretehtanega odnosa horizontal in vertikal se poraja ekspresija ali kakor pravi Tomaž Brejc: »Toda Mesaričeve slike se lahko samo površnemu gledalcu dozdevajo hiperre-alistične, radikalno realistične itd. Predvsem je njegovo kadriranje drugačno, zanimajo ga prostorski odnosi, dopušča nam nekakšen vpogled v notranjščine, ki kaj kmalu izgubijo plosko površino steklenega odseva, v njih se pojavijo premaknjeni, nejasni obrisi ljudi, navsezadnje pa z nezmotljivo ravninskim, panonskim občutkom prevladajo prazne, predmestne, vaške ulice ali železniške postaje, v bledi, hladni svetlobi odhajajoče noči ali zgodnjega jutra, in v osamljenosti, ki jo širi ta svetloba, se prikazujejo stvari bolj kot davni odsevi (magičnega realizma).«31 Če pogledamo reprodukcijo Mesaričeve slike Most čez reko Muro iz leta 1970, ki jo je avtor uničil in ne obstaja več drugače kot na črno-beli fotografiji, ali sliko Pošta iz leta 1971, vidimo, da Mesariča zanima predvsem barvno členjenje ploskve. Reka, most, nebo, ulična svetilka ali obris hiš, vse je razdeljeno na ploskve z izključitvijo kakršne 24 ^Tulturna priloga vestnik, 6. februarji koli plastičnosti. Na sliki Dom tehnike vidimo, da slikarja še vedno zanimajo predvsem geometrijska telesa. Ploskev je še vedno strogo razdeljena brez izrazitejših barvnih prehodov, so pa že vključeni perspektiva in prvi zametki svetlobnih odsevov. Dom tehnike je ime v začetku sedemdesetih let največje soboške trgovine s tehničnim blagom. Sam prizor ni izbran naključno. To je pogled iz slikarjevega ateljeja. Mesarič je takrat še živel na naslovu Trg zmage 1. Isti prizor, a viden z drugega očišča, vidimo tudi na sliki Odsev v oknu iz leta 1973. Zdaj je slikar prizor kadriral tako, da je vanj zajel še del svojega ateljeja in svoje odprto okno. »To je svet, ki ga dosežemo s pogledom prek ceste, slikar pa ga odslika kot brezdušno poslovno stavbo, blok, ujet v črte, povlečene z ravnilom, aluminijaste okvire in okenske šipe, ki zrcalijo preostanek prizorišča kot slika v sliki.«32 Mesarič odpre kubuse mestnih stavb in nam razkrije mesto kot tisto hladno stran življenja, kjer človeški odnosi potekajo v smislu programiranega avtomatizma. V mestu, ki nam ga likovno predstavlja Mesarič, ni človeške topline in intimnosti. Ravno nasprotno, z odprtjem kubusov mestnih stavb, s pogledom skozi gostilniško okno nam je vsaka mestna stavba predstavljena kot malodušna skrinjica, okrašena z raznimi pisanimi priveski sodobnega časa, s katerimi naj bi človek zamotil svojo osamljenost. Ti interierji so s svojimi okenskimi odprtinami predstavljeni kot skorajda neomejene možnosti vayeriz-ma. Mestni inerierji in ek-sterierji, videni skozi Me saričeve oči, ne pomenijo drugega kot Kierkegaardovo alternativo aut aut, se pravi tisti ali ali, ki pomeni, ali si izbereš ta pol alternative ali drugega, odrešitve ne bo. Mesaričev eksterier vsebuje stopnjo agorafobič-nosti, interier pa stopnjo klaustrOfobičnosti. Mesarič se prav z vsebino svojih del neposredno ni ukvarjal. Poglavitni interes mu je bil predvsem likovne narave. Z razbitjem slikovnega polja, premišljenim odnosom toplih in hladnih barv ter z izbiro motiva pa doseže Mesarič tisti ekspresivni naboj in tisto pomensko polnost, kakršne menda nikoli ne bi zmogel, če bi mu bilo ukvarjanje samo z vsebino slik na prvem mestu. Občutek, ki ga gledalcu slikar posreduje na tak način, je nezgrešljiv. »Mesaričeva dela so natančna obnova stvarnega stanja sveta; čustvena prizadetost diha iz tematike, ne pa iz načina slikarske obdelave.«33 To potrjujejo tudi take izrazito hotene nevsebin-ske slike, kot je slika Doma iz leta 1975. Slika predstavlja sobo, sredi katere je na način tihožitja postavljen filodendron ravno s tem namenom, da bi rabil slikarjevi odslikavi. Tisto, kar vidimo v ozadju na spodnji desni strani slike, je del Mesaričeve slike Odsev v oknu, na sredini vidimo naslikano sliko Dom tehnike, na skrajni levi stami slike pa tisto, kar vidimo, ni dejanski pogled skozi okno, ampak je ta pogled preslikan s slike Pogled. V tem primeru imamo opravka z momentom, ki se mu pravi slika na sliki. Ta motiv je znan že iz antike, do svojih skrajnosti pa sta ga pripeljala David Teniers mlajši (1610-1690) in Johann Zoffany (1733-1810). Vendar pa pravi Mesaričev interes v prvi vrsti ni veljal slikarskemu poigravanju s stvar Franc Mesarič. Doma. 1975 nostjo v Zeuksisovem smislu, ampak zgolj študiji likovne ploskve, vertikale in horizontale, ki jih je sedaj pomnožil tako, da je v sliko Doma vključil svoje že prej dogotovljene slike. Te svoje slike je preslikal tako, da vertikalam in horizontalam stvarnega prostora, v katerega si je Mesarič dejansko nastavil filodendron, sedaj sledijo ne le linije kubu-sov likovno ponovljene slike dejanske stavbe, ampak prostorskemu okvirju sledijo tudi vertikale in horizontale platen. Na sliki Omizje V. vidimo interier skorajda izpraznjene gostilne ter dva gosta in natakarico. Med temi ljudmi ni nikakršne komunikacije, tako da v bistvu prav ti ljudje delajo gostilno bolj prazno, kot dejansko je. Slika tudi neverjetno spominja na sliko Nighthawks (1942, The Art Institute of Chicago) ameriškega realista Edvarda Hopperja. Tudi na pričujoči Mesaričevi sliki ni jasno, kje je človeku prijaznejše okolje in kje manj nevarno okolje, ali je to razčlovečeni interier, v katerem ne kažejo nobene želje, razen natakarice, da bi ga zapustili, ali pa tista zunanjost mesta, ki se skozi okno lokala dejansko sploh ne vidi, kajti to okno reflektira le samo notranjost gostilne. Dve izrazito močni Mesaričevi sliki človeške odtujenosti sta sliki Loterija iz leta 1974 in Železniška postaja I. Slika Loterija predstavlja nočni pogled v prodajalno srečk, ki po skorajda splošo razširjenem prepričanju pomeni tudi dejansko razprodajo večje ali manjše sreče. Pogled nas torej vodi v neonsko razsvetljen interier, kjer prodajalec, Franc Mesarič: Omizje V., 1975 zopet z nedoslikanim obrazom, prešteva izkupiček tega dne. Kot pomemben dejavnik je nad loterijo tudi velika igralna kocka, ki je bila šele nedavno postavljena na to mesto. V tej nočni praznini izraža upanje na hitri dobitek in na tisti rubikon, ki se v blišču velemesta ne bo nikoli prestopil. Slika Železniška postaja I prikazuje neobljudeno podeželsko postajo. Ta postaja je bila že sama po sebi, gledano s stališča časa nastanka Mesaričeve slike, vsaj še do pred kratkim skorajda popolnoma opuščena. Mesarič jo je naslikal v strupeno zelenih tonih, ki v kontrastu z rumeno svetilko kličejo v spomin van Goghovo sliko Kavarna ponoči (1888, Zbirka Ste-phen C. Clark). Zanimivo je, da obe sliki vsebujeta podoben smisel. Tudi za Mesaričevo sliko veljajo iste besede, s katerimi je van Gogh opisal svojo sliko. Van Gogh v svojem pismu bratu Theu svojo sliko Kavarna ponoči opisuje z naslednjimi besedami: »Težil sem k temu, da z rdečo in zeleno barvo izrazim strašne človeške strasti. Prostorje rdeč kot kri, v sredini je zelena biljardna miza. Štiri citronasto rumene številke mečejo oranžno in zelenkasto svetlobo. Povsod je boj in zoperstavljanje najrazličnejših zelenih in rdečih barv, v majhnih likih zaspalih brezdomcev, v praznem, žalostnem prostoru vijoličaste in modre barve.«34 Na sliki Hiša z bršljanom vidimo skozi žaluzije videno hišo, opleteno z bršljanom. Dejansko je to zopet pogled iz slikarjevega ateljeja, ki se je v tem času preselil na mirnejši konec mesta. Na tej sliki Mesarič projicira sence žaluzij na fasado sosednje hiše. V začetku osemdesetih let pa v Mesaričevem slikarstvu nastopi nov opus, imenovan Bršljani. Dejansko so tudi sami bršljani tisti motiv, ki ga je Mesarič videl skozi okno svojega ateljeja. V ciklu Bršljanov se forma videnega razbije na majhne forme, na madeže, za katere pa slikar hoče, da taki tudi ostanejo in da se združijo v podobo na impresionističen način, tako da se gledalec odmakne od slike na določeno razdaljo ali pa preprosto pripre oči. Mesarič Franc Mesarič: Loterija, 1974 s takim pojmovanjem slike pri gledalcu budi percepcijo, kakršno si lahko ustvai sam, če si s prsti pritiska roženice in se obrača proti različno stopnjevanim virom svetlobe. Enega od najpomembnejših preobratov v Mesaričevem slikarstvu pomeni slika Jaz iz leta 1984. Na tej sliki seje Mesarič upodobil v drži oranta. V levici drži srp, v desnici pa kladivo. Se pravi tista predmeta, ki združena pomenita simbol oziroma pravilneje rečeno znak, razdružena pa ne pomenita ničesar drugega razen samega sebe, torej kmečkega in delavskega orodja. Najpomebnejša je slikarjeva drža, To je, kot smo rekli, drža oranta, ki ima bogato zgodovino in jo poznamo že iz starokrščanskih katakomb. Sam orant predstavlja molivca in tako držo najdemo pri starozaveznih osebah v stiski, kot so Suzana z dvema starcema, Danijel v levi-njaku ali trije mladeniči v goreči peči, kjer taka drža izraža zaupanje v boga, hkrati pa domnevno predstavljajo tudi pokojnika ali pobožno dušo v nebesih.35 In če je katakombno stensko slikarstvo ustvarjala ecclesia militans, pa bi za samega slikarja lahko rekli, če parafraziramo naslednje cerkveno obdobje, ki se imenuje ecclesia triumphans, da je predstavljen kot pictor triumphans. Slikarjeva drža spominja tudi na držo Mojzesa, ki je ob bitki z Amalečani držal roke kvišku ter tako zagotovil zmago. Ko je Mojzes držal roke kvišku, je zmagoval Izrael, ko pa so se Mojzesove roke utrudile in se povesile, so zmagovali Amalečani. Mesa-ričeva drža torej spominja na Mojzesovo držo, preden se je le-ta utrudil in sta mu morala roke podpirati Aron in Hur. Istočasno pa se ta drža rok, ki spominja na križ, predstavlja kot antitip odrešenja na križu. V novozaveznem smislu najdemo tako držo pri Kristusu. Mesaričeva drža ponavlja držo Kristusa s skupine križanja z vrat rimske cerkve santa Sabina iz ok. 430. Zanimivo je, da se je Mesarič te krščanske ikonografije dotaknil na povsem nezaveden način. Sam sem mnenja, da se je Mesarič dotaknil krščanske ikonografije na, če naj tako rečemo, drugi stopnji, kar pa zopet ne pomeni, da se omenjena krščanska ikonografija povsem izključuje. Kajti če pogledamo Mesaričev avtoportet, vidimo, da je slikar bos, kar zopet evocira v spomin Mojzesa na gori Si naj, ki si na svetih tleh sezuje čevlje, ali pa zakonca s Van Eyckove Arnolifi-nijeve poroke (1434, National Gallery, London), kjer sta zaročenca predstavljena s sezutimi obuvali in tako kažeta, da stojita na blagoslovljenih tleh. Zadnja v nizu krščanskih ikonografskih komponent pa je na- — slikana kača, ki pa ne pomeni kače v smislu skuš-njevalca v raju, ampak glede na to, da je naslikana čez slikarjev trup, ki, kot smo rekli, ponazarja držo križa ter tako pomeni bronasto kačo kot prefiguracijo križanja. Tista zavedna in hotena simbolika, torej simbolika na prvi stopnji, pa po mojem mnenju ne pomeni drugega kot avtorjevo držo križa v smislu šestih kvadratov, ki sestavljeni predstavljajo tridimenzionalni kvadrat - kocko. Hkrati pa Mesaričeva drža spominja na Leonardovo študijo proporcev po Vitruviju. Daje ta Mesaričev avtoportret rezultat nekega velikega in pomembnega avtorjevega notranjega preloma, nam ne kaže zgolj naslov, ki je namesto z enostavnim naslovom Avtoportret nadomeščen s sa- । mozavestnim, ponosnim in reprezentativnim naslovom Jaz, ampak nam to kaže tudi naslikana elipsoidna krožnica ob slikarjevih nogah. Ta krožnica se kaže kot evokacija Arhimedove za- Franc Mesarič: Železniška postaja I, 1976 Franc Mesarič: Jaz, 1984 dnje (predsmrtne) zahteve Noli turbare ci^, meos ali Ne dotikaj se mojih krožnic. Tako krožnice kakor tudi zunaj nje se sedaj kažejo razmerja. Od te slike dalje Mesarič ustvarja dela tako rekoč pod Jupitrovim znamenjem,se ( vi znamenjem reda, mere, števila in harmoriJ'1 bo kot tak stal v večni opoziciji saturnovsKi® nierističnim bizarnostim Mirka Rajnarja. Kaj ostane po Saturnu? Nikolaj Beer Nikolaj Beer je diplomiral leta 1973 pdJJ sorju Gabrijelu Stupici. V slovenski likovni Pf j je prvič vstopil s slikarstvom, ki bi ga lahko P novali tudi slikarstvo iskanja. To Beerovo o traja nekakako vse do osemdesetih let. RaZ rovega slikarstva kaže tisti pošteni razvoj ose ’ stila, ki preden se likovno definira, za trenu staja na raznih slepih poteh, gre čez razn3 ( spoznanja in neizvirne rešitve, dokler ne Pr j, tiste točke, kjer najde svoj duhovni topos, mači kraj s svojimi njivami, gozdovi, navad običaji tam živečih ljudi. . Leta 1975 sta nastali sliki Kompozicija 1111 ji pozicija II. Pri teh dveh slikah gre za komP® ki »so oblikovane v tradiciji informela m času svojega nastanka - v sredini sedemd6^ 5 - učinkujejo precej konzervativno, saj je jip’ jezik, na katerem temeljijo, razvit Pr. petdesetih letih (pri čemer njegove korenine v štirideseta in končno še v čas pred drug0 no vojno), v slovenski umetnosti pa sejeu proti letu 1960 in je v naslednjem desetletju, je povzela predvsem v tridesetih letih rojena 8 cija ustvarjalcev, končno postal neke vrstenj slog tega obdobja slovenske likovne um6*0^ Na sliki Hiša iz istega leta opazimo poleg »s t)ji vskih« predvsem risarskih poudarkov P13^ »stupičevsko« definiranje osnovne ploskve s nacijo belih in svetlomodrih ploskev.37 Nikolaj Beer: Avtoportret, 1978 Ji) j Tudi sama slikarjeva drža na prvem nem Avtoportretu iz leta 1978 spominja na J vo sliko Branjevke iz leta 1957 (Modeli rija, Ljubljana). Pri tem pa si slikarjevo naslikano lahko razlagamo kot držo P^ff ki v smislu odrte roke oziroma gole reSL)ff vori v duhu in resnici. Lahko pa slikarP na tem avtoportretu razumemo tudi k°' stega, ki se mora zagovarjati in lahko roma golo roko razumemo kot roko Pra slikana roka je odrezana in brez kož6’. W ecorche, kakor smo to videli recimo Pfl rjevem nagrobniku Reneja de ChaloT’3. ppl® kot odrto predstavljeno kar celo t6'0, tega še drži v levici lastno srce. Če uS' pozornost na samo roko in odmislimo P del slike, se spomnimo anatomskih P0odovinske Venere.” bne Za P|av' asPekt femme fatale kot usodno pogu-Vska jz f Jlvke pa se izraža na sliki Marija Egipto-kot od 1-Bt^ '979, Ta ženska ni več predstavljena Vrij dernStne razbrzdanosti razjeden demon, agresi-žrtev kn?n’ na neP°sredni način uničuje svojo jspovse, Srn° t0 v'deli na sliki Kopalki. Ta ženska lica, kate1 maler'a"zirana. tuzemsko olepšana lepo-bolj p0„r? Mi so diskretnejši, a prav tako, če ne še Nečim bni' Ta demon je dobil lase, okrašene z njene zaVeiOrn’ ’n Mačila, ki le še bolj poudarjajo Peljivk-Peilve ob'ine. Na tej sliki ostaja drža za-Pso^ p„e • esn'ce enaka kol na sliki Kopalka s Venovl0 SJe 'zg*nil. vendar pa bosta njegovo žrt-k°ketn08° Sprejela moža v ozadju. Zapeljivka ima sijoče. TaEripr'e oči’ ki pa niso več hipnoir110 figur, kj l e so zdaj postale oči grotesknih moških vec ob -osta v svoji zaslepljenosti tako kakor ruše-k°dijo« aSU ParJenja kaj kmalu začela »voziti To ■ ni°Preohin- prava Marija Egiptovska, ampk le v 6Cen 'n v nj° olePŠan demon s slike Ko-?8t&ne od0*” ^kra^ka §re za prevaro, kajti tisto, kar J^hipn^^ “P odmislimo lase, oblačila, a'PnotiZe3 ’Z'ran pogled vrnemo od hipnotiziranca rLi sveti« ’ dob'mo bitje, ki nikoli ne bo šlo k ce-slikimal8agrobak 2 °Pravka koiT|animnini vidi’ V obeh 1,1 Mičjem e<^ 'Cem > Po na’ ki je VetldarD?eb| Srd. ne PrikaP>,Se kot tak Mjirn p 'M kajti s J^ore^1111 Hcem S v grehk°8ar zva' Je Potrek ’ Zato mu naličje ""oMljivo Vrste a^^Nislu UP°ra’ svojev , Prevare in' LahUlhlima-a,M c 'Pi Rrok ■ aten ntagmi^viej ^jen, če spreobrnitvi. V primeru obeh' jih dejansko obstaja sedem, tukaj pa se omenja smrtni greh v ednini. Glede na to, da se smrtni grehi pojavljajo skupaj oziroma pravilneje rečeno implicirajo ali se hranijo drug z drugim, sklepam, da je z ednino verjetno mišljen tisti osnovni greh, neke vrste parafraza Aristotelovega prvega gibalca, ki pa je od primera do primera različen. V primeru omenjene Beerove slike, ki sem jo interpretiral kot negativni aspekt anime, gre torej za luxurio ali pohoto. Tukaj lahko vzpostavimo še eno zanimivo paralelo. Namreč razmerje med naličjem in licem greha je sijajno predstavljeno na desnem zahodnem portalu katedrale Unserer Lieben Frau v Strasbourgu iz približno 1275., kjer je Veliki zapeljivec - Knez sveta (Furst der Welt) predstavljen z nespametnimi devicami. Nespametna devica, ki stoji Knezu sveta najbližje, je očitno podlegla čarom velikega zapeljivca, ki se smeje s tipičnim srednjeveškim dvoumnim boleče-nasladnim nasmehom. Knez sveta drži v rokah jabolko. Malum kot samostalnik v latinščini pomeni jabolko, istočasno pa samostalnik malum pomeni zlo. Gre torej za homonim ali enakozvočni-co, se pravi za besede, ki se enako glase, a imajo drugačen pomen. Iz tega razloga se prav jabolko pojavlja v ikonografiji Izvirnega greha, medtem ko se v bibliji jabolko ne omenja, pač pa se omenja zgolj nedoločen »sad z drevesa sredi vrta«. (l.Mz. 1. 1-8) Knez sveta je s sprednje strani (naličje) predstavljen kot eleganten, modno oblečen kavalir, medtem ko je njegov hrbet (v smislu lica greha) razjeden od črvov, kač in razne golazni. Knez sveta kot tak simbolizira večno prevaro oziroma definiranje razmerja lica in naličja greha, razloženega s sintagmo »biti grd kot smrtni greh«. V tem smislu in v tej analogiji sprejemata moški podobi v ozadju Beerove slike Marija Egiptovska vlogo nespametnih devic. Beerova Kopalka s psom je lice, Marija Egiptovska pa naličje enega in istega demona. Lev Menaše pravi o Beerovi krizi, v katero je zapadel slikar v obliki krajšega cikla Stolov, naslednje: »Krizo, v katero so Beera pripeljala takšna iskanja, zaznamujejo nekatera druga dela, morda še najbolj očitno leta 1982 nastali Avtoportret, kije naslikan s sicer krepkimi, a togo položenimi potezami, ki dajejo obrazu s komaj zaznamovanimi očmi videz maske; kljub temu da so barve živahne, skoraj ekspresionistične, jih togost potez še vedno preglasi - umetnik se hoče odpreti, a ta trenutek za to še nima moči. To moč je Beer, kot mnogi pred njim, iskal in našel pri van Goghu.«40 Pri van Go-ghuje Beer dobil navdih za izvedbo dveh svojih slik - Žitno polje in Koruza, obe iz leta 1982. Slikarstvo Vincenta van Gogha je Nikolaju Beeru odprlo oči.za tisti mikrokozmos, ki gaje Beer že ves čas nosil v sebi, a ga do tega časa likovno ni opazil. Ti dve sliki sta tisti likovni prag, ki gaje Beer moral prestopiti, da bi prisluhnil svoji muzi na svojem He-likonu - Kukeču. Zdaj se razbije tudi ploskovni barvni nanos, kakršnega je uporabljal še pri zgoraj navedenem Avtoportetu iz leta 1982. Beerove poteze po tem letu postajajo čedalje svobodneše in bolj odprte. Opazen je tudi naslon na stil, kakršnega vidimo pri angleškem slikarju Franku Auerbachu, predvsem pri takih Auerbachovih slikah, kakršna je recimo Sedeči model v ateljeju IV. iz leta 1964. Motivno pa najde Beer tisti svoj svet, ki ga je v bistvu vedno nosil v sebi in s sabo. Goričko, predvsem severvzo-dni del, je eden najrevnejših predelov Prekmurja. Velika večina prebivalstva je kmetov, tako da je življenje tam vse prej kot lahko. Če človek stoji na kakšnem goričkem griču, obkrožen z morjem gozdov, megličasto panoramo ravenskega v daljavi in za mestnega človeka nepredstavljivo tišino, nekako ne more uiti občutku, da seje tam čas ustavil. Seveda je ta občutek prečiščen kakršnega koli omalovažujočega značaja. To je svet anekdotično znanih Goričancev in ne manj anekdotično znanih pivcev, ki jim je spričo trdega dela bokal šmarnice na mizi nekaj samo po sebi umevnega. To je svet, kjer se ljudje kot v Olajevi pesmi še pozdravljajo z^dober den«, saj se zaradi majhnosti vasi vsi med seboj poznajo. Prav tako pa tudi ob času pokopa pospremi pokojnika do groba vse, kar lahko hodi, od najmlajšega do najstarejšega. Ta svet nam prikazuje slika Vas na Goričkem iz leta 1983. Ta vas je tudi topografsko določena z Beerovim pripisom v spodnjem levem kotu slike, kjer piše Večer, Križevci na Goričkem. Slika prikazuje vaško kmetijo in zemljo, na kateri so še nekaj zaplat snega in gola drevesa, ter staro ženico, ki se upogiba pod težo bremena, ki ga nese. Pozorno je izbran tudi letni čas, zima. Se pravi čas, ko počivata tako kmet kakor zemlja, na simbolni ravni pa je zima čas smrti. Tako tudi to starko na pragu večnosti grabežljiva veja drevesa opominja, daje prišel čas njenega večera. Tako pojmovanje dreves kot živih in ljudem žalostno usodo oznanjajočih bitij, čeprav bolj radikalno izpeljano, lahko srečamo tudi na sliki Jaschika Almosa z naslovom Adam in Eva iz leta 1918. Almoseva drevesa prav tako kakor tudi Beerova razprejo svoje roke kot kak oktopod in označujejo tisti trnjev svet vzhodno od raja, kamor sta izgnana Adam in Eva, le da je Almos svojim drevesom naslikal tudi.obraze z odprtimi usti in jim tako dal tudi slišni karakter. Beerova slika tega slišnega karakterja nima, vendar je ravno v svoji molčečnosti bolj boleča. »Mračni ekspresionizem, ki smo ga spoznali že ob Vasi na Goričkem iz leta 1983, pa je vse do leta 1986 prevladoval tudi na prekmurskih krajinah: še posebej očitno ga stopnjuje Kukeč iz leta 1985, na katerem je izjemoma govor samo o izginjanju vasi in ne o njenem prerojenju, pri čemer je motivika pohlepnih dreves priterana do stopnje, na kateri nas še najprej spomni na zgodbo o Trnjuljčici, a brez pravljično srečnega zaključka - zgolj pohlepno šavje, ki razdira še poslednjo hišo.«41 Sliki Kristus iz leta 1983 in Avtoportret iz leta 1985 sta podobnega formata. Prva meri 45 x 35 cm, druga pa 42 x 31,5 cm. Obakrat je navzoč tudi doprsni izez. Tako da se že na prvi pogled zdi, »da bi ju lahko sestavili v enega tistih značilnih malih diptihov, ki so bili še posebno priljubljeni v drugi polovici petnajstega in prvi polovici šestnajstega stoletja in ki so na levem krilu kazali sveto osebo ter na desnem v molitev zatopljenega vernika, torej naročnika v pozi pravega vernika. Vendar Beerov avtoportret takšni vlogi ne ustreza: slikar ne moli, ampak v desnici drži čopič, in čeprav za njegovo glavo opazimo svetlo ploskev, ki bi jo z nekaj domišljije lahko razlagali kot (v dvajsetem stoletju sicer izjemno) varianto bizantinskega svetnega sija, torej kot sij njegove pobožnosti, se zdi precej bolj verjetno, da gre v resnici za platno v ozadju ateljeja.«42 Kronološko loči obe sliki časovni razpon dveh let. Beer je protestant, natančneje rečeno luteran. Za protestantizem pa je značilno, da se enači z ikono-klazmom. Protestantskega ikonoklazma ne moremo zanikati, vendar pa obstajajo določene razlike med luteranskim in kalvinskim. Luteranski ikonok-lazem ni boj proti sliki nasploh, ampak pomeni zanikanje božje navzočnosti (parousia) v podobi. Protestanti so namreč, razen biblije, v teh vprašanjih sledili tudi krščanskemu humanistu Erazmu Rotterdamskemu, ki je že v svoji satiri Hvalnica norosti pisal: »Molili so, toda v duhu in po besedah evangelija: ‘Bog je duh in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.’ Ni pa razvidno, da jim je bilo takrat razodeto, da je treba z isto molitvijo kakor Kristusa samega moliti tudi podobo, narisano z ogljem na steno, samo če ima dva prsta iztegnjena, dolge lase in če ji sijejo trije žarki izza glave.«43 Sam Luther je »skrbno razločeval med dvema vrstama podob, med kultnimi, ki nadomeščajo Boga in jih je zato treba odstraniti, in drugimi, proti katerim v splošnem ni imel ničesar - menil je, daje treba uničiti le najbolj nepravilne (npr. tiste, ki kažejo, kako edino Marija preprečuje uničenje grešnikov), z izjemo takšnih primerov pa je zadoščala zamenjava funkcije«.44 Tako daje bil Luther v bistvu proti čaščenju božjega v podobi v smislu starozavezno in Pavlovo prepovedjo čaščenja malikov oziroma rezljane podobe. Izhajajoč iz tega izhodišča vidimo, da Beer ne slika Kristusa samega po sebi, ampak zgolj njegovo podobo, ki je po vsej verjetnosti Kristus s kakega goričkega pokopališča. Beerov Kristus je torej, kot pravi Lev Menaše »zgolj podoba podobe«. Tako da gre tukaj za tisto Platonovo pojmovanje slike kot posnetek posnetka ali mimesis mimeseos, ki pomeni v Platonovi filozofiji tisto tretjo stopnjo oddaljenosti oz. pešanja navzočnosti re snice v spremenjljivem in minljivem posnetku tega večno starajočega se sveta, ki se s sliko še enkrat posname. Na tuzemsko provenienco Beerovega Kristusa kaže tudi zabrisani napis, ki ga določa kot Goričkega. Beerov Kristus je Bog srda, Deus irae, se pravi strašni sodnik ob dnevu poslednje sodbe. »Levo oko je pretresljivo oko umirajočega človeka; desno strašno Sodnikovo oko.«45 Tako da Beer s svojim koncipiranjem in diferenciranjem obeh Kristusovih očes ponavlja držo Kristusovih rok z Michelangelove Poslednje sodbe, kjer Kristusova dvignjena desnica vodi izvoljene v nebesa, spuščena levica pa pogubljene brezpogojno obsoja na večni pekel. Če se še enkrat vrnemo k Beerovemu avtoportretu, tudi tukaj najdemo vzporednico z Michelangelom. Umetnik nas gleda iz svoje naslikane resničnosti, s svojim čopičem se dotika nevidne opne, ki razmejuje pravi in imaginarni prostor. »Avtoportret torej govori o eni osnovnih stisk vsakega ustvarjalca, hkrati pa predstavlja tudi slavospev magiji slikarskega ustvarjanja, kajti trenutek, v katerem sta se s svojima čopičema dotaknila oba umetnika, naslikani in resnični, je trenutek, v katerem je bilo obema darovano življenje, naslikanemu minljivo človeško in resničnemu večno življenje umetnine.«46 Skratka, gre za tisti dotik oziroma preskok iskre življenjskega diha, ki ga je upodobil Michelangelo na stropu sikstinske kapele na prizoru stvarjenje Adama. Nekje v letu 1985 najde Beer ime svojemu strahu - Saturn. »Tudi v tem primeru je razvoj značilen: motiv se na Beerovi risbi, na osnutku iz leta 1985, namreč najprej pojavi kot Saturn na Kukeču, ne kot antični bog, ampak kot hotena vulgarizacija znamenite Goyeve upodobitve iz Quinta del Sordo, v bistvu žanrski lik, vaški Saturn, ki uteleša vse to, o čemer je Beer pripovedoval v svojih »temnih« krajinah,« 47 Slika iz leta 1986 je naslovljena z naslovom Saturn. Kaj sama slika sploh predstavlja, zaznamo šele po Leonardovem nasvetu dolgega strmenja v madeže. Sprva vidimo na sliki samo energični spopad barvnih gmot -okra, rumene in cinobra. Po daljšem opazovanju slike se nam prikažejo Saturnov nos, osuplo, v nebo strmeče oko, Saturnova desnica, s katero se opira na cinobrasto zemljo, ter zgolj nakazano telo žrtve, ki je naslikana v rumenih in okrastih tonih. »Takšna dela kažejo, daje ekskorcizem uspel vsaj v tem smislu, da je slikar uspešno določil svojo docela osebno problematiko, v bistvu zadnje vprašanje, ki (si) ga doslej še ni razkril, in daje hkrati v spontanem izbruhu ob ustvarjanju Saturna določil tudi likovni jezik, ki je v ekstatični varianti v njegovem slikarstvu prevladoval vse do konca desetletja, v bolj umirjeni pa ga uporablja še danes.«48 Pomemben je tudi Beerov cikel Korpusov. Na sliki Kristus iz leta 1988 vidimo ekspresionistično naslikanega Križanega, ki ga obdajajo nejasne forme, ki pa človeka še najbolj spominjajo na človeški prsni koš. Te forme se do kraja izkristalizirajo v takih slikah, kot je Korpus - Goričko iz leta 1988, ki je podnaslovljen s pripisom Obešena zemlja. Motiv zaklane in obešene živine sega daleč nazaj do Joa-chima Bueckelarja, kije leta 1563 naslikal sliko Zaklani prašič. Ta motiv se nato ponavlja pri Rembrandtu, Chaimu Soutainu in nazadnje pri Beeru , ki pa da temu motivu povsem nov pomen. Če je bil motiv zaklanega prašiča pri Joachimu Bueckelarju zgolj žanrski prizor, se Beer pri svojih korpusih glede same dramatike nasloni na Rembrandta in Sou-tina. Že na sliki Kristus smo videli, da Nikolaj Beer slika Križanega kot korpus, še močneje pa je bilo to poudarjeno s Kristusovim okoljem, ki je spominjalo na odrt prsni koš. Na sliki Korpus - Goričko pa vidimo, kako čez korpus zaklanega in obešenega prašiča potekajo barvne črte, ki označujejo ta korpus kot krvav in blaten, tako da se forme krvavega prašiča in blatne zemlje zlivajo v eno. Pomensko pa ima taka izvedba oziroma parafraza Bueckelarjevega zgolj žanr- 26 ulturna priloga vestnik, 6. februar 1^ skega motiva poseben pomen. Če se zdaj spomnimo Bee-rove risbe Njiva na zatožni klopi iz leta 1985, vidimo, da gre pri Beeru za subjekti-vizacijo njive ali zemlje nasploh. Na tej risbi je zemlja postavljena na zatožno klop. »Pri tem si je poiskal značilno izhodišče in prizor utemeljil na biblijski pripovedi o Jezusovih zasliševalcih in sodnikih (torej z motiviko, ki je najbolj obširno predstavljena v Janezovem evangeliju 18, 12-40. Jezus pred Anom, Jezus pred Kajfom in Jezus pred Pilatom) ter tako njivo (oziroma posplošeno zemljo), nad katero dominirajo kolosalne glave sodnikov, izenačil s samim Jezusom kot tistim, ki je bil ponižan in ki je trpel in ki je s svojo žrtvijo človeštvu končno prinesel odrešenje.«4’ Nikolaj Beer torej pojmuje Gorčko zemljo hkrati kot žrtev in kot odrešitelja; kot tisto telo, skozi katerega in iz katerega gorički človek živi. Hkrati je to tudi tista zemlja, ki na koncu tudi njegovo človeško telo sprejme vase. Kakor je bila risba Njiva na zatožni klopi mitično-anekdotična, pa je slika Korpus - Goričko pomensko skrajno boleča in rustikalna nadgradnja prejšnje risbe. Na tej sliki nam je zemlja kot odrešitev predstavljena v razgaljeni in drobovine izpraznjenega prašiča. Če pa se vprašamo, kdo je bil sodnik ali mesar, najdemo odgovor na sliki Saturn - stroj za predelavo zemlje iz leta 1995. Vendar se bomo k temi Saturna vrnili po predstavitvi Beerovega cikla borov. Linije zemlje so vedno horizontalne, pri Beero-vem ciklu Borov pa predstavljajo osnovo slike. V svojih borih najde Nikolaj Beer tisto trdnost, ki je zemlja, taka kot je, na metaforičnem polu nima. Torej je v Beerovi predstavitvi polj navzoča tista nežna krhkost, ki se ne more upirati vsesplošnemu delovanju in predelovanju Saturna. Ta manko Beer izpolni z uvedbo bora v svoje slikarstvo. V Saturnovem primežu minljivosti bi vertikalno trdnost Bee-rovih borov lahko razumeli kot likovno parafrazo luteranske himne Trdi grad. Toda Beer tudi svoje osebno sveto drevo - bor predstavi kot bitje, ki je samo na videz trdno ter kot tako ne more uiti žrelu časa. Če te Beerove slike borov obrnemo, ne le da se vertikala bora spremeni v horizontalo njive, ampak se tudi same barve bora dejansko spremenijo v barve zemlje. Lev Menaše piše: »Tu se torej njegova gorička mitologija spaja z romantično tradicijo: bor kot specifični simbol trdoživosti njegove pokrajine ter ljudi in predvsem njega samega in drevo kot simbol po nebu segajočega romantičnega heroja. Ta poudarek so slikarji, kakršen je bil Friedrich, radi stopnjevali tudi z dramatično gestikulacijo vej - rok, vendar pa Beer takšnih rok - vsaj na tej stopnji ni naslikal; zanimalo gaje samo deblo, telo drevesa, njegov korpus - zdaj monumentalno trden, zdaj trpinčen, zdaj spet prenagan, posekah in odvržen v blato in potem znova vstal, včasih celo obdan z mističnim sijem? celoten pasijon, vendar nikoli zaključen, stalno p{yiavljajoč se pasijon -predvsem pa pasijon, v katerem je tragični junak sam umetnik.«50 V prekmurskem okviru raste slikarstvo Nikolaja Beera iz tiste ledine, ki jo je zaoral Ludvik Vrečič, le da se Beerovo hotenje sedaj več ne krije z najsibo še tako poglobljenim psihološkim portretom prekmurske pokrajine, ampak se povsem svojevoljno in svobodno eksplicira v lastnem likovnem bese dnjaku, hkrati pa se tudi pri njem nakazuje naslon prekmurskega slikarstva na slikarstvo romantike severnega dela Evrope. Med drugim nam ta moment kaže tudi Beerov cikel borov s tem, ko je deblu bora posvečena tista pozornost, ki jo je John Constable posvetil deblu angleškega bresta, ki ga je slikal, kot »da bi bili posebne človeške podobe, kakor v primeru angleškega bresta, ki ga on slika, kot da bi dovrševal portret«. 51 Nasploh ima človek občutek, da Nikolaj Beer slika svoje slike s samo Goričko zemljo. Beer ekstrahira barve, kot so cinober, oker, zelena ali ultramarin, tako da uporabi tiste barve, ki v naravi nikoli niso tako jarke kot na njegovih slikah. Vendar pa jih Beer pojmuje kot take zaradi tega, ker jih ne postavlja same zase, ampak jih sopostavlja v odnose z drugimi barvami. Nasproti medlim barvam Karla Jakoba deluje barvni svet neverjetno snovno in čutno, prav tako kakor Vrečičev barvni svet, le da Beer uporablja pretežno svetlejše barvne tone. Se pravi, da imamo opravka s tistim čutnim karakterjem barve, za katero niti ne preseneča, da so jo v devetnajstem stoletju «smatrali kot nemoralno - morda s pravico, kajti barva je neposredni občutek, in njeno delovanje je neodvisno od usklajenih spominov, ki so osnova morale«.52 Nikolaj Beer ne slika gradbišč, kot to vidimo pri Franku Auerbachu. Slika pa odlagališča smeti, invalidske vozičke in bagerje, ki pa prej spominjajo na zobovje zveri, ki se naturalistično zabada v zemljo. Zanimivo je, da se v zadnji konsekvenci strnejo vse stvari v isto - alegorijo življenja. Dva osrednja motiva, ki sta v Beerovem slikarstvu navzoča od leta 1983 oziroma od slike Vas na Goričkem, sta motiva Saturna in požrešnosti. Sama požrešnost - gula kot eden od sedmih naglavnih grehov je eksplicitno navzoča v takih docela žanrskih prizorih jedcev in pivcev, kot je recimo risba Goričanci se nalivamo, v parafrazah Goyeve slike Saturn žre svoje otroke, v portretih borov in implicitno tudi v takih slikah, kot sta bager in Saturn -stroj za predelovo zemlje. Tudi v Beerovih Korpusih je navzoča požrešnost (v smislu greha), le da se forme zaklane živine izgubljajo in čedalje bolj zadobi-vajo forme zemlje, ki sedaj nastopi namesto živine in je prav tako zaklana ter kot taka tudi zemlja postaja žrtev požrešnosti. Na risbi Saturn na Kiikeču iz leta 1995 vidimo Saturna, kako ves obnemogel od žretja obrača oči proti nebu. Kakorkoli žeje požrešnost Saturna nepotešljiva, se mu, kakor pravi tudi sam Beer, predaja »divje in ne z užitkom«. Zanimivo paralelo motivu »grižljaja, ki se ustavi v ustih«, najdemo na enem od Diirerjevih grafičnih listov iz Apokalipse, v katerem Albrecht Diirer likovno dobesedno prevaja tisti del biblije, kjer Janez Evangelist pravi: »In glas, ki sem ga slišal iz nebes, je spet govoril z menoj in rekel: ‘Stopi in vzemi odprto knjižico; ta je v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.’ Stopil sem k angelu ter mu rekel, naj mi da knjižico. In rekel mi je: ‘Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo grenila, toda v ustih bo sladka ko med.’ Tedaj sem vzel iz angelove roke knjižico in jo pojedel; v mojih ustih je bila sladka ko med. A ko sem jo pojedel, meje v trebuhu zagrenelo.« (Rz. 10-8,11) Diirer je spregledal metaforo, prizor upodobil dobesedno ter še tukaj uporabil anahronizem, ko je upodobil v les ali v kovino vezano knjigo namesto rotolusa. Tako da se tudi Janezu Evangelistu na Diirerjevem lesorezu grižljaj ustavlja v grlu. Druge podobnosti, razen »motiva grižljaja, ki se ustavi v grlu«, pa med obema upodobitvama seveda ni. V zgornjem sredinslem delu Beerove risbe Saturn na Kiikeču vidimo sovo, katere telo prehaja v deblo drevesa, ki ga brez prevelike domišljije lahko označimo kot bor. Brez dvoma izreka te besede sova in so namenjene Saturnu. Sova je eden od izrazito ambivalentnih simbolov. Latinska beseda strix označuje tako sovo kot tudi čarovnico. Beer pravi, da je sova »njegova slaba stran«. Sovo kot glavni motiv naslika Beer na sliki Sova iz leta 1992. Vendar pa ta sova ne pomeni reminiscence ženskih demonov s slik kot sta Kopalka s psom in Marija Egiptovska. Slednje bi lahko sklepali tako po sorodnosti nočnih bitij, negativni konotaciji sove kot čarovnice ali mrtvaškega ptiča kot tudi sinonimu, ki ga izraža italijanski izraz civetta in ki pomeni lahkoživo zapeljivko ter bi ga kot takega lahko povezali z Beero-vima slikama Kopalka s psom in Marija Egiptovska. Vendar pa se Nikolaj Beer dobro zaveda ambivalentnosti sove kot simbola. Za sliko Sova bi lahko trdili skupaj z Beerom, daje slikar s podobo sove upodobil samega sebe oziroma svoje temne strani, ki se pa prej ali slej izkažejo kot lastna nemoč ob delovanju Saturna. Argument za trditev, daje Beer v podobi sove naslikal samega sebe, najdemo v Beerovi satirični risbi Križevci, pijanca, pes in jaz iz leta 1987. Na tej risbi vidimo, da se slikarjev samo-ironizirani obraz ozira v nas s podobnimi obraznimi potezami, kakršne so na sliki Sova. Na risbi Saturn v Kiikeču vidimo podoben pomen. Sova kot izrazito večpomenski simbol je v enem od svojih pomenov prispodoba Kristusa, ki se je žrtvoval, da »razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru«. (Lk. 1.79) Vendar pa brezumnega Saturna, ki se vleče skozi čas kot Mobiusov trak, ki ne le da skozi čas použije vse stvari, ampak použiva tudi samega sebe (vidimo, da Beerov Saturn nima nog in da se tisto, kar naj bi bile njegove noge, ustavlja v njegovem žrelu), ni mogoče razsvetliti. Dejansko je tudi sam Saturn potisnjen na margino tistega dogajanja, ki gaje skozi čas povzročil sam, ter je v skladu s tem tudi sam predstavljen kot marginalec, se pravi Nikolaj Beer: Sova, 1992 kot goliard - pijanec in požrešneš, ki zadovoljuje svoje najnižje strasti. Razlika je le ta, da Beerov Saturn svojih strasti niti ne razume ter da je brez-pravnež in marginalec tudi v svojem lastnem svetu. V risbi Saturn na Kiikeču sledi prispodobi sove kot Kristusa kot senca neizključujoče Heglova prispodoba sove kot Minervine sove. V Heglovi prispodobi53 pa sova pomeni samo filozofijo, ki prav tako kot sova vzleti šele na predvečer. Torej, Beer nam predstavi sovo kot filozofijo, ki pride vedno prepozno, da bi lahko karkoli spremenila. Dejanje je že dovršeno, sova - filozofija to dejanje lahko samo spozna ter ga kot takega lahko le interpretira, spremeniti pa ne more ničesar več. Tudi na risbo napisan stavek Nikdar nede konca norec, ki ga brez dvo ma izreka sova in je namenjen Saturnu, nima drugega pomena, kot da, povedano s Heglovimi besedami, s sivilom slika po sivem in tako sveta ne more pomladiti. Tako da tudi na tej sliki narisana sova predstavlja Beera samega kot filozofa, ki razume, kaj se dogaja, in to tudi interpretira, vendar prepozno. O tem nam slikar tudi pripoveduje, tudi s pripisanim stavkom, se pravi glasno, vendar je kljub vsemu to Kasandrin glas. Tako Beer zoperstavi tisto iracionalno kot tisto grešno in hkrati vse, tudi samega sebe, použivajoče in tisto racionalno, katerega največji dosežek pa je zgolj samo spoznanje že dovršenega. Skozi tako optiko lahko vidimo tudi, kako grozljiv naboj je zajet že v naslovu ene Beerove slike - Pitanje Saturnusa. Kot ostanki Saturnove požrtije ostajajo odprtim korpusom podobne domačije, ki, razkazujoč svoje ogrodje, delujejo kot polomljene skrinjice z dragotinami, ki pa so prazne, kajti tista dragocenost, ki so jo varovale, je prešla. Glasovi in navade, nekoč v teh domačijah živečih in samemu slikarju dragih ljudi, ne obstajajo več drugače kot v megličasti formi spomina in privida ali kakor pravi Shakespeare v prvem prizoru četrtega dejanja svojega Viharja: Zdaj je zabava v kraju. Naši igralci, kot sem dejal so vsi duhovi in so stojali se v zrak, prozoren zrak: in kakor rahla zgradba tega vida, kipeči stolpi, čarobne palače, slovesni templji, velika ta obla, da, vse kar jo uživa se razsuje in kot je zginil nični ta sijaj, vse mine brez sledu. Iz take smo snovi kot sanje in drobno to življenje obkroženo je s spanjem. Pokrajina je tista stalnica v Beerovem slika®' ki je od slike Vas na Goričkem ne zapušča več. W dar pa Beerova pokrajina ni dekorativna pokrajin se pravi, ni tiste vrste interpretacija pokrajine C kateri bi si človek odpočil oči. Beer nam svojo? krajino predstavi kot tisto vrsto pokrajine, ki fl* pi z neizprosnim glasom gromovnika, ki prihaja1' prebudi tiste, ki spijo, ne pa da uspava preboj®. Ta streznitveni moment nam izraža tudi m0®, ga Beer uvede v svoje slikarstvo okrog leta To je motiv »piitaša« (brentarja). Beerovega »P ša« lahko primerjamo s Popotnikom Hyerorn® Boscha. Bosch je predstavil svojega popotnik* dveh slikah, na tondu Popotnik (Boymans van® ningen) in na zunanjih straneh triptiha Seneni ■■ (Prado, Madrid). Na teh dveh slikah je Bosch P > stavil popotnika, ki s svojim nahrbtnikom P° skozi pokrajino življenja, kjer prežijo nanj ra®e varnosti. Most na desni strani madrdskega MP predstavlja prehod na drugi (posmrtni) svet. Enako razdelitev imamo pri Nikolaju Ue Njegov »putaš« potuje po poti med dvema vm ’ vinogradov. Tukaj lahko razdelimo Beerove glede na dve vrsti vinogradov, kjer nam na sn® ravni, sorodno popotniku z Boschevega triptm' razdelitev predstavijo --------------------- bre in slabe strani21 nja, med katerimi nos1 -bljeni »putaš« tovot svoj križ skozi svet, v . remje samo gost, V K J ni fazi so vse stvari, T putaš«, vsebina tov®1 vinograd združene v vo zemljo, iz katere so varjene in v katero se minjajo. of Podobno nam 8 . tudi Beerova slika Vef njiva iz leta 1993, k'J slikana čez osmrtnic , sopisa Vestnik. Dejst da na tej strani čas®L stari ljudje najdevajo^ prijatelje in znance, s rimi se jim je nek®0^ usojeno ločiti, tukaj FA srečajo še enkrat, P ( dnjič. Tako da je ce vsebinska problematika slikarstva Nikolaja zajeta v dveh vprašanjih: Kaj torej ostane P°5 nu9 Kaj ostane po nas samih? Beerovo slikarstvo se v svojem dobršne®3 |( veže na severnoevropske slikarje romantike,» } Caspar David Friedrich in John Constable, vem slikarstvu pa je navzoč tudi duh roma®1 u sočasnega filozofa Gerorga Wilhelma Fne® j Hegla. Pri tem pa ne gre prezreti niti provenience, tako slikarja Beera kakor tudi m * Hegla, ter v skladu s tem tudi Luthrove te® križa. jjl Tako nas Beerova slika Večerna njiva sp® na napis na starem mrliškem vozu v GoncKe|]1ji Lončarovci, kjer piše O Bog k tebi iden, a® Nikolaj Beer: Križevci, pijanca, pes in jaz, 1987 ete stalnoga mesta, ter hkrati v likovnem s®1 vori podobno kot Hegel; s preteklostjo ® spomin, s prihodnostjo pa upanje in strah- Pod težo dejstva Sandi Červek Po notranji logiki umetnostnega razvoj®^ stopa kot zgodovinska kontiniuteta, priPa. Sandi Červek kakor zgoraj omenjeni shka®J nemu geografskenu delu Evrope. To dejstvo bi bilo zanemarljivo, če ne bi vS® cjj.* določenih duhovnih komponent in imP ® so večini teh slikarjev skupne. Tako se turii |f> lotnem opusu Sandija Červeka najdejo P^jH11 raznimi severnjaškimi slikarji iz razim®1*1 obdobij. Ta niz bi lahko začeli kar s t. i- ®a OP škim mojstrom Hugom van der Goeso A/ newaldom, Casparjem Davidom Fried® Vincentom van Goghom, Emilom Nol® Markom Rothkom. -dOA Slika Pod križem iz leta 1985 sodi V dnjo skupino slik, ki nam po ekspresi $ kažejo sorodnost z nemškim slikarstvo®1 ® fc di Ul sl Č n; Ul m A ni rt T n n Žl »1 P; ir P' n P n P: h P (1 P: li vi n K n, n Č P d: V( tj g, h n tl sl P: la 2 la V: Si n ki je P. ki sl S( b. Č sl Pl Sl n n d V; 1 P it i; v z v d P P d n s n n n č k s P n februar 1997 ^Culturna priloga l * T’<7 ti I—j_Molaj_Beer: Večerna njiva, 1993 formacije in reformacije ter slikarstva Emila Nol-eia, ki pa seje prav tako skliceval na nemško sD^r08-1 omenjene8a obdobja. Po drugi strani pa . a kaže motivne in formalne sorodnosti z deli narVe^ovega generacijskega kolega Mirka Raj-rja’ katerega nadaljnji razvoj pa bo tako formal- °t tudi vsebinsko potekal prek severnjaških nteristov, kot so Hendrick Goltzius in kipar Ad«en deVries. mi Olma'no set0 kaže s samimi močnimi obroba-re M • rimi oba sl'karja zaznamujeta svoje figu-Tak ?tlV.no pa se t0 kaže skozi pričujočo erotiko. ne 0 kr’z na Červekovi sliki ne predstavlja nobe-men ?ralnega momenta, ampak je križ tisti po-žensk * označevalec> ki v razmerju med moško in »ljub ° f'gUro na likovni ravni izraža sintagmo PrečnZen nam vsem v pogubo«. Na sliki vidimo 'n dia° ^redo (anntena)’ kako s svojo črnino Pod agona'no Postavitvijo grozeče pritiska k tlom na j J° naslikani figuri. Ženska figura je naslika-preže °ma v drži odalisk, deloma pa je to drža nemo’6 ZVerk Moška figura pa je naslikana kot Pribita n° viseča vreča, ki na križ vsaj stvarno ni i^ažarJ6 nien nel°čljivi del. Obe figuri pa Prek a l'S^° P^hično izpitost, kakršno poznamo (Predv°81ed0V figur ’’ naumburškega mojstra PreeraSem niegove Plastike iz naumburške korne Slikan * ^uga van der Goesa. < Oh te^° dejstvaiz leta 1986 lahko razde-vican° horizontali na dve polovici. Zgornja polo-rodnot? ^aZe tako po f°rmatu kot po motiviki so-Kristne n c dko Hansa Holbeina mlajšega Mrtvi n°vKr' t Ktmstmuseum, Basel). Če Holbeine nasiS.Us na P°1 odprtih oči in ust z naturalistič-Červek' an'm’ ranami čaka, da ga namazilijo, je . Pet p0MVa figura že zapadla razpadu. Če zdaj zo-dazgor edamo Červekovo sliko v celoti, vidimo, vezuje Pj0 ležečo in spodnjo sključeno figuro po-rane d0 Fava.na sliko nalepljena deska. Brez preti-^Poda1'1^6 j° 'abko razumemo kot annteno, ki tene Se ? na sbk’ Pod križem. Skrajni levi del ann-njen skr črnega žalnega prta, medtem ko Hom,ter0' desrd del pritiska sključeno figuro k skineZo J°’ kot je videti, sili v neprostovoljno pro- Pravi »ngakVOrnem Jeziku obstaja frazeologem, ki 'a na vrat c at’Si nekaJ na vrat<<’ KaJ si je nakopa' Z ČHom ^ervekova figura? Kristusovo smrt, in to lahk0 t Or°dja, s katerim je bil trpinčen? Ali Vrednot razumemo kot smrt boga kot absolutne Snirtno bi\Se prav' smrti, ko jo je zakrivilo prav kaj^0 gre na tej sliki za ironijo tiste vrste, ki ki sta Se n alU zagreU’- Tej sliki ustrezata napisa, Oglasil »r .lla na pari®ki Sorboni. Prvi stavek se Pa‘iNietz l je mrtev«> podpis »Nietzsche«, drugi Če smn e mrtev«, podpis »Bog«. k°t o slik- ®?Vorili o Červekovi sliki Pod križem s|>ki P0(j V , Vsebuje erotični moment, je le-ta na červ e,Zo dejstva povsem odsoten. S to sliko ‘ dosegp 0Vem opusu vzpostavi sakralnost, ki a SV°j° kulminacijo v t. i. črnih slikah. p0(j ^o Prvo besedo naslovov Červekovih 'n Pod težo dejstva, torej besedo S'antia) čiT bahko razvijemo v podtsat (sub-110neved^ - sk'ePamo, da Cervek tukaj, verjet-aa sliki p' Z dvorna obema naslovoma nakaže križem in Pod težo dejstva kot na Varianja P°dstat vsega svojega nadaljnjega ust- drugo obdobje sodi v leta med ?°enoti n ’ Červek v tem času spremeni oziroma i ‘stega n ,e sv°iih slik s ponavljanjem enega v a Pren - °Va Slika Po eni strani se s tem ?r’iivo term11^6’ da dajanje naslovov slikam ' T„ ■ a 'ahko interpreta in gledalca samo ?e ^mara res, J b'bila ? ne mislim, pretacija Zg°rnja inter- križ Paslovov slik n, S'va Dr ln p°d težo >tu^napeta. Na-?Vu si |a,Po samem na-nars'l ali če cen eih takn ’ kr ’ Da > ’ m'meti- Ptiven ka do|g in des-p>l&lrukt v smi-n0 df°rizm vP xlpesmi ali JetaO-Nepraktič-Poenotenje le glede posredovanja rezultatov analize. Kajti tukaj se postavlja vprašanje, katero Sliko mislimo, če so vse slike naslovljene z istim naslovom. Letnice nam tukaj kaj prida ne pomagajo, kajti Cervek ne naredi le ene slike na leto, tako da nam v bistvu ostane kot pripomoček zelo nepraktično navajanje mer formata Slike, o kateri govorimo v analizi. V obdobju med leti 1987-1989 se človeška figura razbije na komaj zaznavne oblike, zgolj na slutnjo figure, ki vzvalovi površino slike. Tako nazi-ranje figur smo videli že pri nekaterih Leonardovih slikarskih ali Michelangelovih kiparskih rezultatih, le daje šlo v primeru Leonarda in Michelangela za nenamerni opus non finito. Vendar pa Červekove slutnje figur ne prihajajo v bivanje, ampak iz njega odhajajo. To poslavljanje figur se dogaja v obliki razlomljenih linij, ki so edini krčevit kazalec teles, katerih volumen je vsrkala barvna površina. Proti koncu svojega drugega obdobja potopi Cervek v barvno površino še zadnje slutnje teles. Zdaj se razgibava barvna plast sama. Tako se začenja Červekove tretje slikarsko obdobje t. i. črnih slik, ki traja od leta 1990 pa vse do danes. Tukaj uspe Sandiju Cerveku nekaj, kar se je zdelo nemogoče, narediti sliko s samo črno barvo. Taki poskusi so sicer znani. Ne preveč posrečeni poskusi v okviru slovenske umetnosti so bile črne slike Lojzeta Logarja, kjer je šlo za dokaj neproblematično sopostavljanje dveh različnih stopnjevanj črne barve, mat in glos. V svetovnem merilu pa so taki poskusi znani iz opusa Ada Reinhardta, kije okrog leta 1953 začel svojo serijo »črnih slik«. Vendar pa Cervek ne prisega na Reinhardtovih dvanajst pravil za novo akademijo, ki se glasijo: No bene teksture. Nobenih potez s čopičem ali kaligrafije. Nobenih skic ali risb. Nobenih form. Nobenega oblikovanja. Nobene svetlobe. Nobenega prostora. Nobenega časa. Nobenega formata in nobenih proporcev. Nobenega gibanja, nobenega predgovora, nobene teme. Ta Reinhardtova pravila so izvirna in za slikarja, če si jih že zastavi, nujna. Interpreta pa se ta pravila neposredno ne morejo tikati, kajti če bi jim bil zavezan, bi bil tisti edini stavek, ki ga ob teh slikah lahko izreče, afirmacija niča. Pri hermenevtiku Chladeniusu se med drugim pojavlja tudi razlikovanje med (raz)umevanjem avtorja in (raz)umevanjem besedila ali govora; namreč norma za (raz)umevanje neke knjige v nobenem primeru ne more biti mnenje njenega avtorja, kajti ljudje ne morejo imeti pregleda nad vsem, in tako lahko njihove besede, govori in spisi pomenijo tudi marsikaj drugega kot tisto, kar so določeni avtorji hoteli povedati. Gre torej za postavljanje razlike med intendiranim smislom avtorja, med smislom, ki ga je avtor hotel realizirati v nekem tekstu, in smislom kot dejanskim rezultatom realiziranega teksta. Zato lahko zelo pogosto ali celo vedno odkrijemo pri analizi spisov stvari, sporočene intence smisla, ki jih avtor ni mogel predvideti.54 Cervek s svojimi črnimi slikami krši domala vseh dvanajst Reinhardtovih pravil. Červek s črno barvo minuciozno razbrazda platno in usmerja gibanje svetlobe v želene smeri. Taktilna površina slik omogoča reflektiranje svetlobe na svoji lastni črnini. Brazde lovijo in kanalizirajo svetlobo po svoji izrisani formi. Slika se nam zdi vedno drugačna, odvisno od kota gledanja in intenzivnosti svetlobe. Heraklit je trdil, da ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko. Če pogledamo Sliko (repr. 29) iz leta 1996, vidimo, da Červek s svojim strukturiranjem slike likovno interpretira Heraklitovo misel in iz sočasnega dojemanja slik preide v zaporedje in tako da svojim slikam temporalni karakter sorodne umetnosti - glasbe, s to razliko, da primerjavo z glasbo lahko primerjamo le na formalni ravni zaporedja ali sukcesivnosti, na vsebinski ravni pa lahko govorimo ne o glasbi, pač pa o molku. Červekove črne slike imajo izrazito tendenco prehoda v prostor. Slike iz tega obdobja Cervek še vedno naslavlja z naslovom Slika, čeprav hoče glede na težnjo osvobajanja od dvodimenzionalne ploskve in glede na komunikacijo s časom kot četrto dimenzijo po vedati: To je še vedno (slika). Črna barva je pomožna barva, ki je v komplementarnem odnosu do bele barve kot druge pomožne barve. Od bogatih simbolnih pomenov črne barve lahko pri Červekovih slikah poudarimo pomen črnega kot okrutnega in iracionalnega ter črno barvo kot barvo Saturna, ki skozi čas použije vse stvari. S tega stališča imajo Červekove slike podoben pomenski naboj kot Beerove. Črnina an-tenne se je z zgodnjih Červekovih slik preselila na celotno platno. Figura (subjekt) v zadnji Červeko- vi fazi pomensko ni zapustila slike, le da ji Cervek sedaj diskretno odredi nenavaden prostor v gledalcu, ki sedaj postane nujni del same slike. Na obeh ravneh, formalni in pomenski, je tako sklenjen krog človek-slika. Tukaj se kaže tudi reminiscenca na Frideri-chovo sliko Moža, ki opazujeta mesec (1819, Staa-tliche Kunstsammlungen, Dresden). Tisto, kar je bilo na Friedrichovi sliki pokrajina, je izginilo, izginila sta tudi oba moža oziroma, bolje rečeno, kot subjekta kontempla-cije sta se preselila iz slike v dejanskega gledalca, medtem ko je objekt kon- templacije ostal na obeh slikah enak - svetloba. Človek je sedaj postavljen pred črno kozmično vzvalovano Heraklitsko reko, pod katere vzva-lovano površino ždi Lorelei ali Rusalka, ki ga mami v svoj rečni tok, s tem česar pravzaprav nima, s svetlobo, ki živi na črnini površine zgolj kot odsev. Tako daje Červekove slike vsaj v neposrednem smislu težko razumeti kot veselo oznanilo, prej gre v njegovem slikarstvu, če se izrazim s Turnerjevimi besedami, za varljivost upanja. V bibliji beremo: »Bog je rekel: ‘Bodi svetloba!’ In nastala je svetloba. Bog je videl, daje svetloba dobra. Ločil je svetlobo od teme.« (1. Mz. 1. 3-5) Ravno to ločevanje svetlobe kot tistega dobrega od teme kot tistega slabega predstavlja pri Cer-veku turnerjevsko varljivost upanja, kajti na njegovih slikah ti dve stvari nista ločeni, ampak je ena odvisna od druge. To pa ne zmanjša sakralnega obsega Červekovih del. Kontemplacija njegovih slik je sakralna, ni pa konfesionalna. V tem smislu se kaže sorodnost Červekovih slik s t. i. Rothkovo kapelo (Rothko Chapel, Houston, Texas, 1971), ki je bila del filantropske organizacije The Institue of Religion and Human Development in predstavlja širok ekumenski razpon različnih vodilnih konfesij. Na posvetitveni slovestnosti 27. 2. 1971 so bili navzoči predsedujoči centralne konference rabinov, imam, kije predstavljal islam, protestantski škof, škof grške pravoslavne cerkve in papežev osebni poslanik, rimskokatoliški kardinal.55 Svetloba, ki jo refleksirajo Červekove slike, ni žareča svetloba. Prej je to hladna svetloba lune in kot taka spominja na obris avreole Vstalega Kristusa z Grunewaldovega Isenheimskega oltarja. Hkrati pa je to tudi zamolkel lesk caravaggievske-ga inkarnata. Se pravi slikarja, kije med italijanskimi slikarji še najbolj »severnjaški« in niti ni čudno, daje Caravaggio navdihoval slikarje s severa, kot so to recimo, med silnim vplivom, ki gaje imel Caravaggio na italijanske in španske caravag-giste, tudi utrechtski caravaggisti, katerim je bil njegov chiaro-scuro bliže kot svetloba juga Rafaelovih, Renijevih ali Carracijevih slik. Druga stvar, ki druži Červekova in Caravaggiova dela, je skrajna brezkompromisnost, nesamopomilovalnost in radikalnost. Ekumenizem Červekovih slik torej izraža vero samo, ne pa posamezne veroizpovedi. Gre za kon-templacijo božjega v razmerju med bitjo in ničem, ki dokazuje, da je tisto, kar sem imenoval in poskušal upravičiti s terminom prekmursko slikarstvo (se pravi slikarstvo v smislu jezika, kajti za jezik štejem vsako obliko, ki poseduje smisel), tako kot je zgolj v svojem izhodišču, na prvi stopnji. Na vseh drugih stopnjah, odvisno od tega, na kolikor stopenj pač hočemo v okviru zadanih razprav stvar deliti, pa je vsaka umetnina kozmopolitska ali transplanetarna. Dejansko se pri tej Červekovi transplanetarnosti pojavijo istočasno tudi koncepti, ki na določenih stopnjah stojijo med seboj v kontradiktornem razmerju. Tako se tudi v Čer-vekovem slikarstvu pojavi moment, kjer se Cervek s svojimi slikami po nekih parametrih dotakne tudi tistega, česar pa ne moremo imenovati niti prekmursko pa tudi evropsko ne. To je meditacija zen budizma. V strogo zahodnoevropskih okvirih pa ta kom-plementacija ni neobremenjujoča. Gre namreč za katarzično kontemplacijo apokalipse. Janez Evangelist je v Razodetju zapisal: »Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, daje nastal velik potres. Sonce je počrnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala rdeča kakor kri in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter.« (Rz. 6. 12-14) Heraklitska reka in Jagnjetov razlom šestega pečata sta tisti duhovni topos, iz katerega Cervek zapisuje svoje razodetje zdaj v skorjasti površini platna, ki je sama po sebi nema, vendar pa v odnosu do prostora ni brez resonace ter kot taka spominja na odprto dlan, iz katere prerokuje kiro-mant. Zdaj je to zopet biserno svetlikanje ribje jate, ki jo povzroči refleks svetlobe na ribjih luskah, v smislu Heraklitovega pantha rei, danes in nikoli več. Hkrati pa to reflektiranje rezultira z iluzijo prostora, ki še posebno pride do izraza, če Červekovo sliko nesemo. Červekove slike vsekakor niso (kakor tudi druge ne) bile naslikane s tem namenom, vendar se takrat doseže tisti pravi trompe 1’oeil v smislu iluzije prostora. Červeku se je doslej izvirno uspelo izmikati čerem določenega lastnega »stila« in določenega lastnega »obdobja«. S tem je dokazal, da je problematika, ki si jo je zastavil, dosti širša, kakor se je zdelo ter, da je skupni imenovalec njegovih slik zgolj črna barva in da se slikar še predobro zaveda pasti lastne črnine. V tem smislu ne gre za multi-plikacijo in slikar še ni zapadel lastni maniri, glede katere bi mu lahko očitali, kakor je očital Hegel Schelingovemu absolutu, namreč, da gre za noč, v kateri so vse krave črne. 28 ^Tulturna priloga vestnik, 6. februar Opombe L Janez Balažič, Iskanje čarovnila, Katalog D LUP 1992, Galerija Murska Sobota 1992, p. 28. 2. Cf. ibid., p. 28. 3. Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Prešernova družba, Ljubljana 1966, p. 115. 4. Janez Balažič: op. cit., p. 29. 5. Janez Balažič: Alojz Eberl, Katalog razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 1994, p. 14. 6. Tomaž Brejc: Temni modernizem, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, p. 6. 7. Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Založba Obzorja, Maribor 1961, p. 246. 8. Idem., ibid., p.246. 9. Lev Menaše, Okoliščine razvoja sodobne prekmurske umetnosti, Separatio, Murska Sobota, Jesen 1993, p. 31. 10. Franc Obal: Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 1987, p. 23. 11. Idem., ibid., p. 23. 12. Idem., ibid., p. 23. 13. Mitja Visočnik, Klaustrofobija odprtega prostora, Separatio, Murska Sobota, Jesen 1993, p. 37. 14. Ludwig Wittgenstein: Logično-filozofski traktat, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976, 3.221, p. 43. 15. Vlado Sagadin, Prekmurska likovna četverica, Panonski zbornik, Pomurska založba, Murska Sobota 1966, p. 257. 16. Dini Titan, Dobronameren opomin, Vestnik, 1970. 17. Franc Šebjanič, Pri prekmurskem umetniku v Budimpešti Ludviku Vrečiču, Mariborski Večernik Jutra, I941/KV, 3. 2. 27/3. 18. Vlado Sagadin: op. cit., p. 257. 19. Rajko Ložar, Kolektivna umetniška razstava L. Vrečiča, Dom in svet, XXXXI, 1928 p. 320. 20. Idem., ibid., p. 320. 21. Idem., ibid., p. 320 22. Idem., ibid., p. 320. 23. Franc Obal: op., cit., p. 39. 24. Vlado Sagadin: op., cit., p. 264. 25. Aleksander Bassin: Stane Kregar, Založba Obzorja, Maribor 1972, p. 21. 26. Max Ernst, Onkraj slikarstva, Slikarji o slikarstvu (od Cezanna do Picassa), Kondor 219, Ljubljana 1984, p. 197. 27. Luc Menaše, Ob Kregarjevi retrospektivi, Slovenski poročevalec, 14. 10. 1950. 28. Meta Gabršek Prosenc: Franc Mesarič, pregledna razstava slik 1970-1985, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 1985, p. 1. 29. Tomaž Brejc, VIDETI pregledno razstavo Franca Mesariča, Telex, št. 10, 7. 3. 1980. 30. Mitja Visočnik, Druga podoba narave - pogovor z Francem Mesaričem, Dialogi, št. 7-8, Maribor 1995, p. 10. 31. Tomaž Brejc, VIDETI pregledno razstavo Franca Mesariča, Telex, št. 10, 7. 3. 1980. 32. Breda Ilich Klančnik: Franc Mesarič, Katalog razstave, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1970. 33. Franc Zalar, Nekateri aspekti »novega realizma« v slovenskem mlajšem slikarstvu, Sinteza 38, 39, 40, Ljubljana 1977, p. 28. 34. Vinsent van Gog: Pisma bratu. Biblioteka »Prevodi«, Banja Luka 1985, p. 131. 35. Cf. Meyer Schapiro: Umetnostnozgodovinski spisi, Studia Humanitatis, Ljubljana 1989, pp. 9-91. 36. Lev Menaše: Nikolaj Beer, Arkade, Ljubljana 1993, p. 20. 37. Idem., ibid., pp. 20-22. 38. Cf. idem, ibid., p. 26. 39. Idem., ibid., p. 26. 40. Idem., ibid., p. 35. 41. Idem., ibid., pp. 46-47. 42. Idem., ibid., p. 10. 43. Erazem Rotterdamski: Hvalnica norosti. Založba Mihelač, Ljubljana 1991, p. 76. 44: Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, Mohorjeva družba, Celje 1994, p. 37. 45. Lev Menaše: Nikolaj Beer, Arkade, Ljubljana 1993, p. 10 46. Idem., ibid., p. 12. 47. Idem., ibid., p. 50. 48. Idem., ibid., p. 52. 49. Idem., ibid., p. 46. 50. Idem., ibid., pp. 70- 76. 51. Robert Rosenblum: Modern Painting and teh Northern Romantic Tradition (Friedrich to Rothko), Thames and Hudson, London, s. <0 37 52. Kenneth Clark: Civilizacija, Mladost, ZapA 1969, p. 276. 53. G. W. F. Hegel: Osnovne črte filozofije p^ Vese H n Masleša, Sarajevo 19891, p. 12. 54. Borut Pihler: Problemi hermenevtike I, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1991, p, & 55. Cf. Robert Rosenblum: op., cit., p. 216. Avtorjevo pojasnilo Pričujoči esej je rezultat nadgradnje h torjevih priložnostnih člankov, objavljenih' časopisu Vestnik, hkrati pa je pričujoči esej tudi bistveno spremenjena različicah torjeve diplomske naloge iz umetnostne 28° dovine z naslovom Prekmursko slikarstvo011 Ludvika Vrečiča do Zdenka Huzjana. V P® čujočem eseju manjka poglavje o slikati” Zdenka Huzjana, ki po avtorjevem mnenj vsekakor sodi v okvir te razprave, v to ra pravo ni vključeno, ker je bilo objavljen0 reviji Likovne besede št. 38, dec. 1996 P° naslovom Huzjanov homunkulus. tako ' njeno objavljanje na tem mestu ne bi P0®1 nilo nadgradnje, ampak zgolj prepis ozire® ponatis. Citati iz svetega pisma so povzeti P® slovenskem standardnem prevodu. Galerija Murska Sobota Založništvo in knjigotrštvo, Lendavska 1, Murska Sobota, telefon: 069 23 420, 23 491, 31 395, telefaks: 069 31 086 / f KREKOVA BANKA bo v jltA^bi clove^ Izid Vestnikove Kulturne priloge so finančno podprli: Krekova banka, Pomurska založba, Mestna občina Murska Sobota, podjetji Intering in vestnik, 6, februar 1997 ^Tronika 29 Po umorih vodimo Na območju Pomurja (upravne enote Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) živi 6,5 odstotka slovenskega prebivalstva, zato bi »moral« biti približno tolikoodstotni naš delež v tako imenovani slovenski kriminaliteti. Tudi v svetu od Muri nismo namreč povsem nedolžne ovčke. Saj se strinjate, da je tako? Iz primerjalnega pregleda, ki so ga pripravili na UNZ Murska Sobota, pa izhaja, da - povedamo v slogu Miška Kranjca -tod živimo bolj dobri kot zli ljudje. Na to kažejo določeni odstotki, ki so nižji od »magičnega« 6,5 odstotka. Bodimo konkretni! Lani je bilo v Pomurju evidentiranih in razsikovanih 231 gospodarskih kaznivih dejanj, kar je 4,6 odstotka. »Splošnih« kaznivih dejanj je bilo sicer 1.538, a jih je veliko tudi na drugih območjih, zato je pomurski delež še ved-no nizek: 4,9 odstotka. Mladoletniki v Pomurju so storili 171 kaznivih dejanj, to pa je 4,1 odstotka. Ropov je bilo lani 24 in Predstavljajo 4,7 odstotka. Velikih tatvin so evidentirali 247, to Je 2,9 odstotka. Kaznivih dejanj v zvezi z mamili so v naših krajih ugotovili 33, kar je 4,9 odstotka. Nekaj pa žal to podobo močno kazi: več kot bi smelo biti (če vzameno za izhodišče 6,5 odstotka) je bilo umorov in poskusov umorov. Tu pomurski odstotek negativno izstopa: znaša M. V Sloveniji je bilo lani 99 umorov ali poskusov umora, v omurju pa 8 umorov oziroma poskusov umorov, kar je štirikrat več kot leta 1995, ko sta se zgodila le 2 umora oziroma Poskusa. IN a tiskovni konferenci je načelnik urada za kriminaliteto Povedal, da so v preteklem letu občutno povečali odstotek ra-Zlskanosti kaznivih dejanj. Tudi nekaterih novih, kot je denimo Prvi) bančni rop; uspešni so bili pri odkrivanju trgovine z orožjem, odkrivanju velikih vlomov, morilcev in tako naprej. O em srno sicer sproti poročali. Kriminalistična služba in polici3 sta po raziskanosti kaznivih dejanj dosegli optimum dela, na od primarnih nalog v tem in prihodnjih letih pa bo preprečevanje in odkrivanje težjih kaznivih dejanj. Omenili smo ® nagel porast umorov in poskusov umorov: z 8 umori oziro-ma Poskusi v letu 1996 ne le da krepko presegamo predlanski p°.murski odstotek (2,2), ampak glede na število prebivalstva v r ekiji in Prekmurju - krepko vodimo. Š. S. Manjkrat na Madžarsko črnost v občini Rogaš ovci ^strijci ne upoštevajo hitrosti Gorni k občinskega sveta je Leopold Horvat iz policijskega oddelka v dai " , lovcih podal oceno o varnostnih razmerah v tej občim. I ove-pa U’vdaje bil° v lanskem letu triindvajset kaznivih dejanj. Kljub temu metnii>arnostno stanje lahko zadovoljivo, saj v enainsedemdesetih pro-Pa ie v Prejšnjem letu nobena oseba ni izgubila življenja, ena ulic n, huje Poškodovana. V lanskem letu pa se je nasilje iz gostiln in javneo!nesl° v dom in družino, saj je bilo skupaj šestintrideset krši ev mačih rCdamiru’ bil ie tudi veči' pretep’ od tega pa S° m°ra'V Prostorih posredovati kar dvaindvajsetkrat. ki Je tudi podatek, da so na tem območju ujeli 479 voznikov, Avstrii Upoštevali hitrosti, in da je bilo od tega kar 80 odstotkov maio Podatkov o tem, koliko od tega jih je kazen plačalo, m-ZakOn 2 V111' za Avtsrijce, prav tako kot za naše državljane velja isti ki jo Ia a če kdo nima pri sebi dovolj denarja, mu napišejo položnico, v koš TPotrebno Plačati v osmih dneh. Položnica pa kaj kmalu roma davčna?! pa luknja v zakonu, saj lahko naše državljane kontrolira šnove?? Avstrijcev pa ne more. Če je tuji državljan storil a -Prekrši;K kaznivo dejanje, ga lahko edino takoj privedjo k sodniku za TamkaS;-m drueače je. če naši državljani naredijo prekršek v Avstriji, šele t?np Policisti jim takoj odvzamejo potne liste, ki jim jih vrnejo lahk’o čP ač?j° kazen. Po neuradnih podatkih smo tudi izvedeli, da Privedp;6 e'1' nimajo dovolj denarja, vzamejo avtoradio ali pa voznika Potrehn na P°licisko postajo, kjer mora počakati, da mu kdo prinese Udi v VSOto denarja- - • tev hitre.3™ so v Avstriji neprimerno višje, pri nas pa je za prekorcai-ie nekolit'V nase'ju najmanjša kazen 2250 tolarjev, zunaj naselja pa 0 majša, saj je potrebno zanjo odšteti 1500 tolarjev. AN K \ treznilnici 211 kršiteljev S° V lefu 1996 obravnavali 2-162 kršitev javnega ‘prekrškov. Lani so pomurski po- ,e Poven,. .KIV,X kar je za deset ostotkov mani kot leto nrei, vendar licisti pridržali 211 kršilcev, saj slo P°Vcealo bar za deset ostotkov manj kot leto prej, vendar lovV-kazn- PedAJa’ p°veza ’ zv°dništvo ter pfi kršena trgov* Z drogami in Prir SUvahna? Vlnaz orožjem. SO^ ‘n ŠpOrtnih ' e Posamezne kršitc,Jev tve si p°liciie n?' e S p°sred°-Porn-rse8a oLPreprečene krši-tačH^UNz k'8a,<< beremo v ^ilan^ 'nšpeH gaje podpisal Plači? ^0rvatPi7kt0rata Policije ski * tpdi omenjene infor-lvah jp.e^v vsesi ’ da je P°mur-6 6 ^slovenskih krši-so^tisko; °dstotka. °Vedalk d' k°nferenci UNZ »struktura kršitev javnega reda in miru opozarja na splošno izražanje nerazpoloženja in vznemirjenosti. Potrjujejo se določene oblike asocialnega obnašanja in napadalov na osebno integriteto občanov. Tako se je povečalo število primerov drznega vedenja, pretepanja, omalovaževanja pooblaščenih uradnih oseb pri postopkih, prepiranja in drugih prekrškov. Povečalo seje tudi število nezaposlenih kršiteljev.« Največ kršitev JRM je bilo na cestah, trgih, v gostinskih lokalih in v njihovi bližini ter v zasebnih stanovanjih. Pod učinkom alkohola je bilo storjenih 1.421 kršitev JRM, kar je 58 odstotkov Na vseh pomurskih mejnih prehodih so lani našteli 20.623.291 potnikov, kar je za odstotek več kot leto prej. In potniški promet s posameznimi državami? Za dva odstotka več je bilo potnikov, ki so potovali čez slovensko-avstrijske prehode: 12.141.719. Za en odstotek več je bilo potnikov tudi na slovensko-hr-vaških prehodih: 3.417.996 prehodov v obeh smereh. Na mejnih prehodi z Madžarsko pa je promet upadel za dva odstotka. Čeznje je namreč potovalo »le« 5.063.576 potnikov. Kdo pa so bili predvsem potniki? Prevladovali so tujci - 65 odstotkov, državljanov Slovenije pa je bilo potemtakem 35 odstotkov. Številke torej dokazujejo, da le ni res splošno mnenje, da z vsakim zasluženim tolarjem »letimo« čez mejo in ga tam še toplega porabimo. Čeprav je bil lani potniški promet z Madžarsko manjši, pa je »slika« povsem drugačna, kar zadeva tovorni promet. Ta se je lani povečal za 12 odstotkov; našteli so 249.872 tovornjakov. Vsa ta vozila so peljala skozi Lendavo in dalje po magistralni cesti, ki vodi proti Mariboru in v notranjost Slovenije in narobe. Posledice: gneče na cestah, nevarnost nesreč, dolge čakalne dobe na prehodih ... To pa še ni vse! Sem je treba prišteti še 48.155 tovornih vozil, ki so peljala čez slovensko-avstrijske prehode, in 23.637 vozil, ki so »šla« čez slo-vensko-hrvaške prehode. Skupaj torej 276.758 tovornih vozil, kar je 16 odstotkov več kot predlani. Za 20 odstotkov pa je bilo na vseh pomurskih prehodih manj avtobusov, pa še vedno veliko: 40.833. Čez slovensko-avstrijske, slovensko-madžarske in sloven-sko-hrvaške prehode, ki so na Ceste terjale 29 življenj Lani seje zgodilo v naših krajih 2.162 prometnih nesreč. V 1.765 nesrečah je nastala le gmotna škoda (razbiti avti in drugo), v 372 nesrečah so bile težje ali lažje telesne poškodbe, v 25 nesrečah pa so ugasnila življenja. Ne mine dan, da se v Pomurju ne bi zgodila prometna nesreča, a vseeno tli upanje, da se vse bolj zavedamo, da z neustrezno hitrostjo, vožnjo pod učinkom alkohola, neprivezovanjem z varnostnimi pasovi ... ne ogrožamo le drugih, ampak predvsem sebe, zato skušamo kaj več storiti za izboljšanje prometne varnosti. Na to kažejo tudi statistični podatki soboške UNZ. Indeks je pod sto! Ker je v eni nesreči lahko udeleženih več ljudi, so zato take ali drugačne posledice. Poglejmo zadevo natančneje! Lani so ceste v Pomurju terjale 29 življenj (leto prej 37), hudo seje poškodovalo 136 ljudi (leto prej 140), licisti pridržali 211 kršilcev, saj je bil to edini način, da so se streznili in morda zamislili nad svojim početjem. Zaradi nezakonite posesti ali uporabe orožja so obravnavali 59 oseb, kar je 19 več kot leto prej. Morda je tako zato, ker naj bi bilo Pomurje »nasičeno z orožjem in strelivom, pridobljenim na nelegalen način«. Zasegli so 18 pištol, 11 pušk, 17 ročnih bomb, 3.667 nabojev, 6 kilogramov eksploziva, 6 vžigalnikov in 15 metrov vžigalne vrvice. Pa tisti, ki imajo orožne liste? Podjetja in zasebniki, ki se legalno ukvarjajo s prometom orožja in streliva, so lani imeli primerno urejene skladiščne prostore, problemi pa so pri strelskih družinah, lovcih in drugih lastnikih orožja, saj nekateri od teh orožja nimajo shranjenega na ustreznih mestih. Š. S. območju Pomurja, pa je lani zapeljalo v obeh smereh 5.563.986 osebnih vozil, največ seveda čez tiste, ki vodijo v Avstrijo: 3.138.754. Pa drugi dogodkih na mejnih prehodih? Policisti so izdali 36.556 vstopnih vizumov, 7.781 tujcev so zavrnili, saj niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, posebej so preverjali 7.668 oseb, ki so bile »sumljive«; takih je bilo tudi 4.614 vozil. Okrili so 1.454 neveljavnih potnih listin, deportirali so 773 tujcev, pri 13 potnikih so zasegli orožje, odkrili ■ PUŠČA - Iz mestnega proračuna naj bi letos zagotovili denar za ureditveni načrt za romski zaselek Pušča. Podobno velja za predvideno gradnjo nogometnega igrišča NK Pušča. V reševanje te zadeve se bo vključil tudi Urad za narodnosti. M. J. ■ KROG - Prav tako kot krajane Bakovec, tudi prebivalce bližnjega Kroga zanima, kdaj se bo začelo urejanje največjih divjih odlagališč odpadkov na območju teh dveh krajevnih skupnosti. Pri tem opozarjajo, da je na območju KS Krog vodovodno zajetje. M. J. ■ MURSKA SOBOTA - V skladu s prostorskimi akti bo mestna občina brezplačno zagotovila komunalno opremljeno stavbno zemljišče v ulici Arhitekta Novaka za gradnjo novega objekta, v katerem bosta policijska in prometna postaja. Investitor teh del bo Ministrstvo za notranje zadeve. Po končani gradnji in preselitvi v novo zgradbo bo v zameno mestni občini brezplačno izročilo stavbo v Slomškovi ulici 23, kjer je zdaj policijska postaja. M. J. lahke telesne poškodbe je utrpelo 345 ljudi (leta 1995 pa 348), brez telesnih poškod pa jo je odneslo 3.456 udeležencev v prometni nesrečah (leto prej 3.486). Od skupnega števila (29) lani umrlih na pomurskih cestah je bilo 11 voznikov osebnih avtov, 6 sopotnikov, 4 kolesarji, 3 pešci, 2 voznika koles z motorji, 2 voznika tovornih avtomobilov in 1 voznik motornega kolesa. Največ smrtnih nesreč je bilo na območju policijske postaje Murska Sobota (14), nato pa PP Gornja Radgona (6), PP Ljutomer (5) in PP Lendava (4). Hudo pa se je poškodovalo največ voznikov osebnih avtov, potem potnikov, kolesarjev, pešcev, voznikov koles z motorji, voznikov motorjev in traktorjev. Od skupnega lanskega števila prometnih nesreč (2.162) se jih je zgodilo največ v naseljih (1.646 nesreč), zunaj njih pa 516. Lani so spet največ nesreč povzročili voznikih avtomobilov: 1.894 jih je bilo odkritih. Kot povzročitelji nesreč so na drugem mestu vozniki tovornih avtomobilov (210), potem vozniki traktorjev (53), vozniki koles z motorji (38), vozniki avtobusov (30), kolesarji (27), vozniki motornih koles (14), pešci (9) in vozniki delovnih strojev (5). Največ nesreč seje lani zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, so 78 ponarejenih dokumentov ... Vsega je bilo več kot leto prej (ponarejenih dokumentov celo petkrat več), le nekaj manj ljudi je bilo zavrnjenih na mejnih prehodih ali vrnjenih (ki so prešli mejo ilegalno) in tudi nekaj manj je bilo zaseženega streliva. Na mejah nimamo vojakov kot za časa Jugoslavije, ampak jih kontrolira policija. Taje zlasti budna na slovensko-madžarski meji, kajti čeznjo prihajajo k nam ilegalci. Lani so odkrili 894 ilegalcev iz raznih držav, pretežno iz Romunije, večje število pa jih je bilo tudi iz ZR Jugoslavije, Makedonije, Egipta, Turčije ... Mnogim tujcem je Slovenija prehodna, mnogim večim pa tudi ciljna država. Pri nas nameravajo ostati zlasti državljani ZRJ. Kako ilegalno čez mejo? Nekateri pridejo čez zeleno mejo (zunaj prehodov) sami, vedno več pa je tudi organiziranega »spro-vajanja«. Na madžarsko-slovenski meji so lani odkrili 13 kanalov (mest), čez katere so skrivaj vo- potem pri premikih vozil, izsiljevanju prednosti, spreminjanju smeri vožnje, neustrezne varnostne razdalje, nepravilnega prehitevanja. Največ nesreč je bilo v lanskem oktobru, najmanj pa marca in junija; največ smrtnih žrtev so ceste terjale aprila; nesreče so bile najpogosteje ob petkih med 14. in 15. uro, življenja pa so v prometu najpogosteje ugašala med 4. in 6. uro.' Stanje prometne varnosti je predvsem odvisno od prometne kulture udeležencev v prometu, a je stanje slabo, kajti lani je bilo 152 pobegov s kraja nesreče, dva od tam, kjer se je zgodila smrtna nesreča, a sta bila odkrita. Pa policijski ukrepi? Lani so obravnavali kar 33.335 udeležencev v prometu. Torej so jih opomnili, takoj kaznovali, predl-gali sodnikom za prekrške in tožilstvu. S tolikšnim številom ukrepov so dosegli maksimum, ki ga ne kaže prekoračiti, bodo pa policisti skušali biti učinkovitejši. Tudi pri preventivi! ŠTEFAN SOBOČAN Zahvala za pomoč ob požaru V noči z 10. na 11. januar so krajane Kuzme, Doliča in okoliških vasi zbudile vaške sirene. Prizadela nas je huda tragedija. Ognjeni zublji so nam pobrali veliko vsega, kar smo dolga leta s trudom pridobili mi in naši starši. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli dobri ljudje, ki jim pomoč drugemu v nesreči ni tuja, in rešili, kar se je rešiti dalo. Za vso pomoč, ki smo jo prejeli, se vsakemu posebej in vsem skupaj iskreno zahvaljujemo. HVALEŽNI DRUŽINI NAVOTNIK- KLEMENT, Dolič 119. dili tujce (seveda za visoko plačilo) čez mejo. Prijavili so jih 26. Med osumljenci je celo nekaj tujcev, ki imajo prepoved vstopa v Slovenijo. Le-ti imajo sodelavce za vodenje ljudi čez mejo, sami pa skrbe za organizacijo, pridobivanje novih žrtev. Da, žrtev, kajti ljudi, ki pridejo ilegalno čez mejo, praviloma vrnejo nazaj na Madžarsko, le re-dkokTateri pa ostane v prehodnem domu za tujce in dobi vizum za bivanje v naši ali kaki tuji državi. Lani je pomurska policija vrnila na Madžarsko 627 oseb in na Hrvaško 53 ilegalcev. Nekaj malega ilegalcev pa smo dobili tudi sami: iz Avstrije 50, z Madžarskega 6 in s Hrvaškega 1. Š. S. Zgodilo seje ... Črenšovci: vlom v hranilnico V noči z 29. na 30. januar je nekdo vlomil v prostore Splošne kmetijske zadruge Črenšovci. Ustavil se je v njeni hranilno-kre-ditni službi, vlomil v veliko železno blagajno in iz nje ukradel 1.560.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti za storilcem še poizvedujejo. Radenci: ukradel motorne žage Neznaec, ki je ob koncu prejšnjega tedna vlomil v trgovino KZ Gornja Radgona v Radencih, je odnesel štiri motorne žage, dve pretočni črpalki, tri mesoreznice, dvajset Škarij in petnajst železnih spon. Škoda je precejšnja, o imenu storilca pa še ni informacije. Cogetinci: ukradel Marijo Z marsikaterega obcestnega križa so izginila razpela in druge nabožne podobe. Nazadnje seje to zgodilo v Cogetincih, kjer je neznanec ukradel s križa, ki stoji ob stanovanjski hiši M. S., 70-centimetrov visok Marijin kipec. Spodnji Ivanjci: Ukrajinki in Jugoslovanka V sredo, 29. januarja, ob 15.40 so policisti ustavili v Spodnjih Ivanjcih osebni avto, ki ga je vozil državljan Slovenije Marko K. iz Maribora. V vozilu so bile tri sopotnice: dve Ukrajinki in ena Jugoslovanka. Med legitimiranjem so ugotovili, da so dekleta prišla čez mejo ilegalno. Strehovci: trije Romuni in Madžar Prav tako predzadnjo sredo, a nekoliko pozneje (ob 19.30), so policisti naleteli na ilegalce v Strehovcih. Gre za tri Romune in enega Madžara, vse pa je vozil madžarski avtomobilist. Po postopku so jih vrnili na Madžarsko. Beznovci: trčil v peško V sredo, 29. januarja, ob 18.40 je voznik osebnega avta Ludvik B. zaradi domnevne alkoholiziranosti in tesnega prehitevanja v Beznovcih trčil v peško Tadejo B. in jo zbil po vozišču. Zaradi hudih poškod sojo prepeljali v soboško bolnišnico. Š. S. 30 vestnik, 6. februar^ Nogometne tekme Beltinci: Maribor 1 : 2 V otvoritveni tekmi so Beltinčani prikazali lepo igro in se uspešno zoperstavili Mariboru Braniku, kije tokrat igral že šesto tekmo. Tokrat so se prvič predstavili domačim gledalcem novinci: Franko, Novak, Prekazi, Neuvirt, Judež in Hadžič ter prikazali zadovoljivo igro. Beltinskega prvoligaša pa so zapustili Franc, Gabor, Krapec, Brunec in Buzeti, ki so nekaj časa že trenirali. Zadetek za Beltince je dosegel Prekazi. Po tekmi so Beltinčani odšli na priprave v Ankaran. Priznanja ob 30-letnici obmejnega sodelovanja Košarka Pred nedavnim so v Zalaegers-zegu na Madžarskem proslavili 30-letnico obmejnega športnega sodelovanja med športnima zvezama v Lendavi in Zalaegersze-gu. Ob tej priložnosti so zaslužnim športnim delavcem podelili priznanja. Ker pa se nekateri njih niso mogli udeležiti slovesnosti na Madžarskem, je predsednik komisije za mednarodni šport pri Športni zvezi Lendava Lajoš Horvath zamudnikom podelil priznanja ob razglasitvi najboljših športnikov in športnic ter športnih ekip Lendave. Priznanje je dobilo 21 športnih delavcev iz območne Športne zveze Lendava. To so: Franc Kontrec, Silvo Šbvegeš, Franc Čeke, Franc Horvat, Velimir Horvatič, Marjan Dominko, Mirko Horvat, Viljem Sekereš, Tere- Strelstvo zija Donko, Lajos Horvath, Ladislav Šinko, Ivan Kamberger, Jože Kovač, Jože Gerenčer, Jožef Ko-con, Bojan Hojnik, Ludvik Lebar, Štefan Utroša, Jože Pal, Franjo Bobovec in Ladislav Kovač. Otvoritveno nogometno srečanje med prvoligašema Beltinci in Mariborom Branikom v Beltincih. Fotografija: Jure Zauneker Orijent: Mura 0 : 0 Nogometaši Mure so na pripravah v Poreču odigrali prvo prijateljsko tekmo z Orijentom v Varsarju. Tekma se je končala brez zadetka. Sobočani so si ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih Škaper in Dominko nista izkoristila. Ža Muro so igrali tudi novinci Tupajič, Lalič, Lukič, Vidovič, Štampfer (ponovno trenira), Ošlaj in Gabor (mladinca). Šah - V Budimpešti bo od 13. do 21. marca mednarodni odprti šahovski turnir »Spomladanski festival«. Podoben šahovski turnir bo tudi v Pecsu od 5. do 13. aprila. Interesenti iz Slovenije dobijo podrobnejše informacije pri Jožetu Gerenčerju v Lendavi (tel. 78 212). (F. Bobovec) Košarka - V Murski Soboti je bil polfinalni košarkarski turnir srednješolskih ekip. Med 6 ekipami je zmagala Gimnazija Murska Sobota, kije v finalu premagala Gimnazijo Celje kar s 65 : 16 in se uvrstila v finale. Za najboljšo igralko so razglasili Alenko Ori (MS). Vrstni red ekip: 1. G. Murska Sobota, 2. G. Celje, 3. G. Maribor II, 4. G. Maribor III, 5. G. Celje II in 6. G. Ptuj. (K. Glažar) Pomurski derbi dobil Ljutomer V tekmovanju prve državne strelske lige je SD Ljutomer na Tišini v pomurskem derbiju premagala SD Kolomana Flisarja Tišina s 1743 : 1726 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina. Drago Pertoci 585, Branko Bukovec 575, Dušan Ziško 566 krogov; SD Ljutomer: Rajko Robnik 585, Manuela Rudolf 581, Darko Horvat 577 krogov. SD Prvega pohorskega bataljona Ruše je premagala SD Štefana Kovača Turnišče s 1737 : 1716 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 578, Božidar Draškovič 578, Danijel Režonja 560 krogov. V sedmem kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi je Kanja Leskovec premagala MI Pomurko s 1728 : 1680 krogov. MI Pomurka: Milan Kreft 571, Martin Žigo 557 in Janez Gomboc 552 krogov. V tretji slovenski strelski ligi je Sl. Bistrica premagala Varstroj iz Lendave s 1650 : 1610 krogov. Šah ------------------------------------------ Pomursko tekmovanje OŠ Na soboški tretji osnovni šoli je bilo pomursko tekmovanje posameznikov in posameznic osnovnih šol v šahu. Sodelovalo je 75 šahistov in šahistk. Rezultati -dečki do 9 let: 1. Renato Miiller (GR) 6,5, 2. Nerad Lukač (Lendava) 6, 3. Jože Kavčič (Negova) 5,5 točke; do 11 let: 1. Boštjan Hočevar (OŠ III MS) 8,5, 2. De- nis Gjuran (Bakovci) 8, 3. Blaž Fras (Bakovci) 6 točk; do 13 let: 1. Aleš Lazar (Lendava) 8,5, 2. Simon Kolar (Puconci) 7, 3. Borut Kociper (OŠ III MS) 7 točk; do 15 let: 1. Mitja Kovač (Bakovci) 8,5, Miha Gomboc (OŠ I MS) 7,5, 3. Kristjan Dani (GR) 7 točk. Deklice do 9 let: 1. Mateja Zver (Bistrica) 6, 2. Maja Nafta : Aluminij 1 : 1 Prvo prijateljsko nogometno tekmo so odigrali tudi nogometaši Nafte iz Lendave. Gostili so vodeče moštvo tretje lige vzhod Aluminij iz Kidričevega in igrali neodločeno. Gol za Nafto je dosegel Pal. Judo ..................... Šport od tod in tam Maja Uršič in Robi Hajdu prvaka V Pradah pri Kopru je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v judu za dečke in deklice. Med 289 tekmovalci iz 76 osnovnih šol so sodelovali tudi pomurski učenci in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Maja Uršič (OŠ III MS), kije zmagala v kat. do 36 kg, in Robi Hajdu (DOS Lendava), kije bil prvi v kat. do 30 kg. Druga sta bila Tadeja Rojko (OŠ III MS) in Adriana Zver (Turnišče). Tretja mesta pa so v svojih kategorijah zasedli: Ana Legčevič, Lea Benko, Rene Žu-nič (vsi DOŠ Lendava), Alenka Premoša (Turnišče), Štefan Mer-tuk (V. Polana), Aljoša Cipot (OŠ I MS) in Marko Zlatar ( OŠ III MS). Peta mesta so zasedli: Katarina Korošak (OŠ I MS), Štefka Horvat in Beno Fotivec (oba Turnišče) ter Iztok Samec (OŠ III MS). V ekipni konkurenci je pri deklicah zmagala OŠ III Murska Sobota, OŠ Turnišče je bila peta, DOŠ Lendava pa sedma. Pri dečkih je DOŠ Lendava zasedla četrto, v skupi uvrstitvi pa tretje mesto. (D. L.) Smučarski skoki - ŠD Srebrni breg v Martinju je pripravilo peto tekmovanje v smučarskih skokih. Med 37 tekmovalci je zmagal Kristjan Slamar (G. Slaveči) z 20,5 metra pred Boštjanom Šinkom (Sv. Jurij) in Danijelom Strahanom (G. Slaveči). Med mladinci je bil prvi Boštjan Gjergjek (Vidonci), 17,5 m, pred Danesom Kerecem (Kuzma). Med veterani je bil najboljši Ivan Andrejek (Martinje). Prireditev sije ogledalo okrog 500 gledalcev. (T. G.) Nogomet - Lendavsko društvo nogometnih sodnikov organizira v nedeljo, 9. februarja, 1997, ob 10. uri v prostorih PKL - moški Rezultati - 9. kolo Lindau : Miarte 63 : 73 Sobota : Mah Sebeborci 70 : 62 Radgona : Brod 83 : 55 Claudia shop prosta Košarka - B-liga Radenska 18 12 6 1470:1422 30 Rogla Artas 18 11 7 1526:1455 29 Hrastnik 18 11 7 1517:1458 29 Plima Prebold 18 10 8 1389:1367 28 ŽKK Maribor 18 10 8 1395:1359 28 Bistrica 18 9 9 1499:1547 27 Ekipa Janče 18 8 10 1270:1290 26 Kamnik 18 7 11 1515:1477 25 Elektra 18 6 12 1293:1380 24 Celje 18 6 12 1359:1478 24 Hrastnik Ajdovščina Gorenje B Pomurka 12 12 12 12 4 4 4 3 0 0 7 286:2989 7 268:2979 8 286:3128 9 271:2856 Namizni tenis - 1. liga Rokomet - 1. B-liga Claudia shop 7 7 0 636:437 14 Škofljica 12 9 1 2 278:250 19 Radgona v. 7 6 1 541:422 13 Besnica 12 8 1 3 300:270 17 Sobota v. 8 5 3 579:570 13 Šešir 12 8 1 3 278:256 17 Miarte 6 5 1 511:478 11 Inles 12 6 3 3 313:284 15 Lindau 7 1 6 446:537 8 Grosuplje 12 5 2 5 277:267 12 Sebeborci 7 0 7 453:573 7 Drava 12 5 2 5 285:317 12 Brod 6 0 6 378:527 6 (K. G.) Radeče Šmartno 12 12 5 1 4 1 6 285:285 11 7 295:301 9 Olimpija Maribor Arcont Krka MT Sobota Vesna Radlje Preserje Križe (-1) Melamin 11 11 11 10 10 8 •8 1 1 3 3 60:17 53:24 56:21 53:24 43:34 33:44 31:46 33:44 23:54 0:77 20 20 16 16 12 8 8 6 3 0 11 11 11 Lendavski nogometni sodniki so zborovali Večja skrb strokovnosti sojenja V Občinskem društvu nogometnih sodnikov Lendava si zelo prizadevajo, da bi v svoje vrste pritegnili čim več mladih sodnikov ter da bi dvignili strokovno raven sojenja. To je bila osnovna misel udeležencev letne skupščine društva, ki sta se je med drugimi udeležila tudi predsednik ZNS Slovenije Vilibald Pave in strokovni sodelavec Marjan Uran. V lendavskem društvu nogometnih sodnikov imajo 43 članov. V zadnjem letu se je število poveča- lo za 10 sodnikov. Tako je bilo v poročilu predsednika društva Jožeta Lebarja, ki uspešno vodi sodniško organizacijo, kakor tudi v razpravi poudaijeno, da je v prihodnje potrebno še več storiti za usposabljanje sodniškega kadra, večjo skrb namenjati kontrolam sodnikov ter jih opozarjati na dobre in slabe strani. Zavzeli so se tudi za nadaljnjo izmenjavo sodnikov med društvi, ki vodijo posamezna srečanja. Sicer pa so na skupščini sprejeli pester program strokovnega izobraževanja sodnikov. Z doslednim uresničevanjem programa strokovnega izobraževanja je mogoče pričakovati, da bo tudi Prekmurje, ki se ponaša z množičnim razvojem nogometa, dobilo sodnika, ki bo lahko vodil tekme najvišjega razreda. Tudi v prihodnje bo društvo organiziralo in sodelovalo na srečanjih s sosednjimi sodniški društvi. Ob tej priložnosti so trem prizadevnim članom društva podelili priznanja za dolgoletno uspešno delo. Ta so dobili: Jože Lebar, Martin Bukovec in Avgust Hozjan. (F. M.) ONZ Lendava (KZ Lendava) na Partizanski 5 seminar za nove nogometne sodnike. Na seminar vabijo zlasti nekdanje nogometaše. Košarka - V slovenski košarkarski ligi za starejše deklice (1. do 6. mesto) je Mibex Ilirija premagala Pomurje Skiny z 39 : 33. Strelke za Pomurje Skiny : Matejeva 33, Svetinova 9 in Lukova 2. (zt) Namizni tenis - Na občinskem pokalnem tekmovanju v Ljutomeru je med devetimi ekipami Partizan Ljutomer premagal Agromo s 5 : 3 in postal pokalni zmagovalec. Za tretje mesto pa je Servis Razlag premagal tretjo ekipo Agrome s 5 : 1. Najboljši posameznik je bil Miran Ficko (Servis) brez poraza. Med osmerico tekmovalcev iz druge občinske lige je zmagal Žibrat pred Škrobarjem in Šter-manom (vsi Cven). Na krajevnem turnirju ŠD Cven je zmagala prva ekipa Cvena pred Moto in Cvenom II. (NŠ) Nogomet - Nogometna trenerska organizacija Murska Sobota organizira v soboto, 1. marca, ob 8.30 v OŠ Bogojina seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence C. Trenerji se morajo prijaviti do 10. februarja, sicer ne bodo mogli dobiti licence. Kegljanje - Kegljaški klub Radenska je bil organizator pomurskega rekreacijskega tekmovanja. Sodelovali so tekmovalci z območja nekdanjih občin Ljutomer, Radgona in Sobota. Pri moških je zmagal Domanjko (Carina) s 411 pred Kocuvanom (Obrtno združenje) ,401, in Pircem (Pomurska banka), 400 krogov. Med ženskami sta bili najboljši Sapačeva (Potrošnik) in Muličeva (Obrtno združenje), po 394, pred Novakovo (Potrošnik), 391 kegljev. Strelstvo - V petem kolu pomurske strelske lige za dečke in deklice, ki je bilo v Turnišču, je pri dečkih zmagala MI Pomurka s 542 krogi pred Tišino, 491, in Cankovo, 488 krogov, med posamezniki pa Valter Pajič s 191 krogi, to je neuradni državni rekord. Drugi je bil Babič, 1 80, tretji pa Vito Pajič, 177 krogov (vsi Pomurka). Med deklicami je zmagala ekipa Škorpijona s 483 krogi pred Turniščem, 435, in Cankovo, 284 krogov, med posameznicami pa Balaškova (Škorpijon), 171, pred Čukovo (Varstroj), 168, in Žerdinovo (Turnišče), 163 krogov. Nogomet - Nogometni veterani Nafte iz Lendave s,o gostovali v Gybru na Madžarskem in v prijateljski nogometni tekmi igrali z domačo ekipo Raba Eto neodločeno 4 : 4. Strelci za Nafto so bili: Dominko, Vidak, Amrus in Oberstar. Povratna tekma bo v Lendavi. (F. B.) Košarka - V nadaljevanju tekmovanja za razvrstitev od 1. do 6. mesta v slovenski košarkarski ligi za st. deklice je Slovan v Ljubljani premagal Pomurje Skiny s 63 : 45. Strelke za Pomurje Skiny: Matejeva 21, Svetinova 18, Pušenjakova 5 in Ke-rečeva 2. (Z. T.) Kegljanje - V 9. kolu tretje slovenske ženske kegljaške lige je Komel iz Celja premagal Nafto s 6 : 2 (2241 : 2158). Za Nafto sta zmagali: Novakova, 375, in Vargova, 400, tekmovale pa so še: Žalikova, 364, Sapačeva, 346, Staničeva, 351, in Utroše-va, 322 podrtih kewgljev. Vil. kolu tretje slovenske moške kegljaške lige se je srečanje med Nafto in Sl. Gradcem končalo 4 : 4 (5030 : 4982). Zmagala sta Peric, 912, in Felšo, 866, tekmovali so še: Levačič, 834, Žalik, 832, Matko, 802, in Radikovič, 784 podrtih kegljev. (M. Žalik) Nogomet - Na občnem zboru NK Dobrovnik so ugotovili, da so z osvojenim tretjim mestom v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava po jesenskem delu prvenstva dosegli več, kot so pričakovali. Klub bosta še naprej vodila predsednik Janez Horvat in trener Štefan Laszlo. Tudi v nadaljevanju tekmovanja pričakujejo dobre rezultate, najmanj pa uvrstitev med prvih osem ekip, ki zagotavljajo sodelovanje Prvi poraz Sobočank V petem krogu prvenstva^ slovenski ženski košarkarski^ za razvrstitev od 7. do 12. je Comet v Slovenskih K°M premagal Pomurje Skiny iz' ske Sobote s 85 : 79 (41:3' kar je bil prvi poraz SobočaR drugem delu tekmovanja. S® čanke so dobro igrale v naPs slabše pa v obrambi, saj niso! le ustaviti zunanjih igralk ta. Domačinkam pa sta bila"^ lonjena tudi sodnika, saj dosodila le devet osebnih n® kar je neverjetno. Strelke z® murje Skiny: Drožinova 19, .■ tinova 18, Kazminova |6, jeva 13, Pušenjakova 6, HotV va 5 in Jocičeva 2. Kljub P01^ pa so Sobočanke obdržale’ stvo na lestvici, (bg) Štamfelser (GR) 4, 3-Horvat (Tišina) 3,5 točke; ( J let: 1. Martina Horvat (®e 6, Sara Kramar (OŠ III MS) M Alenka Kovačič (Neg°™j točk; do 13 let: I. MajaH°ce (OŠ III MS) 9, 2. Maja'V (Beltinci) 8, 3. Klementi^ šič (Razkrižje) 6 točk; A j I. Neda Tompa (Odranci) J h Sanja Smrekar (M. Nedelja) \ Petra Hamler (Negova) 2. ke. (AM) v zmanjšani prvi medob^1” nogometni ligi. (F. B.) « Športna tribuna - p trenerska nogometna org3 $ cija organizira v nedelj0,' februarja 1997, ob 9. unj^ štorih Doma Partizana v M J soboti Športno tribuno. M bodo analizirali jesenski J movanja na območju Me° « ske nogometne zveze । Sobota. Vabijo, da se udeleži čim več predstav3 klubov. p Mali nogomet - V drug6” ( lu drugega dela prvenstva slovenski ligi malega n°g° ti je Mizarstvo Krošelj v P ? J premagalo Interier MF s (Farkaš in Petovar). N- ' Veleslalom - ŠD Doim ^j nizira v soboto, 8. februaH • 9.30 pri OŠ Grad odprto ^ stvo občine Kuzma v ve K mu. Prijave bodo zbira 1 (j pred začetkom tekmova™ I po tel. 55 049. .. • Šah - Na soboški tretji ni šoli je bilo medobčinsk0 p no tekmovanje osnovnm šahu. Med mlajšimi dečki J | gala OŠ III Murska Sob°' p točkami pred OŠ II ^ur. bota, 5, in OŠ Petrovci, 4 Med mlajšimi deklicami J6 gala OŠ Beltinci z 2 t°° wi pred OŠ Tišina, brez toC |a0’ .starejših dečkih je zmag% Bakovci z 9 točkami PčjJ Puconci, 6, in OŠ je^ točk. Pri starejših deklica stopila le OŠ Tišina. (AM' jP Šah - Na občnem ib0Jii1' Rokada iz Lendave s° ocenili delo in rezultate v Ji letu, saj so drugič zapored^ drugo mesto v prvi slove0 ji vzhod. Člani društva so nastopali tudi na raznih tu jj«f doma in v tujini. Letos bir J1 ganizirali ekipno državn0 K ji stvo za mladince. Še m*P društvo vodil predsedm Gerenčer. (F. Bobovec) Nogomet---------------------------------- Beltinci: SCT Olimpija 1:1 Na pripravah v Ankaranu sta se v prijateljski tekmi slovenskimi ligaša Beltinci in SCT Olimpija razšla z neodločenim izidom-Beltince je dal Vickovič. Zmagala Mura k 'r Z3 ^1 V telovadnici Mure v Murski Soboti je bil nogometni tur11' pF dečke. Med šestimi moštvi je zmagala prva ekipa soboške Mu tretjo ekipo Mure in prvo ekipo Nafte iz Lendave. vestnik, 6, februar 1997 »Šport 31 Športniki Lendave 1996 v . .i _ Marika Kardinar in Robi Markoja športnika V hotelu Lipa v Lendavi je bila sedma tradicionalna razglasitev najboljših športnikov, športnic, športnih ekip in perspektivnih športnikov občin Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče, ki jo je pripravila Športna zveza Lendava za leto 1996. V anketi je sodelovalo 75 športnih delavcev. Pozdravni nagovor je imel predsednik Športne zveze Lendava Vili Sekereš in pri tem poudaril zavidanja vredne uspehe, ki so jih do-segli športniki in športnice v lanskem letu. Hkrati se je zahvalil številnim pokroviteljem ter staršem za njihovo podporo in razumevanje. Za najboljšega športnika so l izbrali strelca Robija Markojo, i. člana Strelske družine Štefana Kovača Turnišče, kar je njegov že peti tovrstni naslov. V minulem letu je Robi Markoja na državnem članskem prvenstvu z MK-puško leže zasedel prvo me-I sto, v trojnem položaju pa je bil ' drugi. Veliko zaslug ima tudi, da je ekipa SD Štefana Kovača Tur-I mšče zasedla drugo mesto v prvi Stavni ligi. Izkazal pa se je tudi i na drugih pomembnih tekmo-I vanjih. Drugo mesto je zasedel . Tomaž Gajser, član društva zma-iarjev Mavrica, državni prvak v disciplini natančnega pristajanja ln navigaciji. Tretje mesto je pripadlo Gorazdu Horvatu, članu kluba Meteor Črenšovci, državnemu članskemu prvaku in nosilcu naslova mojster 2. dan. *azal se je tudi na drugih tek-f^anjih doma in v tujini. . Ja najboljšo športnico je bila 'zbrana kegljavka Marika Kardi-^r. članica KK Miroteks iz Cela, državna članska prvakinja ter Q°bitnica zlate in dveh bronastih ^dalj na svetovnem kegljaškem Prvenstvu v Pragi. Veliko zaslug _____________ iranska atletika---------------' ~ , Sonja Roman prva na Dunaju mednarodnem dvoranskem ■. e ,kem mitingu na Dunaju, ki 1 «elo tudi za dvoransko atletsko km aT" Slovaške, so se med več u . tekmovalci iz Avstrije, urarske, Češke, Slovaške in e’ odeležili tudi atleti in at- I). Pomurje iz Murske So-tev* t ^ose8'* nekaj dobrih uvrsti-diž * še posebno velja za mlaje 0 Sonjo Roman, saj je v svo-zin/7em dvoranskem nastopu č2Ealav teku na 1.500 metrov s ter za člana Dam-trov '1Ura’ k' i® v teku na 60 me-1 l?a.sedel tretje mesto s časom Petna’ • te^u na m pa je bil dla rSti' kvalifikacijah sta izpa-Mr Cvetko v teku na 60 ^onis Šparaš v teku na tekl^^^05' ’ barija Števanec je $8 7pa metrov in s časom di L ’n zasedla peto mesto. Mla-Mm^eH je tekel na 1.500 ipes^ ’n Pr’stal na šestnajstem ' S?ke Sobot"’ AK Pomurje iz Cepkega ...i so se udeležili ^ajboi; etSke8a mitinga v Je se je odrezal Da- r ?ec’ k' uspešno tekmujejo v tretji državni ligi. Stojijo od čenP !C’ ^on,ač Čenar, Gumilar, Vnuk, Gruškovnjak (pom. I^^felog^ Janza’ Hochstatter, Gider, Balažič, Žalik in Tot; Marika Kardinar in Robi Markoja - najboljša športnika Lendave za leto 1996. Fotografija: Jure Zauneker ima tudi, daje ekipa Miroteksa zasedla drugo mesto na svetovnem klubskem pokalu. Zmagala je tudi na številnih drugih tekmovanjih doma in v tujini. To je njen že sedmi tovrstni naslov. Drugo mesto je zasedla atletinja Mateja Dražnik, članica AD Cetis iz Celja, državna prvakinja v suvanju krogle in metu diska za mlajše mladinke ter državna prvakinja v suvanju krogle za sta- vorin Čeleš, ki je zmagal v skoku v višino z rezultatom 191 cm. Nina Jakopec in Cveto Cvetko sta tekla na 60 metrov. Na mednarodnem dvoranskem mitingu v Budimpešti, kjer je sodelovalo okrog 500 tekmovalcev iz šestih držav, je od članov AK Pomurje bila najuspešnejša Sonja Roman, saj je v teku na 1.500 m zasedla tretje mesto z novim rekordom za st. mladinke 4:21,65. Marija Števanec Rokomet — Po dve zmagi Kroga in Poleta V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Krog v pomurskem derbiju v gosteh premagal Radgono z 32 : 28 (18 : 10). Zmago so si Krožani zagotovili v prvem polčasu, ko so povedli z osmimi goli prednosti. Strelci: Smolko 7, Ravš 6, Klun 5, Strah 5, Trbuc 3 in Kepe 2 za Radgono ter Kovačič 8, Hegeduš 8, Kolmanko 7, Lukač 4, Meolic 3, Kreft in Sa-pač po enega za Krog. Rokometaši rejše mladinke, med članicami pa je bila druga. Sodelovala je tudi na evropskem atletskem B-finalu. Tretje mesto je pripadlo šahistki Tanji Štumberger, članici Šahovskega društva Rokada iz Lendave, državni prvakinji za dekleta do 18 let in udeleženki svetovnega šahovskega prvenstva za dekleta do 18 let. Za najboljšo športno ekipo so izbrali Strelsko družino Štefana je v teku na 400 m z osebnim rekordom 57,64 zasedla tretje mesto. Uspešno so nastopili tudi Damjan Špur, Tomaž Horvat. Denis Šparaš, Cvetka Cvetko in Damir Čaleš. Na četrtem in hkrafi predzadnjem krosu za pokal Toyote v Brucku so se zopet izkazali pomurski atleti. Polonca Horvat in Geza Grabar sta v svoji disciplini zasedla drugi mesti, Mojca Horvat je bila tretja (vsi Pomurje), Aleš Žalig (Lendava) pa četrti. (G. G.) Poleta so v Murski Soboti premagali Pyramido s 36 : 23 (19 : 12). Strelci za Polet: Lovenjak 9, Merica 9, Škraban 7, Žugelj 6, Slamar 2, Čemela, Horvat in Murgelj po enega. V dvanajstem kolu prvenstva je Krog v Slovenj Gradcu premagal Prevent B z 31 : 26 (14 : 12). Strelci za Krog: Meolic 7, A. Kolmanko 5, A. Sapač 5, Kovačič 5, Hegeduš 3, Lukač 3, L. Sapač 2, Babič 1. Poletje v Murski Soboti premagal Ormož s 24 : 22 (11 : 8). Strelci za Polet: Škraban 5, Lovenjak 4, Merica 4, Žugelj 4, Čemela 3, Slamar 2, Fefer 1 in Horvat 1. Veleka Nedelja je premagala Radgono s 34 : 19 (19 : 8). Strelci za Radgono: Klun 6, Ravš 4, Baum 2, Smolko 2, Žinkovič 2, Trbic 1, Strah I, Fartek 1. Rokomet Dober start Pomurke V spomladanskem delu prvenstva so štartali rokometaši v drugi državni prvi B-ligi. Rokometaši Pomurke iz Bakovec so pripravili prijetno presenečenje, saj so prepričljivo premagali Ajdovščino s 26 : 15 (10 : 6) in tretjič zmagali. Bakovčani so na začetku prevzeli pobudo in si že v prvem polčasu zagotovili prednost štirih golov. V nadaljevanju pa so zaigrali še učinkoviteje in dosegli visoko zmago. Pomurka: B. Buzeti. P. Halošan, A. Vereš 3, B. Kavaš 6, S. Husar 2, M. Kavaš, J. Husar, S. Buzeti 5, Okreša 6, Javernik 1, Lovenjak 3, B. Vereš. Pred okrog 150 gledalci sta sodila Babič in Čeak. Kovača iz Turnišča, drugouvrščeno ekipo v prvi državni ligi ter tretjeuvrščeno ekipo na državnem prvenstvu s standardno zračno puško. Na drugo mesto so uvrstili šahovsko društvo Ro-kada iz Lendave, ki je drugouvrščena ekipa v prvi državni ligi vzhod ter tretjeuvrščena ekipa na mednarodnem tekmovanju v Ka-posvaru. Tretje mesto pa je pripadlo članskemu moštvu nogometnega kluba Nafta iz Lendave, četrtouvrščeni ekipi v drugi državni ligi, ki je igrala tudi kvalifikacije za prvo državno ligo. Za najboljše perspektivne športnike so izbrali: Miho Horvata, člana badmintonskega kluba Mladost iz Lendave, Aleša Ne-delka, člana Judo kluba Lendava in Simono Koncut, članico badmintonskega kluba Mladost iz Lendave. Najboljše perspektivne ekipe pa so: badmintonski klub Mladost iz Lendave, ženski rokometni klub Mobix iz Črenšovec in šolsko športno društvo Elan iz Odranec. Feri Maučec Namizni tenis poraz Arconta Zmaga Moravskih Toplic in Košarka V enajstem krogu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi sta pomurski ekipi dosegli polovičen uspeh. Moravske Toplice Sobota so doma premagale neugodne Radlje po zaslugi odlične igre Mirka Ungerja in Mitje Horvata. Najpomembnejše so bile zmage Horvata nad Slatinškom, Ungerja nad Kusom ter dvojice Unger - Horvat nad dvojico Kus -Slatinšek. Arcont Radgona pa je tokrat razočaral številne gledalce, saj jih toliko še ni bilo na prvoligaškem srečanju. Kovač je dobil po dobri igri dve partiji, to pa ni bilo dovolj, saj sta Benko in Rihtarič ostala brez zmage. Zlasti je bil boleč poraz Rihtariča s Tan-cerjem, tretjim igralcem Maribora. Tudi Benko je zapravil lepo priložnost za zmago, saj je gladko dobil prvi niz in v drugem vodil z 11 : 0. Mladi igralci Moravskih Toplic Sobote so v tretji Kajak kanu rafting klub Most Petanjci Na Petanjcih zelo delavni Kajak kanu rafting klub Most Petanjci, ki je bil ustanovljen pred štirimi leti in šteje danes okrog 1 20 članov, se je v tem času uveljavil na organizacijskem in tekmovalnem področju. V lanskem letu so se udeležili državnega prvenstva, kjer so se njihovi tekmovalci uvrstili med prvih deset. Sodelovali so tudi na drugih raznih tekmovanjih v Hrastniku, Solkanu, Tacnu, Bistrici in Krogu, kjer so dosegli zadovoljive rezultate. Poleg tega so sodelovali na veslaški tekmi osmercev v Bakovcih, kjer so prepričljivo zasedli prvo mesto in se aktivno vključili v vseslovensko akcijo ob mesecu športa. Lani je klub že tretjič organiziral pomursko prvenstvo v kajaku in kanuju, na katerem so dosegli odlične rezultate, saj so ekipno zasedli drugo mesto in le za točko zaostali za tekmovalci BD Mura iz Kroga. Organizirali so tudi turnir v odbojki na pesku, tradicionalni spust in piknik ter piknik ob kostanjih in moštu. Sicer pa se aktivno vključujejo tudi v razne druge akcije, med katerimi velja posebej omeniti ekološko očiščevalno akcijo. Lani so nadaljevali Odbojka Ljutomerčanke zmagujejo V nadaljevanju prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Gradis v Mariboru premagal Pom-grad iz Murske Sobote s 3 : 1 (15 : 7, 15 : 8, 9 : 15, 15:8). Pomgrad: Berdon, Janža, Kerec, Bačvič, Bo. Marič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bakovič. V tekmovanju državne ženske 'odbojkarske 1. A-lige je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor v Ljubljani premagala študentsko ekipo Kaepa ŠOU Vitalfrupi s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 12, 15 : 11). Doma pa so Ljutomerčanke premagale Špecerijo Bled s 3 : 2 (13 : 15,6: 15, 15: 13, 15.4, 15 : 10). Z enakim rezultatom 3 : 2 (10 : 15, 17 : 16, 14 : 16, 15:5, 15 : 13) so Ljutomerčanke premagala Špecerijo Bled v prvi četrtfinalni pokalni tekmi. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Ljubeč, Kosi, Šoštarič, Vrbnjak, Ada-mina, Vrečko, Lukienko, Kolar, Pi-rher. Odbojkarice Infonda Branika so v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi premagale Soboto s 3 : 0 (15 : ligi brez težav premagali Krško in Kemičarja. Moravske Toplice Sobota : Radlje 5 : 2 (Unger : Petar 21 : 18, 21 : 17, Solar: Kus 14 : 21, 12 : 21, Horvat: Slatinšek 21 : 19, 24 : 22, Unger - Horvat: Kus - Slatinšek 12 : 21, 21 : 17, 21 : 17, Unger : Kus 21 : 18, 21 : 15, Horvat : Petar 21 : 17, 21 : 11, Solar : Slatinšek 19:21,21 : 13, 10 : 21; Arcont Radgona : Maribor 2 : 5 (Kovač : Tancer 21 : 11, 21 : 15, Benko : Kriuškin 15 : 21, 22 : 20, 14 : 21, Rihtarič : Plohl 21:11, 13 : 21, 16 : 21, Kovač -Benko : Kriuškin - Plohl 15 : 21, 19:21, Kovač : Kriuškin 21 : 15, 16:21,21:9, Rihtarič : Tancer 21 : 15, 14:21, 16 ; 21, Benko : Plohl 21 : 13, 18 : 21, 13 : 21. MTS II.: Krško 6 : 1 (Koščak 2, Smodiš, Šbul, Puhan, Smodiš -Koščak); MTS II. : Kemičar 6 : 1 (Koščak 2, Puhan 2, Šbul, Koščak - Šbul). M. U. gradnjo klubskih prostorov, kupili nekaj opreme, urejali okolico, organizirali izlete in v sodelovanju z zdraviliščema Radenci in Moravske Toplice organizirali turistične spuste po reki Muri. Dobro sodelujejo tudi s sosednjimi društvi. To je nekaj osnovnih ugotovitev z občnega zbora kluba, kjer so tudi sprejeli bogat program dela za letos. Med pomembnejšimi letošnjimi nalogami društva velja omeniti nadaljevanje gradnje klubske čolnarne, nakup potrebne opreme, tečaj Predstavljamo vam — Damjan Šebjan na SP Triindvajsetletni Damjan Šebjan iz Murske Sobote se je že v rani mladosti začel ukvarjati z raznimi športi, najljubša pa mu je košarka. Kot talentirani košarkarje kmalu našel mesto v slovenski repreze-natnci gluhih in naglušnih Slovenije. Že leta 1992 je s slovensko reprezentanco sodeloval na evropskem košarkarskem prvenstvu gluhih in naglušnih v Izraelu, kjer je Slovenija zasedla četrto mesto. Leto kasneje se je s slovensko kolesarsko reprezentanco udeležil svetovnega prvenstva gluhih in naglušnih v Bolgariji, kjer je Slovenija zasedla četrto mesto. Po uspešnih kvalifikacijah v Ukrajini je slovenska košarkaška reprezenatnce gluhih in naglušnih lani sodelovala na evropskem prvenstvu na Poljskem in se odlično odrezala, saj je med 16 ekipami zasedla tretje mesto in dobila bronasto medaljo. K temu uspehu je prispeval pomemben delež tudi Dam- 8, 15 : 10, 15 : 11). Sobota: Osipč-nik, Drevenšek, Zver, Resanovič, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Draš, Časar, Cipot. V tekmovanju državne moške odbojkarske 1. B-Iige je Minolta Bled premagala Ljutomer s 3 : 1(13 : 15, 15 : 7, 15 : 6, 15 : 13). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Dobošič, Onišak, Grut, Zidar, Pi-rher. (NŠ, FM) Kegljanje ------------ Dadas Rudar premagal Radensko V enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Dadas Rudar iz Trbovelj premagal Radensko s 6 : 2 (5048 : 4985). Za Radensko sta zmagala: Drvarič, 859, in Steržaj, 898 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Kučan, 360, Šalamon, 399, Lešnik, 852, Mausar, 797, in Šebjanič, 820 podrtih kegljev. Radenska prvak V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v državni moški košarkarski B-ligi je Radenska premagala ekipo Janče s 63 : 55 (32 : 28) in tako postala prvak vzhodne skupine. Poleg Radenske so se v sklepni del tekmovanja uvrstile še ekipe iz vzhodne skupine: Hrastnik, Rogla, Prebold in Maribor, iz zahodne skupine pa: Smelt mladi, Cerknica, Nova Gorica, Proton Medvode in Ljubljana. Rezultati medsebojnih srečanj se prenesejo v drugi del tekmovanja, torej Radenčani prenašajo pet zmag in tri poraze, Radenčani imajo tako lepe možnosti za uvrstitev v državno ligo A-2. Strelci za Radensko: Ojsteršek 17, Banič 15, Bratkovič 13, Pavlin 13, Želj 3, Ulaga 1 in Šebjan 1. (BG) veslanja za najmlajše, urejanje okolice in strokovno usposabljanje potrebnega kadra. Udeležili se bodo vseh pomembnejših tekmovanj v državi ter organizirali že ustaljene številne akcije, za katere je med članstvom veliko zanimanja. Tudi letos bodo organizirali pomursko prvenstvo v kajaku in kanuju, turnir v odbojki na pesku, prvomajsko srečanje ob kresu, tradicionalna piknika s spustom po Muri ter ob kostanjih in moštu ter ekološko čistilno akcijo. Kajak kanu in rafting klub Petanjci uspešno vodi predsednik Viktor Zamuda. Feri Maučec jan Šebjan. Sedaj pa se vneto pripravlja na svetovno košarkarsko prvenstvo gluhih in naglušnih, ki bo letos na Danskem. Čeprav ima pri tem veliko težav, saj v Murski Soboti nima takšnih možnosti za vadbo, kot jih imajo njegovi kolegi v Ljubljani in ponekod drugod, si zelo želi, da se bi s tekmovanja vrnili z medaljo. Sicer pa Damjan Šebjan že drugo sezono igra v slovenski košarkarski ligi za košarkarski klub Radenska iz Radenec. (FM) televizijski spored od 7. do 13. februarja VE PETEK 7. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 11.10 Aerobika 11.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Denver, poslednji dinozaer, ameriška serija 1205 Podeželski utrip, angleška nanizanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Mladi virtuozi 15.30 Povečava 16.20 Tv-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika 18.50 Podarim-dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad 21.35 Raziskovalec, ameriška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.05 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 23.30 Sama v temi, ameriški film 1.15 Oddaja o računalništvu TV SLOVENIJA 2 11.50 Mostovi 12.20 Oddaja o računalništvu 12.50 Aliča, evropski kulturni magazin 13.20 Podoba podobe 13.50 Forum 14 .00 Zgodbe iz školjke 14.30 Grof Monte Christo, ameriški film 16.10 Pokončni policaji, angleška nanizanka 16.40 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.10 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka, 5/8 ia05 SPvbiationu 18.50 Humanistika 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Sestriere'97 20.30 Kdo se boji Virginije Wolf, ameriški film (čb) 22.45 Parada plesa 23.45 Gostilna, dokumentarna oddaja 0.30 Big band v studiu 14 POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci, nanizanka - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A..S.H. -13.00 Roseanne, nanizanka - 13.30 Deset sekund do pekla, ameriški film - 15.00 Argument - 15.30 POP 30- 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Na prvi strani, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Srce angela, ameriški film - 0.00 Lovec na glave, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke - 16.15 Ponovitve -16.45 Oddaja o računalništvu - 17.15 Hrvaška danes - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.30 Usode, dokumentarna oddaja - 22.00 Pol ure kulture - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub, d. d. -23.20 Dokumentarni film - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.45 Koledar - 12.55 Seinfeld, nanizanka -13.20 Nove priložnosti, nanizanka - 14.05 Grozljivka - 15.05 Mala Neliy Kelly, ameriški film - 16.45 Novice iz sveta mode - 17.15 Hugo - 17.40 Zvezdne steze, nanizanka -18.25 Risanka - 18.35 Divje srce, nadaljevanka - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.05 Kdo je šef, nanizanka -21.35 Policaji in tatovi, ameriški film - 23.15 Rik Mayall, serija - 0.10 Dediščina zla, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne - 9.05 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes -16.00 Posel, tedenski gospodarski pregled - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 18.55 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas - 21.05 Nemogoče? - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Čarobni lovec, film - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.05 Robin Hood - 15.30 Drobne laži, ameriški film - 17.00 Mali svet -17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, serija - 20.00 La Corbusier, 1. del - 21.00 Policijska poročila - 21.05 Glasbena zakladnica - 21.20 Telešport - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Koktejl bar - 0.40 MC TV AVSTRIJA 1 8.05 Confetti program - 9.45 Ekipa A - 10.30 Šport - 11.55 Confetti program - 13.00 Otroški program - 13.30 Risanke - 14.15 Artefix -14.50 Mini Zib - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Voyager - 17.15 Vsi pod eno streho - 18.05 Poslušaj, kako razbija - 18.30 Grozono prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 V imenu časti - 21.10 Lethal weapon, 2. del, akcijski film - 22.55 Čas v sliki - 23.05 Ljubezen je orožje - 0.45 Angel smrti, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dunajski operetni bal -11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10Valček- 13.00Časvsliki- 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divji potok - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Primer za dva - 21.20 Svetloba v temi -22.40 Časvsliki - 23.10 Modemi časi - 23.40 Evropski dnevi - 3.50 Trafic, film RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Troublemaker, komedija - 22.15 Life! - 23.15 Happiness -0.00 Dnevnik - 0.30 Ulični akti - 1.55 Magnum SOBOTA 8. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 7.45 Radovedni Taček: Dimnik 8.05 Male sive celice, kviz 8.50 Zgodbe iz školjke 9.20 Evromuzika'96 9.50 Italijanska restavracija, italijanska na-daljevanka, 5/8 10.40 Hugo 11.05 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15 .05 Sprehodi v naravo 15.20 Vesna, slovenski film (čb) 17.00 Obzornik 17.10 V divjini, angleška serija 18.00 Navrtu 18.30 Tv-prodaja 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Teater Paradižnik 21.10 Zatvkamero 21.25 Portreti Prešernovih nagrajencev 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Mali oglasi, tvrigra 23.30 Upravnica, angleška nadaljevanka, 4/6 TV SLOVENIJA 2 8.50 Roka rocka 9.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 10.15 Življenje v računalniški dobi, ameriška serija 10.40 SP v smučarskih poletih 12.40 SPvalpskemsmučanju, smuk(m) 14.15 SPvbiatonu 15.00 KošarkaNBA 15.30 Podarim-dobim 15.50 Ali Starš košarka 18.30 Rokomet, VVinterhur: Pivovarna Laško 20.00 Sestriere'97 20.30 Made in Amerika, ameriški film 22.15 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 23.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke 0.05 V vrtincu 0.35 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija - 9.30 Maska, risana serija - 10.00 Max Glick, mladinska serija - 10.15 Flipper, mladinska serija - 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka - 12.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Nikogaršnja dežela, ameriški film - 15.00 Obraz tedna - 15.30 Hokej - 16.00 Letališče '77, ameriški film -18.00 Prijatelji, nanizanka - 18.30 Varuška, nanizanka - 19.00 Računalniški guruji, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Rambo 2, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Betsy, aeriški film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Risanka - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Prizma - 12.00 Dnevnik - 12.20 Heidi, švicarski film - 14.05 Filipovi otroci - 14.35 Briljantina, oddaja za mlade -15.20 Smerokaz - 15.50 Dokumentarna oddaja - 16.35 Televizija o televiziji - 17.05 Poročila - 17.15 Zakaj bi bilo to nenavadno? - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujemo po Hrvaški - 19.30 Dnevnik - 20.15 J. F. K., ameriški film - 23.30 Opazovanja - 0.00 Polnočna premiera: Borba proti mafiji TV HRVAŠKA 2 13.55 Koledar - 14.05 S knjigo v glavo - 14.50 Divje srce, nadaljevanka - 16.40 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 17.25 Skrita kamera - 17.50 Alpe-Donava-Jadran - 18.20 Dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Grozljivka - 21.20 Neskončno potovanje, serija -22.25 Zlati gong, glasbena oddaja - 23.30 Nove priložnosti, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje - 12.00 Poročila - 12.05 Stara Evropa - 12.25 Ponovitve - 13.45 Odgovarjamo na telefonske klice,- 13.55 Arhitekturna dediščina - 14.30 Živo morje - 15.00 Dekleta, ameriški film - 17.00 Štorije - 17.10 Napisne table - 17.45 Za boljši jezik - 17.55 Televi-deo - 18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče -19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Samba, madžarski film - 22.00 Silvester - 22.20 Dvojna prevara, ameriški film TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Šport - 11.30 Ekspedicija Papilio - 12.00 Tisa, serija o reki - 12.35 Evropski popotnik v Moskvi - 13.05 Sove - 15.00 SP v alpskem smučanju - 15.55 Kratki filmi - 17.00 Šport -19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Brez dima, serija - 20.15 Klip mix - 20.25 Nobelova nagrada za literaturo 1996 - 20.55 Domači portreti - 21.20 Hitler - obračun, serija -22.15 Utrius, madžarski film - 23.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TV - 9.35 Disneyev festival -11.00 Sobotan igra - 12.15 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita lepa - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.25 Blos-som - 14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.10Savannah -18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Satira - 22.05 Dead instinct, kriminalka - 23.30 Marbles - 1.20 Dead instinct, kriminalka - 2.45 Savannah - 3.30 Melrose Plače TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Očka, ne zapusti me - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Gospodična iz Barhelma, film - 14.45 Stari Heidelberg -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pust - 21.45 Časvsliki - 23.05 Lido - 0.05 Šolska vožnja brez vrnitve, grozljivka - 1.35 Pogledi s strani - 2.10 Schiejok vsak dan - 4.40 Umor v New York cityju RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyev team -11.10 Power Rangers - 12.30 Salty, morski levček - 12.55 Polna hiša - 13.55 Princ iz BeF Aira - 14.20 Nanny - 14.50 Grozno prijazna družina - 16.50 Melrose Plače - 17.45 Central Park West - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Srečni jezdec - 22.00 Kolnski karnevalski toni - 1.50 Grozno prijazna družina - 2.40 Melrose Plače - 3.25 Beverly Hills - 4.10 Central Park West NEDELJA 9. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 8.20 Skrivnost sedme poti, nizozemska na-v daljevanka 8.45 Živžav 9.40 Navrtu 10.05 Koncerti za mlade 11.05 Podobe narave, kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 15.20 Reka brez povratka, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.30 Naravni parki Slovenije 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 ZOCM 21.20 Rondo kviz 21.40 Intervju 22.30 Poročila, vreme 22.30 V srcu led, nemški film TV SLOVENIJA 2 9.00 Mali oglasi, tvrgra 9.40 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek 10.55 SP v smučarskih poletih 12.40 Veleslalom (ž), 2. tek 14.00 SPv biatlonu 15.00 Lahkih nog naokrog 15.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke 16.45 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.10 Glasbena oddaja 17.55 Evropska liga v rokometu®, Krim Electa: Hypobank 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Sestriere’97 20.30 Ljubezen na stranskem tiru, angleška nadaljevanka, zadnji del 21.20 Slovenski magazin 21.50 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 22.15 Šport v nedeljo 23.00 Koncert revije Manager 23.50 Slovenski magazin POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Peter Pan, risana serija - 9.00 Kapitan Zed, risana serija - 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija -10.00 Maček Felix, risana serija - 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana se rija - 11.00 Srečni Luka, nanizanka - 12.00 Argument - 12.30 Poslednja meja, nanizanka - 13.00 Varuška, nanizanka - 13.30 Preko proge, ameriški film - 15.30 Glavni kuhar, nanizanka - 16.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka - 17.00 Družinski album, nadaljevanka - 18.00 Črni dvojnik, ameriški film - 19.30 24 ur - 20.00 Športni krog - 20.30 Zob za zob, nemški film - 22.30 Hokej - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 9.00 Poročila - 9.05 Risanka - 9.30 Skrivnostni svet A. Clarka, serija - 10.00 Operacija Barbarosa - 10.25 Ekološki kviz - 11.15 Glasbena duša Hrvatov - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja -13.40 Mirin dobrota - 14.15 Opera Box -14.55 Oprah Show - 15.45 TBone in Wea-sel, ameriški film - 17.15 Poročila - 17.25 Pustolovščine Neda Blesinga, nadaljevanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Smogovci, nanizanka - 20.50 Lepa stvarčica, ameriški film - 22.30 Opazovanja - 23.00 Divja romanca, dokumentarni film - 23.35 Križarjenje, ameriški film - 1.10 Poročila TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Črno mesto, serija - 10.00 Kamil Feleki - 11.00 Glasbeni pogovor - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjeve risanke -17.00 Odločate vi! - 18.00 Štiristo tisoč dni -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Ženska, ki jo je ljubil, ameriški film - 21.55 Varstvo mest - 22.35 Ko zrastem, serija - 23.00 Mojstrovine, Brahmsove skladbe TV MADŽARSKA 2 7.35 Vaška TV - 8.00 Julija in nedeljski kuhar - 8.30 Kje, kaj? - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin -10.00 Tv-magister - 11.00 Šport - 13.00 Poje Šari Voros - 13.30 Angleško podeželje - 14.00 Carstvo žuželk - 14.30 Novi reflektor - 15.05 McKenna, serija -16.00 SP v alpskem smučanju - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 V imenu zakona -18.30Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15Turan-dot, opera - 21.15 Govori se - 22.10 Telešport - 23.10 Nočno zatočišče - 0.10 MC TV HRVAŠKA 2 12.20 Koledar - 12.30 Dosjeji X, nanizanka -13.15 Polnočna premiera, ponovitev - 15.25 Zlati gong - 16.25 Neskončno potovanje, serija - 17.25 Komorni orkester Salzburg -18.05 National Geographic, serija - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Športna oddaja - 22.30 Zakonski pristan, nanizanka - 22.55 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 630 Confetti TiVi - 7.20 Disneyev festival -12.05 Midnight Madness, komedija - 14.25 Srečna skupaj - 16.05 Dakota Harris, film -17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Rama Dama, film - 22.00 Šport - 22.10 Sence moči - 23.40 Čas v sliki - 23.50 Nora krava, komedija - 1.30 Čebelice, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Gnus, komedija - 10.20 Smešnice - 11.00 Tiskovna konferenca -12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Mini lei, lei - 14.50 Cesaričin sel - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Kot v večinosti -21.05 Sosedje -21.15 Ginekolog dr. Markuš Merthin - 22.00 Čas v sliki - 22.10 K stvari - 23.25 Vizije RTL 5.40 Otroški spored - 10.15 Maskirani jezdec - 11.25 Vojna zvezd, Galaktkca - 12.15 Di-sneyeva filmska parada - 14.05 Ekipa A -16.00 Hercules - 16.55Xena - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Sam s stricem Buckom - 22.10 Spiegel TV - 22.50 V navzkrižnem ognju - 23.50 Prime Time - 0.10 Publicistično tveganje - 1.20 Aljaska - 2.05 Ponoreli policajski revir - 3.25 Hans Meiser PONEDELJEK 10. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Vsrcu led, nemški film 12.00 Zatvkamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.05 ZOCM 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Trak 17.30 Skrb za zemljo, angleški magazin 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.40 Lhgo 19.15 Risanka 19.23 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Tvkonferenca 21.00 Turistična oddaja vestnik, 6. februar 21.20 Osmidan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Visoka družba, ameriška nanizanka 23.00 Čas služabnika/, češki film 0.50 Osmidan, ponovitev TV SLOVENIJA 2 11.10 Iz arhiva otroškega in mladinskega^ rra 12.10 Humanistika 12.40 Šport v nedeljo 13.25 Evromuzika 1355 Raziskovalec, ameriška serija 14.45 Obzorja duha 15.15 Koncert revije Manager 16.05 Ljubezen na stranskem tiru, angl®8 daljevanka, 4/4 16.55 Echo Point, avstralska nanizanka 17.20 Viper, ameriška nanizanka 18.05 Sedma steza 18.50 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Sestriere’97 20.30 Angel, varuh moj, ameriška nanizani8 21.20 Stoletje ljudstva, angleška serija. 22.20 Roka rocka 23.20 Brane Rončel izza odra POP I 10.00 - Santa Barbara - 11.00 Gorski®* - 12.00 POP-kviz - 12.30 Veterinarka. , zanka - 13.30 Družinski album, nadalje« $ 14.30 Flipper - 15.00 Športni krog -; 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16,30.h-Barbara - 17.30 Na zdravje!, naniza 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, zanka - 19.30 24 ur - 20.00 Aljaska v P nih, ameriški film - 22.00 Športna s . 23.00 Gasilci, nanizanka - 0.00 ponovtev - 1.00 24 ur, ponovitev - , 30 TV HRVAŠKA 1 f 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - jjj ročila - 10.05 Izobraževalni program -1 otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Mansor. ; - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka -Poročila - 14.15 Izobraževalni program -■ « Za otroke - 16.15 Zgodovina z pisom - 16.45 Glas domovine - 1 danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 IT' Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20; staro streho, drama - 21.45 Hrvaška i 22.30 Opazovanja - 23.05 Zunaj zakono. riški film TV HRVAŠKA 2 . 13.30 Koledar - 13.40 Za ljubezen in^ ameriški film - 15.10 Aplavz, prosim ' Mestece Peyton, nadaljevanka - 1g: srce, nadaljevanka - 17.20 Obalna str^ nizanka -.18.05 Pol ure kulture - 1g-- 19.00Županijskapanorama - 19®up |1#s - 20.15 Prijatelji, nanizanka - Z^5^ j predsodki, nanizanka - 22.50 Dokum film TV MADŽARSKA 1 ;; 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzh<^dšpo^ Dopoldne, magazin in vmes ob 9.0? akademija - 11.00 Disneyjeve risanke' Poročila - 12.05 Poročila - 12.05 P05®^ Telepak- 14.00 Poročila - 14.10 Nan oddaje - ,5.00 Repeta, matematika® j - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Nar ' - 17.30 Vklopi- 18.00 0veri- 18.1»^j,l' - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica' Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20^ 20.15 Halo, doktor, serija - 21-99 Laszlo Mensaros - 21.55 Deklamacija' Domovina, serija - 23.05 Spored I Szenes - 23.45 - Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta - 17-0^ g Lesmonu, serija - 17.55 Vreme - 1 “ nalni dnevniki - 18.15 Znanstveni P lec - 18.45 Špirit - 19.00 Šport -cijskaporočila - 21.05 Pratika - 2l-'usrei( na zakladnica - Telesreča, igra na T/ 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - Z2-19 / - 22.35 Keno - 22.40 Sandor Vere*” moriam - 23.30 MC. TV AVSTRIJA 1 9.10 Kalifornijska visoka šola - 10-maker - 11.50 Confetti - 14.20 14.50 Naša mala farma - 15.40 Veso j LjeJ Voyager - 16.30 Ekipa A - 17.15 VSH» streho - 17.40 Harryjevo gnezdo -šaj, kdo razbija - 18.30 Grozno pril na - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport; ‘j * lumbo - 21.55 Sence moči, drugi® nalka - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Sam T I 11 1 1: 1: 1: 1. 1! 11 11 T 1' T 11 11 11 1 1 2 2 2 2 2 2 T i i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 TV AVSTRIJA 2 t/ 9.00 Časvsliki - 9.05 Hišni prijatelji dje - 10.30 Bogati in lepi - 11-19 11.45 Vreme - 12.05 Čas v sliki - 1z’9 f5-- 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba drua^j $ Divji potok - 14.45 Lipova ulica -in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan ' 1 g()(K v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - p/ strija danes - 19.30 Čas v sliki - 20-^ s strani - 20.15 Gorski zdravnik - Z1’ - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Večer kun RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi®a uF Springfieldska zgodba - 9.35 Kalij0’ - 10.30 Bogati in lepi - 11-00 VtW' j« 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 W pj magazin - 12.30 Glej, glej, kdo Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 1 j Christen - 16.00 Hans Meiser - 17-". vA dy - 17.30 Med nami - 18.00 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - '_ bri časi, slabi časi - 20.15 Columb° jpL Deset pred enajsto - 0.00 Poročila ’ |6j,f ers - 1.00 Zlata dekleta - 1.30 Glel' tukaj razbija 1 1 1 2 2 2 2 2 P 1( P( Š| za za na Cr Ni S. 0. T 7, ro Za se 9r T 1l 2i o< Zc čl T L sr na 1l 1l £c ar 5, D, h< P( 1, 1: Sl tu kr Pl Š| S( Z; 1 8 9i 9 Iv Sl 2 Hi ri 1 6 1 1 A tj ^gstnik, 6, februar 1997 televizijski spored od 7. do 13. februarja TOREK J££ebruarja ^SLOVENIJA! 9.35 10.20 11.05 12.30 13.00 13.05 14.20 15.15 16.05 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.10 22.00 22.35 23.20 23.55 Solza polna smeha, gledališka predstava Viper, ameriška nanizanka Speči tiger, angleški film (čb) Naravni parki Slovenije Poročila Lingo Po domače Tvkonferenca Turistična oddaja Mostovi Obzornik Taborniki in skavti Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka Po Sloveniji Tv-prodaja Kolo sreče Risanka Dnevnik Palete: Velikani slikarstva, francoska serija Studio City Odmevi, vreme, šport Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 17/23 Svet poroča Studio City 10.45 TV SLOVENIJA 2 8-15 Sobotna noč 1615 Pomagajmo s 1 K Recept za zdravo življenje Nedeljska reportaža Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Osmi dan SP v alpskem smučanju, superveleslalom a 11.15 11.45 12.10 12.40 14.15 15.05 16.35 15.50 16.15 17.00 18.00 18.45 19.20 20.00 20.30 21.50 22.20 23.25 Stoletje ljudstva, angleška serija Slovenski magazin Potrošnikov kažipot Simpsonovi, ameriška nanizanka Vesoljska policija, ameriška nanizanka SP v alpskem smučanju, superveleslalom Angel, varuh moj, ameriška nanizanka Prisluhnimo tišini Echo Point, avstralska nanizanka Sestriere'97 Ariel, finski film (Nejznani oder Dogodek v mestu Gogi, gledališka pred-daa (Ne)znani oder, ponovitev tra ’ 11 00 Gasilci - 12.00 brenči K?lk'risanka - 13 00 Dogo-Za^^ risanka - 13 30 &ka' 15.3o Pno k30 Zaznamovani, nani-' 16 3o n 30 ~ 16.00 Mulci, nani-na T^izanka S?n^Barbara ■ 17-3O Nazdra-Onr1^3, Sb ’ 183° Gbal- £afe nasXZa3ka - 19.30 24 ur - 20.00 s gorska poit?68ta’ nanizanka - 21.00 ° ^4 ur ponnSJCI 2330 Obalna straža -.Ponovitev-too POP30 ' 10CoV|;t^DObr0iUtr0 - 1°-00 P°-3iJr°ke ' 12 0or^eValni pr°9ram ~ 1130 'll' l3’O5 š22Dbevnik - 12.20 Marisol, P°*oči^^3-50 Pisanka 17 1. 16.l57a^ , ’15 Izobraževalni pro-18 a n Praška da r°ke ~ 1645 Pazk stekio * 20?>ist&^ ' 18.05 Kolo sreče -odda3 Za9reb 7aa2az'n. ~ 19-30 Dnevnik -Zovan9'20 5o Tv Hrva®k°. dokumentarna ču>'22 4SI?parl~-22.15 Opa- Srce'°5 namenr4'35 Pod staro streho, drama nadaljevaS 'n razl°90m ’ 17’00 *®-3n - 19 On lek 0 ln umetna obrt - Zanka Dn®7nik - i c pani*ska panorama -aTeris? 21.00 čm u Stranski učinki, nani-8riskifilm Črno belo v barvah: Polnoč, h0fPldne’ magazm00 Sončni vzhod ’ 9-°° Poro riJa - 11 inu™68 ob 9.05 Marien-l4.0n n' 12 Os P HapPV Holiday - 12.00 j5.Oo >bila r^Tr! ;12 25 Telepakk -Skrivi b®Peta z0' h 0 Gimnazija strtih src -Paolov-1.1 p®ska °d°v'n® za šoferje - 16.30 ^nika780'0 ~ 17 3n\/3i'°5 Nahrbtnik, poln < a' 18.1 - 17.55 Katoliška ' 19.Ig066 -18.30 Kviz-19.00 s®rija Ivic _ i n ra ~ *9'30 Dnevnik, z9odha 5i-05 Sh^- ,15 Kristična situacija, M* j.. ni hlm - 23.20 Dnevnik 9'0 nat5 ?p v alpskem enta * 16,30 Euroklick J dnevnik?k6m smučanju - 18.00 Re-^istrov^ibalka ?la9azini - 19.05 Ma-?'čnit'ne' 20 int9'55 Pratika - 20.00 232.0?®9azin J - 21.00 Kriminali- ??'22tilnik - 22 im V'se ali nič’ kviz - M?s Keno 22,l°Vreme - 22.15 Aktual- ' °’1oMC40 Gorečastr38*. ame- ^■45 v„°n,etti _ ?'?? Dakota Harris, f'lm -.' 17 f^iska lam \?5 Naža mala farma ->0 g*5 Vsi po^ ?Oya9®r ~ 16.30 Ekipa ^Zdo-i^bo streho - 17.40 Har-0 Glej, glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Pust v Beljaku - 22.25 Casanova, film - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Nora poroka, film - 1.45 Sam Whiskey - 3.15 Casanova, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Končo brez skrbi, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 1 2.00 Čas v sliki - 12.10 Tema -13.00 Cas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Pustna oblačila - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Same težave, komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.05 Kulturni drobci - 23.15 Iskanje mozga Alberta Einsteina - 0.1 5 Vprašanje okusa- 1.T0Halsweh - 1.20 Pogledi s strani RTL 6.05 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Bar-bel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga -23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers SREDA 112. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.15 Oglejmo si, angleška serija 10.40 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 11.25 Ariel, finski film 12.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.25 Teater Paradižnik 15.30 V divjini, angleška serija 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Tvprodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 DosjeJ.K., 1.del 20.55 Kurentovanje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 23 05 Oporoka doktorja Mabusea, nemški film (čb) TV SLOVENIJA 2 8.10 Svet poroča 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 (Ne)znani oder 9.40 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek 11.15 Dogodekv mestu Gogi, gledališka predstav 12.20 Visoka družba, ameriška nanizanka 12.45 Veleslalom (m), 2. tek 14.15 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska nanizanka 15.05 Studio City 15.50 Umori, stopnje, ameriška nadaljevanka, 17/23 16.35 Carolinevvelemestu, ameriška nanizanka 17.00 Posnetek veleslaloma 18.00 Koncerti za mlade 19.05 Ust in cvet: Hortenzije 19.35 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Sestriere’97 20.30 Evropska liga v košarki, Orthez: Smelt Olimpija, prenos 22.05 Zavrtimo stare kolute 22.35 Simfoniki RTV POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Maček Felix, risanka - 13.30 Newyorška policija -14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka -19 30 24 ur - 20.00 Ali je pilot v letalu 2, ameriški film - 21.30 M. A. S. H. - 22.00 Obraz tedna - 22.30 Gasilci, nanizanka - 23.30 Obalna straža - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risank? - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke - 16.25 Moč denarja - 16.40 Naravna dediščina - 17.10 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 21.55 Poslovni klub - 22.25 Opazovanja - 22.55 Z namenom in razlogom - 23.50 Območje somraka, nanizanka - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.00 Koledar - 13.10 Stranski učinki - 13.55 Črno belo v barvah, ponovitev - 16.55 Divje srce - 17.20 Obalna straža, nanizanka -18.05 Planet živali - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kako preživeti kot ženska, ameriški film 21.45 Modra kri, nanizanka - 22.40 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 9.00 Dopoldne, magazin, vmes ob 9.05 Športna akademija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, fizika in šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Izobraževanje rabinov - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Pobalin iz Cincinattija, amer, film - 22.00 Izmislimo si Madžarsko! - 22.40 Deklamacija - 22.50 S festivala madžarskega filma: Srečni konji, madž. film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Malo Juga -16.00 SP v alpskem smučanju - 17.15 Za trnkarje - 17.25 Ekologija - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska danes - 19.05 Janika, veseloigra v treh dejanjih - 21.15 Pratika - 21.20 Policijska poročila - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme -22.15 Aktualno - 22.35 Keno - 22.40 Lola Monters, francoski film - 0.25 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 11.05 Ekipa A - 10.25 Colum-bo - 11.55 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 15.50 Vesoljska ladja Voyager - 16.35 Ekipa A - 17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Har-ryjevo gnezdo - 18.10 Glej, kdo razbija -18.35 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 V imenu očeta - 22.15 Alpska saga - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Peter Strohm TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pust v Beljaku - 11.05 Bogati in lepi - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.55 Divji potok -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 TV-pomoč - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Poprek in počez - 2.00 Pogledi s strani RTL 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kako razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Ti si moj otrok, 1. del - 22.15 Sternova TV - 0.00 Poročila ČETRTEK . 13. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.15 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.40 Oporoka doktorja Mabusea, nemški film (čb) 12.35 Podobe narave, kanadska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.10 Novice iz sveta razvedrila 15.35 V vrtincu 16.05 Dosje J.K.,1.del 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, risana serija 17.35 Hugo 18.00 Po Sloveniji 18.30 Tvprodaja 18.35. Kolo sreče 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstra/ 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Pokončni policaji, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Omizje 0.10 Tednik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.10 Karaoke 10.10 Koncert simfonikov RTV 11.40 SP v alpskem smučanju, kombinacijski smuk(ž) 13.15 List in cvet: Hortenzije 13.45 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 14.15 Gostilna, dokumentarna oddaja 15.05 Ellen Cleghome, ameriška nanizanka 15.35 Echo Point, avstralska nanizanka 16.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 17.00 Posnetek kombinacijskega smuka 17.40 SP v alpskem smučanju, kombinacijski slalom (ž), 1. tek 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Elvis, dokumentarni film 20.30 Sestriere ’97 20.50 Kombinacijski slalom (ž), 2. tek 22.00 Lov na zajce, avstrijski film 23.40 Romeo in Julija, balet 0.30 Pokal evropskih prvakov v odbojki (m), Salonit : Vojvodina POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Ekstremisti - 14.00 Ali je pilot v letalu 2, ameriški film - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara -17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Robin Hood, princ tatov, ame riški film - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Argument - 23.30 Gasilci - 0.30 Obalna straža -1.30 24 ur, ponovitev - 2.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke - 16.15 Alpe-Donava-Jadran - 16.45 Književna dediščina - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.10 Policijske zgodbe, dokumentarna oddaja -21.15 Tudi to sem jaz, šov program - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. - 23.05 Obsedenost, ameriški film - 0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Vojni knez, ameriški film - 16.55 Divje srce - 17.20 Obalna straža - 18.05 Glasbena oddaja - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X, nanizanka - 21.05 Hiša, hrvaški film - 22.40 Filmska gibanja - 23.20 Seinfeld, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, magazin, vmes ob 9.05 Ma-rienhof in ob 11.10 Dvorec Frankenberg -12.00 Poročila - 16.00 Repeta, književnost za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska, serija -17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Razlaga biblije - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Sosedje, 256. del - 20.50 Friderikusov šov - 22.55 Končna postaja Komlo, dokumentarni film - 23.55 Leningrad Dixieland band - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.00 Prirodno zdravilstvo - 16.20 Mentalna higiena - 16.30 Rastline in ljudje - 17.00 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHŽ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -1.5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa . v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni riovinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - Tajno poslanstvo, serija - 17.40 TOP 40, lestvica popevk - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Charlie Grace, serija - 19.55 1100 let v središču Evrope - 20.10 Horizonst - 20.40 Prosta ura, oddaja o poeziji - 21.25 Pratika - 21.300 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme -22.15 Aktualno - 22.35 Keno - 22.40 Kje je daljni sever, finsko-švedski film - 22.55 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 8.55 Vsi pod eno streho -11.55 Confetti - 14.25 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Voyager - 16.30 Ekipa A -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Smučanje - 18.00 Glej, glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.05Texas Ranger - 21.50 Smrtonosne želje, film -23.20 Časvsliki - 4.10 V nasilju, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Fantom iz opere, film -13.00 Čas v sliki - 13.10 ljuba družina - 13.55 Divja reka - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22100 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.05 Nighzvvatch - 23.55 Techno logika - 1.30 Šport RTL 8.00 Poročila - 8.40 Springfieldska zgodba -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Operacijski blok kliče dr. Bruck-nerja - 21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20 Obvestila-18.00 Mali radio-19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 34 n. tgodi se vsak dan vestnik, 6. februar v ti W J zvezde Zakonski par Habsburg n s si med zvezdami m Koliko bo dobil Jezus? Lepotec, ki se je iz športnega komentatorja prelevil v velikega sogovornika. Hugh Grant se lahko v miru smehlja. Zgodba s prostitutko Divine Brown mu je končno odpuščena. Z najnovejšo grozljivko Za vsako ceno je zopet postal zlati deček. Vsi njegovi problemi pa niso izginili. Si lahko predsta Ijate, da je Hugha strah stati pred kamero? Sam je izdal: »Pred kamero sem čisto blokira: « Ko je to izdavil, le krepko srknil p o, zaradi česar je njegova agentk; Karin Smith zopet morala zajeti sapo in kar nekajL t vdihniti, kajti L ge seje mimogrede še pohvalil: »Pijan m boljši Hladnokrvno Kaznivo dejanje, škandal ali pomota? Karl von Habsburg, vnuk zadnjega avstrijskega cesarja, je na nekem letališču poskušal pretihotapiti briljantni diadem svoje žene, vreden okrog 200. 000 nemških mark. Uradniki so mu diadem odvzeli, za kazen pa hočejo od njegove milosti še 90.000 nemških mark. Najprej je prijavil samo otroško hrano, nato pa se je visokost spomnila, da otroci ne jedo diade-mov. Cariniku je dejal: »Tukaj zadaj še tiči nekaj.« Če bi avstrijski pisec Thomas Bernhard še živel, bi iz dogodka zagotovo naredil gledališko uprizoritev. Učitelj Ernest Digweed iz Portsmoutha je skorajda svetnik: nedavno preminuli možje svoje bogastvo v višini 26.107 funtov (okrog 72.000 nemških mark) zapustil božjemu sinu, seveda za čase, ko se bo ponovno vrnil na zemljo. Nekateri Jezusi OVE Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na Vsak način splača potruditi. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. BIK Ona: Nad nekom boš presneto razočarana, vendar ne tako, da mu tega ne bi pozabila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami ... On: Zaradi nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za hip prepozno. DVOJČKA Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovorz znancem ti bo dal dobro idejo. RAK Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda glavno je uživati. On: Začel se boš spraštevati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! LEV Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati. da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, ki bo žal le prehodne narave. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar bo dokaj povečalo tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega premalo poznaš. DEVICA Ona: Tvoji nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pate bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov. On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. Sl nj m g A /fee/e, „ O A! ve TEHTNICA Ona: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor težja bo pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazila. On: Potrebno bo pogledati realnosti v oči in se spri-jaznrti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvojem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede ne bodo kdo ve kaj pomagale. ŠKORPIJON Ona: Hitiš na poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nekaj zase in za svojega partnerja, na katerega si v zadnjem času kar nekoliko pozabila. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet - potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, Ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi Zid. Raje se poskusi Zbrati in pogledati stvari bolj realno. STRELEC Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar bo predvsem naključje in ne tvoje delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo potekali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš, je, da pohitiš in čim-prej pobereš vsaj svoj del zaslužka ali pa še kaj več. KOZOROG Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenaglil, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ... On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo te bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boš prepričal predvsem o nasprotnem. VODNAR Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. ON: Kljub superiornemu počutju se ti ne piše prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodna nezgoda, ki pa te bo stala veliko več, kot si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se še da rešiti. RIBI Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa bošokusil tudi malo, grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. /> oprzsu/Aje- m Od športa do filmske so se že oglasili, toda kaj. ko je denar pospravil eden od sorodnikov, pod pogojem seveda, da denar preda pravemu odrešeniku. Michael Steinbrecher je bil znan po^ svojih športnih oddajah na nemški televiziji. Toda očitno je, da zna več kot zgolj komentirati gole. V novih oddajah bo nastopal skupaj z Jane Fonda, Gino Loilobrigido, Anthonvjem Quinnom in drugimi zvezdami. Jah, če že sam po sebi nisi zvezda, pa to postaneš, če se toliko sprehajaš nad oblaki. Mamice vedno oblačijo svoje sin^ Na modni reviji v M1 tri ženske kreirale mošk° j) Miuccia Prada, Jil Sande: scentrična Vivienne We$ J Toda med vsemi preds mi modeli je vse preše® tanka Vivienne Westw°° postala slavna predvsem rabi modnih dodatkov, v’ vica za WC, tamponi, Modele na milanski m°d je potisnila v renesančne Njena rešitev: »Fuck ■ bi bili elegantni, je potrjUj/ nija. Moje obleke me vedejo do smeha.« eF razburjanje, da zadnje nirajo modo zanje ženske, ima odgovor a oblikovalka Donna (e^ »Čemu se razburjate? od nekdaj oblačijo svoje »Za smejati«. Inspiracijo za svoje kreacije je Vivienne Westwood našla v renesansi. ra Glasbeni program Viva dva bo od osmega februarja naprej vsak dan eno uro namenil Love-Cli-ps. In kdo bi bil za ljubezenske videospote primernejši kot dekle, ki je že stalo na naslovnicah ameriškega Playboya? Nadine Tschanz, 24, ima tudi reference, kot so najrazličnejši TV-nastopi, 1993. je bila missica Hannovra ... Pravkar seje Nadine vrnila iz Los Angelesa, s sabo pa je tovorila več kot 100 kilogramov prtljage, pretežno sestavljene iz revij Playboy in ženitnih ponudb, kijih seveda mora natančno proučiti. Nadine Tschanz, lepotica, ob kateri ti zastane dih. vestnik, 6. februar 1 997 vsakogar nekaj Bolečine v križu in vratu Bolečine v križu so pri ljudeh tako pogost pojav kot glavobol. Statistika kaže, da ima kar 80 % populacije industrijsko razvitih dežel bolečine v križu in vratu najmanj enkrat v življenju, 30-35 % ljudi pa trpi zaradi stalnih - ponavljajočih se bolečin križu in vratu. Bolečina v hrbtenici velja za bolezen, ki je vzrok obiska pri zdravniku na drugem mestu, takoj za boleznimi dihal. Bolečino res lahko povzročimo tudi z enostavnim, običajnim gibom, toda motnje v delovanju hrbtenice so največkrat akumulacija mesece ali leta trajajoče slabe drže, nepravilne mehanike telesa, stresnega življenjskega in delovnega okolja, izgube telesne gibljivosti in splošne telesne kondicije. Moški pogosteje obolevajo zaradi bolečin v križu ali pršem delu hrbtenice, ženske pa zaradi bolečin v vratu. Več težav imajo osebe s povečano telesno težo in višje osebe ter ljudje z nižjim social-no-ekonomskim statusom ter nižjo izobrazbo. Visoka stopnja telesne kondicije zmanjša obolenje do 10-krat. Nekaj nasvetov v boju proti bolečinam v hrbtenici !• Razbremenimo hrbtenico. Večina ljudi se ne zaveda, da nalaga hrbtenici ogromno breme že v vsak-danjih življenjskih situacijah. Pritisk v 'edvenem delu hrbtenice je večji, ce sedimo kot če stojimo. Z majhni-rti spremembami navad, kot je npr. 'epa drža ali dvig predmeta s skrče-mmi nogami in ravno hrbtenico, ahko močno razbremimo pritisk na hrbtenico. V primeru hudih bolečin so Potrebni obisk zdravnika in terapija z zdravili ter počitek v terapevtskem Položaju. Priporoča se, da ne poči-ate v postelji več kot dva dni, ker Preveč pasivnosti hrbtenici škoduje. Posvetujte se z fizioterapevtom o primernosti terapevtske gimnastike ter se naučite izvajati pravilne, zdravju neškodljive gibe. 3. Skrbite za dobro vsesplošno telesno kondicijo. Brez dvoma je dobra telesna kondicija, ki si jo pridobimo z redno vadbo dihalnega in krvnega sistema ter vajami za gibljivost in moč telesa, edina uspešna proti bolečini v križu. Ker pa je pot do dobre telesne kondicije dolga, moramo začeti počasi in s trdno voljo ter s pomočjo strokovnjakov, ki nas bodo vodili, učili, nam svetovali, nas kontrolirali ter spodbujali. Tek, hoja, kolesarjenje, plavanje, ples in druge podobne aktivnosti vplivajo na vzdržljivost dihalnega in krvnega sistema. Za gibčnost in telesno moč pa imamo posebno izbrane vaje, ki jih delamo takrat, ko nimamo bolečin. 4. Ne izolirajte se preveč. Socialni in intimni stiki bodo pomagali, da bolečine v hrbtenici ne bodo postale kronične. Rezultat uspešne nege hrbtenice pa je veselje do dela, mirno spanje, življenje brez bolečin v križu in ne nazadnje lahkotnost in usklajenost gibov, kar je sestavni del estetskega, prikupnega videza slehernega člo- veka. Mihaela Lovrenčič Enodnevni post Enkrat na teden si privoščite post in razbremenite prebavne organe. Ob tem boste shujšali za približno pol kilograma, vendar bo izpuhtela predvsem voda in zelo malo maščobe. Postni dan je koristen zlasti po dneh, ko vase »zbašete« preveč dobrot, preveč popijete ali celo pokadite. Enodnevno stradanje vas bo spravilo v normalne tirnice. Zdravilno pa učinkuje tak postni dan tudi, ko imate težave z želodcem, drisko, gripo ali vročino. In kaj naj na postni dan sploh spravite po grlu? Izbirate lahko med sadnim, zelenjavnim, riževim, jogurtnim dnevom ... Sadni dan: čez dan pojejte pol-drug kilogram sadja. Izberete lahko različne vrste sadja. Dobro prežvečite! Rižev dan: skuhajte 150 grambv naravnega riža. Zjutraj in zvečer ga pojejte po 50 gramov, dodajte dušena jabolka ali jabolčno čežano, opoldne pa pojejte 50 gramov riža in dva dušena paradižnika. Dan kislega zelja: zjutraj zmešajte jogurt iz posnetega mleka z ovsenimi kosmiči ali lanenimi semeni. Opoldne si pripravite četrt kilograma kislega zelja v solati in mu dodajte še zdušeno čebulo ter sveža zelišča. Zvečer si skuhajte četrt kilograma kislega zelja (deset minut naj počasi vre v zelenjavni juhi iz kocke). Jogurtni dan: Za ves dan zadostuje pet kozarčkov jogurta iz posnetega mleka, ki ga lahko po okusu osladkate s svežim sadjem ali krepko začinite z zelišči, česnom, čilijem, muškatnim oreščkom in kumino. Zelenjavni dan: zjutraj si privoščite sadno solato ali muesli z veliko svežega sadja, opoldne in zvečer zelenjavni krožnik z različnimi solatami in nastrganim korenjem. Solate prelijte s prelivom, ki ga pripravite iz malo olja, limone in zelišč. Začimbe pospešujejo prebavo, vendar pa se ob postnih dneh povsem odpovejte soli! Uživajte v vonjih! Ste človek, na katerega vplivajo vonji? NE? No, pa si predstavljajte duh po sveže zmleti kavi, opojno dišeč parfum ali trpek vonj gorečih polen v kaminu. In potem si predstavljajte, kaj občutite ob vdihavanju izpušnih plinov, ali vonje v bližini smetišča ... Vonj vpliva na naše razpoloženje, to so vedeli vrači, ljudski zdravniki in duhovniki že od nekdaj, bodisi ko so zdravili, širili sposobnost zaznavanja ali prihajali v trans. Eterična olja sproščajo dihalne poti, izboljšujejo prekrvavljenost, spodbujajo delovanje žlez in možganskih celic ter poskrbijo za splošno osvežitev in sprostitev. Izkoristite prijetne vonje: Prižgemo dimne palčke z vonjem po sandalovini. Na majhnem plamenu segrejemo posušena zelišča in začimbe, kot so npr. cimet, muškat ali žajbelj. Ponekod prodajajo tudi posebne majhne svetilke, v katerih izparevajo aromatične esence nad svečo ali električno žarnico. V lekarni kupimo kapljice baldrijana, hmelja, melise, šentjanževke ali jasmina. Na žličko nakapamo po deset kapljic in jih zaužijemo čiste ali razredčene v vodi. Tako učinkujejo prek nosne in želodčne sluznice. Vodo za kopanje odišavimo z dišečimi zeliščnimi ali rožnimi izvlečki, s poprovo meto, rožmarinom, sivko ali rožnim vonjem. Pustni krofi Testo: 1 kg gladke bele moke, 5 dag kvasa, 5 rumenjakov, 6 dag masla, 2 veliki žlici ruma, lupino ene limone, 6 dag sladkorja, približno 10 žlic marelične ali kakšne druge gostejše dobre marmelade, sladkor v prahu za potresanje, maščobo (olje) za cvrenje, 2 zavitka vanilija. Mleko po potrebi. Vse sestavine za pripravo krofov naj bodo tople, moka gladka, ker vsebuje več lepka. Maslo spenimo, dodajamo sladkor in rumenjake ter še mešamo, da močno naraste. Skupaj z moko zamesimo vse sestavine. Po potrebi prilijemo toplo mleko. Urno stepamo testo ali ga mesimo z roko toliko časa, da se loči od roke in posode ter se v njem delajo mehurji. Med stepanjem ali mešanjem ne dvigajmo testa preveč visoko, ker se v njem naredijo veliki zračni mehurji, kar spet ni zaželjeno. Testo mora biti mehkejše. Kakovost testa je zelo odvisna od sorte sodobne pšenice. Visoka rodnost pšenice še ne zagotavlja kakovosti. Zamešano testo pokrijemo v skledi, kjer smo ga zamesili, postavimo na zmerno topel prostor in počakamo, da vzhaja. Testo zvrnemo na z ostro moko potreseno desko, ga z rokami rahlo raztegnemo za v palec debelo ploskev in s srednje velikim obodcem izrežemo krofe. Zložimo jih na prt in pokrijemo. Ko so nekoliko vzhajali, jih rahlo obrnemo. Med tem že grejemo olje za cvrenje. Temperatura mora biti pravšnja. V prevročem olju se krofi od zunaj prehitro zapečejo, v notranjosti ostanejo surovi. Pri prenizki temparturi se razlezejo in napijejo maščobe. Pri cvrenju položimo na maščobo tisto stran krofa, ki je bila pri vzhajanju zgoraj. Kozico pokrijemo. Ko so na spodnji strani primerno očrti, jih obrnemo, a kozice več ne pokrivamo. Ocvrte poberemo in zlagamo na vpojni papir, ki pobere odvečno maščobo. Sladkamo ohlajene potem, ko smo jim vbrizgali marmelado. Dihalne vaje - sprostitev v Petih minutah! Se vam kdaj zazdi, da s sabo tovorite težo človeštva? Da vam Za vratom visijo služba, sorod-n'W, znanci? Ste prenapeti in sit-Ali morda ne najdete miru zase? Vzemite si svojih pet mi-hht. Naslednje dihalne vaje lah-ko naredite popolnoma mirno tudi sede. Pri tem vam ni treba ničesar »znati«, celo premikati se vam ni treba. Z zaprtimi očmi 8'oboko vdihnite in izdihnite. Ce ste zelo natančen človek, potem si v bližino nastavite budijo- Po petih minutah pa si vze-ndte še dve minuti časa in ugotovite, kako je vaja vplivala na vas. Med desetimi predlogi se odločite za tistegi; ki vam je najbolj Vseč. Začnite kar takoj’ Okrogel trebušček, položite T16 roki na trebuh in zasledujete, se med dihanjem dviga in sPušča. Trebušne mišice sprosti- te. Če vam medtem ramena zdrsnejo preveč naprej, se od časa do časa spet malo zravnajte. Dihalni val: predstavljajte si, da dihate v skladu z gibanjem vala na obali: vdihnite, ko se približa, in izdihnite, ko spet odvalovi proč. Štejte od zadaj naprej: začnite s 100 in štejte po tihem nazaj do 0. Nato začnite spet pri 100. Pri vsaki številki izdihnite. Dihanje šest tri šest: vdihnite in štejte počasi do šest. Zadržite dih in štejte do tri. Izdihnite in štejte pri tem do šest. Zadržite dih, štejte do tri. In tako naprej. Sprehod po telesu: sprehodite se v mislih po vsem telesu, začenši od prstov na nogi do vrha glave. Predstavljajte si, da v vsak del telesa dahnete. Pri tistem delu, kjer začutite napetost, se pomudite malo dlje. Odvalite kamen: predstavljajte si, da ima bolečina obliko velikega, okroglega kamna. Poskusite ga valiti v vse smeri ob vdihu naprej, ob izdihu nazaj. Čutite, kako postaja bolečina -kamen, vse manjša ... Veliki nos: zavestno vdihnite globoko skozi nos, da začutite prostranost za njim. Zazdelo se vam bo, da lažje dihate. Upihnite svečo: kar najbolj počasi in najdlje pihajte zrak skozi usta kot bi previdno hoteli upihniti gorečo svečo. Vdih naj pride sam po sebi. Vonj po cvetju: pomislite na svojo naj ljubšo rožo in si predstavljajte njen vonj. Ta vonj ob vdihu globoko potegnite vase. Poletni travnik: sprehodite se v mislih po čudovitem cvetočem travniku. Natanko si oglejte vse rože, vse trave in barve. Globoko vdihnite vonj po travi in cvetlicah. sacUa Menjave "'»lata '»hlka HI- Sobota ’0n”ran6e 90 '»ujm 159 hruške 197 ,rMja 220 ''"ume 600 270 960 "lirik. 360 460 "»lila 28 trenje 300 100 "»klila 100 Ulil >, l*,"' 66 321 "ha. 20 500 100 ‘•»liži 350 300 Sila 780 >n«a 'hi 800 240 "lije 320 154 100 300 20 500 200 800 490 250 500 200 450 300 700 350 500 30 320 260 Tržnica 6. Radgona 120 200 199 Ljutomer 80 220 169 220 560 ,220 860 300 399 30 280 200 100 90 299 22 399 150 330 250 640' 599 250 400 150 Naj bo vaša utrujena koža spet sveža Maska na obrazu vas bo polepšala, pomirila in sprostila. Naredite torej nekaj »samo zase«, ne glede na to, ali ste moški ali ženska. Vendarle pa morate premisliti, katera od mask je za vas naj-primernejša. Nekatere se na obrazu posušijo in strdijo, kožo prekrijejo kot skorja, pod katero se akumulira toplota, koža pa se močneje prekrvavi in napne. Maske, ki se ne posušijo, vsebujejo veliko vode, kožo napnejo, zato ta postane rožnata in lepo napeta. Lepotilni učinek mask traja nekaj ur, zato si jih privoščite, kadar želite biti še posebno lepi, vendar ne prepogosto. Maske si lahko pripravite sami: Osvežilne maske: na obraz nanesite čisti jogurt brez vseh doda- tkov ali skuto, ki ji dodajte nekaj kapljic limoninega soka. Po 10 do 20 minutah jo odstranite z mlačno vodo. Čistilne maske: dve žlici kvasa zmešajte z mlekom, smetano ali oljem v kašo, nanesite na obraz in vrat. Maska je primerna predvsem za suho in utrujeno košo. Če kvas zmešate samo z vodo in limoninim sokom, je maska primerna za mastno in nečisto kožo. Ko se strdi, jo s konicami pr- stov odgrnite, nato pa posnemite z vlažno in toplo krpo za umivanje. Maske, ki močno napenjajo kožo: stepite trd sneg iz beljaka in mu dodajte nekaj kapljic limoninega soka ali malo smetane, namažite na kožo in z mlačno vodo odstranite čez 10 minut. Pomirjevalne maske: primerne so za razdraženo kožo z rahlimi rdečimi lisami: močan kamilični čaj pomešajte z dvema žlicama bele gline (bolus alba, ki jo lahko dobite v lekarni) v gosto kažo, si jo namažite na obraz in prekrijte z vlažno krpo. Po 10 do 15 minutah, preden se maska posuši, jo odstranite z mlačno vodo. Zmernost v kadi, polni vroče vode Se po celodnevnih naporih najraje skrijete v kad, polno vode? Nikar ne pretiravajte, saj vaša koža ne bo prenašala vsakodnevnega namakanja. V topli vodi se koža namreč napne in izgubi veliko maščobe. In če se boste kopali vsak dan, maščobe ne boste mogli več nadomestiti. Najpomembnejše pri kopanju v kadi pa je: V kopalni kadi nikoli ne bodite dlje kot 15 oziroma največ 20 mi- nut. Daljše kopanje obremenjuje srce in krvni obtok. Koža izgubi svojo kislinsko varovalno oblogo in se neprijetno izluži. Ko se začnejo blazinice na konicah prstov grbančiti, se takoj spravite iz vode! Temperatura vode naj ne bo višja od 37 stopinj. Toplejša voda vas bo le bolj utrudila. Kupite si termometer za kontrolo temperature vode, Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 36 avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik prev.km. Cena Golf 1,3 JX 1988 91.000 7.700 DEM Renault 19 Charade 1992 39.000 10.500 DEM Jugo Koral 60 1990 85.000 2.700 DEM Renault 19 RL 1,4 1993 52.000 14.000 DEM Renault 5 Campus 1991 34.000 6.800 DEM Škoda Felicija LX 1,9 D 1996 1.080 16.000 DEM Opel Astra 1,4i 1992 62.000 15.500 DEM Citroen Ax TREM 1994 38.000 10.800 DEM Opel Frontera 20i 1994 90.000 29.000 DEM Peugeot 309 Profil 1988 92.000 6.900 DEM Peneče se kopeli in druge dodatke za kopanje vedno najprej raztopite v vodi, saj je bolje, če ne pridejo neposredno v stik s kožo. Ne zlivajte v vodo večje količine, kot je navedeno na zavitku, ker boste s tem kožo samo razdražili. Za kopanje lahko uporabljate tudi različna sredstva, ki so namenjena za prhanje. V tem primeru stresite v kad približno tretjino več kot porabite za prhanje. Nasprotno pa sredstev za kopanje ne uporabljajte tudi za prhanje, saj so preveč koncentrirana in preračunana na razredčenje s 150 litri vode. Po kopanju se pošteno oprhajte, da odstranite vse ostanke mila in pene ter zmehčane ro-ževinaste luskice. Na koncu se oprhajte z mlačnim ali hladnim curkom vode, da se bodo pore znova zaprle. Če koža po kopanju »veže« ali se lušči, uporabite naslednjič penečo se kopel, ki vsebuje več maščobe. Kožo dobro natrite s kremo in se za nekaj dni odpovejte kopanju. SESTAVIL MARKO NAPAST BENEŠKI SLIKAR TIEPOLO DRŽAVA BREZ IZHODA NA MORJE NEMŠKI PISATELJ (KARL, 1889-1963) MAJHNI GRIČI JAPONSKI DROBIŽ DELAVNOST MARLJIVOST LJUDSKI IZRAZ ZA PIPO ZEMUE-PISEC SPLETKA KEMIČNA PRVINA (ZNAK Ac) RASTLINA Z BfUM MLEČKOM V STEBLU LYONEL FEININGER PONAVLJALNI GLAGOL UTRJENI PAS OB CESTI ANTON VODNIK JAP.ONSKI DRŽAVNIK PRAVOSLAVNA PODOBA TANTAL TUJE IME ZA TAJSKO ESTONEC INDIJSKI SAH. VELEMOJSTER ZNAK ZA šahovsko TRDNJAVO VOZOVNICA ZUNANJI OČESA HRVAŠKA IGRALKA PETRI VDOVA PEVCA LENNONA (YOKO) RAČUNALNIŠKI POMNILNIK ČLAN SENATA V ZDA TEKSTILNI IZDELEK ANDRE AGASSI SKEPSA, NEZAUPANJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - avtogol, barvilo, rutenij, avar, VE, He, Irec, Anita, marenda, oral, en, LG, Jaro, AUS. ter, nervoza, oskalek. 36 vestnik, 6. februar Dobrodelni akciji Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije se s svojimi deli pridružujeta tudi Marika Danč - Roth in Suzanne Kiraly - Moss (nakup mamografa za rakičansko bolnišnico) OGLASE, ZAHVALE IN ČESTITKE SUZANNE KIRAL Y-MOSS, Mehurčki, olje na platnu, 71 x 60 / 9 a a a * NAROČNIŠKI SLUŽBI PODJETJA ZA INFORMIRANJE (v »žuti kuči«) I * TURISTIČNI AGNENCIJI KLAS V LENDAVI (na avtobusni postaji) I * TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V . LJUTOMERU (na avtobusni postaji) ' * TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V GORNJI | RADGONI (na avtobusni postaji) * TURISTIČNI AGENCIJI TRSEK NA GLAVNEM TRGU V LJUTOMERU * MENJALNICI KLAS V ROGAŠOVCIH VESTNIK Radio Murski val 94,6 Mhz AMD-ASTA Murska Sobota d.o.o. Noršinska 2 9000 M. Sobota Tel.: 069/21 172 Organiziramo TEČAJ cestnoprometnih predpisov za VOZNIŠKE IZPITE vseh kategorij. Poteka! bo v ŠOLSKIH POČITNICAH. - začetek v ponedeljek, 17. 2. 1997, ob 16.00, - na sedežu šole AMD-ASTA, d. o. o., Noršinska 2, Murska Sobota, - med predavanjem bodo zdravniški pregledi in tečaj Rdečega križa, Po končanem predavanju kandidati začnejo s praktično vožnjo z avomobili RENAULT CLIO INFORMACIJE in PRIJAVE : AMD-ASTA, d. o. o., Noršinska 2, Murska Sobota, telefonska številka: (069) 21 172. POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL<@>HYUnDHI AVTO - MLAKAR, s. |>. -1500 DEM popusta za vsa vozila iz programa HYUNDAI ■ ob nakupu še darilo v vrednosti 100 DEM -zelo ugodna posojila MEHANSKO - KLEPARSKO - LIČARSKE STORITVE PARTIZANSKA C. 38, TEL: 062 723 595, FAKS.: 062 723 374 2230 LENART V SL. GORICAH od ponedeljka do sobote od 8.00 do 16.00, v nedeljo od 9.00 do 12.00 Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! '^RAČUNALNIŠKI V ZIMSKIH POČITNICAH OTROŠKI TEČAJI »sak(talW».l»l6.H0 B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, ®37 160, fax: 37 161. LLT Hranilnica in posojilnica Murska Sobota, d. d. EDINA domača hranilnica, ki nadaljuje tradicijo hranilništva pri nas, širi ponudbo: MDCCCLXXXIV SLOVENICA zaparoca/niJka h i S a d . d . ZAVAROVALNIŠKA HIŠA SLOVENIKA, d. d. Zastopstvo Murska Sobota Lendavska 22 9000 MURSKA SOBOTA VABILO K SODELOVANJU Želite postati zastopnik za območje naselja: Gornja Radgona Križevci pri Ljutomeru Apače Bakovci Radenci Murska Sobota Beltinci Prosenjakovci Cankova Moravske Toplice Šalovci Delo po pogodbi z možnostjo stalne zaposlitve. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom na naslov: ZAVAROVALNIŠKA HIŠA SLOVENIKA, d. d. Lendavska 22 9000 Murska Sobota do 15. februarja 1997. zbiranje vezanih depozitov varčevanje s hranilno knjižico poslovanje z žiroračunom nenamensko kreditiranje - gotovinska posojila namensko kreditiranje za dobo do 4 let menjalnica - odkup in prodaja tujih valut Obiščite nas v ulici Staneta Rozmana 11 a, M. Sobota, od 7.30 do 12.00 in 14.00 do 16.30, pokličite po telefonu: 27 800, 27 810. Lani Letos Trajno Poslovanje z nami varno AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA Slovenska 2, Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto samostojnega pravnika Pogoji. -strokovna izobrazba VII. stopnje - diplomirani pravnik - najmanj dve leti delovnih izkušenj, - poskusno delo traja šest mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom sprejema kadrovska služba podružnice osem dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. --- MURSKA SOBOTA - Pri izdelavi sprememb zazidalnega načrta za Mursko Soboto sever bodo upoštevali tudi predlagano ureditev nadomestne gradnje upravnega objekta in zgradbe za tehnične službe pri Elektru Maribor, poslovna enota Murska Sobota. M. J. Trgovina IDEJA Ravenska 20, Beltinci z Tel.: (069) 42 069 Ponujamo vam’ - strukturne anatomske vzglavnike po 2.990,00 SIT -otroška oblačila velikosti 0-K cene zelo ugodne • igrače in darila za vse priložnosti ■ izdelke iz kataloga MOJ DOM (v zalogi skoraj vse) VABILO Vljudno Vas vabimo na ORGELSKI KONCERT ki bo v petek, 7. februarja, ob 18.00 v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih. Koncert bo izvajal priznani mojster na orglah gospod Milko BIZJAK. Ob tako čudovitih orglah, ki jih imamo, moramo spozh3' ti in slišati umetnost glasbila, glasbe in mojstra, ki jo izvaja. Vabimo Vas, da v okviru Občine Beltinci skupaj proslav mo kulturni praznik in doživimo lep glasbeni večer. VSTOPNINE NI! Vse, kar je živo, išče lepoto, človek pa jo išče in ustvari3. Župan Občine Beltinci Jože K.avaš, ing. Podjetje za trgovino, transport in servisiranj®, G. Radgona, d. o. o. 9250 Gornja Radgona, Samo pri AR AVTU popust za najbolje prodajane traktorje v Sloveniji. TRAKTORJI UNIVERSAL 530 DTC samo UTB 613 DT samo 64 FORTE 453 DT 53 FORTE samo samo samo Ljutomerska 29 „ tel.: 61 651, faks: 61 69 1.501.731,00 SIT 1.853.271,00 SIT 2.447.130,00 SIT 1.566.495,00 SIT 2.304.750,00 SIT mnogi! Možnost nakupa tud' m posojilo p°7 ugodo1 ■ obrestni me'.' Obiščite n®’ se preprK®! samj!^ vestnik, 6, februar 1997 37 motorna vozila OPELKADETTC 1.2, letnik 1975, zadnja izvedba, in RECORD 2.0, letnik 1982, nov model, ugodno prodam. Tel.: 45 522. ml 1337 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, registrirano, prodam. Tel.: 53 189. mll353 VW GOLF 1.3, letnik 1981, registriran do januarja 1998, ugodno prodam. Tel.: 42 302. ml 1369 GOLF DIZEL, nov, letnik 1986, dobro ohranjen in na novo registriran, prodam. Tel.. 48 676. ml 1372 VW GOLF JX 1.3, letnik 1990. prodam. Vidonci 128. ml 1386 FORDSIERRO 1.6 GL, letnik 1986, prodam. Gančani 123. ml 1387 GASILSKO BRIZGALNO znamke Avtohiša KOLMANIČ & DOKL TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 69000 Murska Sobota • Tel./fax: 069/ 31 645 Razpisujemo prosto delovno mesto MOJSTRA DELAVNICE pogoji: ' končana šola za avtomehanike, ■več let delovnih izkušenj. „mih dneh Prijave pošljite na zgornji naslov najpozneje v Po objavi. Za vse dodatne informacije pokličite po J-ie 31 645. VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA OSO 42 62 PAR., s. p. , 156 SIT/min. Predstavite se, opišite svoje cilje in prošnji priložite potrdila o doseženi izobrazbi. Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Krekova banka d.d. Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor. Skupaj bomo uresničevali naša prizadevanja. ]p| KREKOVA BANKA Ponujamo Vam izziv! r ° mlada, uspešna vseslovenska banka, ki se je z dobrim programom in uspešnim poslovanjem uvrstila med srednje velike banke. Naš namen I6 Plemenititi naš največji kapital - zaupanje varčevalcev. V prizadevanjih a uresničitev zastavljenih ciljev vam v PE MURSKA SOBOTA ponujamo možnost uporabiti vaše znanje o bančništvu na delovnem mestu: REFERENT ZA SREDSTVA IN NALOŽBE p°goji izobrazbe: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu Delovno razmerje: za nedoločen čas s polnim delovnim časom posebni POGOJI: 3-mesečno poskusno delo Zigler, v zelo dobrem stanju, malo rabljeno, prodajo. Tel.. 46 024 ali 46 063. ml 1388 GOLF 1.6 D, letnik 90/11, tri vrata, rdeč, prodajo. Tel.: 41 126, po 17. uri. ml 1401 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, prevoženih 85.000 km, prodam. Tel.: 56 292.mll416 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, bele barve, na novo registrirano, GOLF, letnik 1980, GOLF, letnik 1978, in FIAT 126 P prodam. Roga-šovci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. ml 1420 GOLF DIZEL, letnik 1984, registriran do januarja 1998, ter GOLF, letnik 1982, na bencin, prodam. Cena po dogovoru. Miran Kosi, Zg. Ka-menščak 11, Ljutomer, ml 1421 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 10. 10., prodam. Tel. 23 005. ne 118 Živali PUJSKE prodam. Skakovci 60. ml!286 DVE MLADI KRAVL breji, drugo tele, ugodno prodam. Tel.: 062 731 279. ml 1348 KRAVO, staro tri leta, brejo, prodam. Tel.: 79 403. ml 1351 PUJSKE prodam. Skakovci 60, p. Cankova, ml 1408 PUJSKE prodam. Tel.: 46 722 ali Gašpar, Tropovci, Kolesarska 27. mll379 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, novi hisex, stare 13 tednov, prodam 400 SIT/kom. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml 1383 posesti VEČJO POSLOVNO HIŠO v centru Ljutomera prodam. Možno delno odplačilo. Pišite na naslov R. Fridri-ch, Dorfstr. 16 a, 08121 Wiesenburg, Deutschland. m 11075 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote oddam ali prodam. Tel.: 46 161. PISALNE MIZE Z OMARAMI prodam. Tel.: 46 161. ml 1178 GRADBENO PARCELO, 23 arov, prodam. Vaneča 65. ml 1335 VINOGRAD, 11 arov, v Lendavskih goricah s počitniško hišico, 4 x 6, z vodo in elektriko, sončna lega ves dan, šipon, rizling, cena I mio SIT, prodam. Tel.: 72 107, vsak dan. mll342 VINOGRAD, 9,l5 ara, v Bogojini, sončna lega, 5 let, prodam. Tel.: 47 180, zvečer, ml 1354 POČITNIŠKA HIŠA Z VINOGRADOM na Razkrižju naprodaj. Posojilo do pet let. Drago Biderman, Lipovci 272. ml 1362 ENOSOBNO OPREMLJENO komfortno stanovanje v centru M. Sobote ugodno prodam. Tel.: 32 290. mll364 STANOVANJSKO HIŠO z delavnico ugodno prodam. Tel.: 21 651, Marič, M.Kuzmiča 47, M.Sobota. mll365 NJIVO v Bogojini, primerno tudi za vinograd, prodam. Tel.: 26 329. mll373 HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Tel.: 41 006 ali 72 047. mll384 STANOVANJE dam v najem. Tel.: 48 788. mll391 MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO (kot gradbeni material) v dobrem stanju ugodno prodamo. Dill d. o. o., tel.: 32 322. ml 1412 HIŠO Z VELIKIM VRTOM v Peti-šovcih, blizu kopališča, dam v najem ali prodam. Tel.: 78 144, Daniela. ml!424 STAREJŠO HIŠO vzamem v najem v Murski Soboti ali bližnji okolici. Tel.: 24 520. ml 1427 VINSKO KLET s 500 trsi, 6. letnik, v Filovcih, tel.: 21 718, od 7. do 15. ure, popoldan na naslov Ošlaj, Staneta Rozmana 4, M.Sobota, ml 1428 VINOGRAD S STAREJŠO HIŠO med Ljutomersko-Ormoškimi goricami, 1 ha, naprodaj. Tel.: 062 714 347, po 17. uri. ml 1429 VINOGRAD. 7,5 ara, s kletjo, v Lendavskih goricah prodam za 7.000 DEM. Tel.: 78 245 ali na naslov Štefan Szabo, Dolga vas 46, Lendava, ml 1434 V TRIMLINIH pri Lendavi zelo ugodno prodamo novo luksuzno gostilno, odlična lega, malice, kosila, turizem, tudi na posojilo. Tel.: 75 837, po 16. uri. ml 1435 kmetijska mehanizacija TD 75-06 A 4 x 4 s 1240 delovnimi urami, nakladalnikom Riko TN 360 ali brez njega, vse zelo dobro ohranjeno, prodajo. Tel.: 062 715 175. m!1339 PUHALNIK za seno ugodno prodam. Tel.: 71 079. ml 1350 TRAKTOR IMT 533,dvoosno prekucne prikolico in JUGO 55 prodam. Tel.: 57 193. ml 1366 ŽITNI KOMBAJN FAHR DELTZ M 2680, s koso 3,60 m ugodno prodam. Tel.: 86 044. ml 1371 KOMBAJN ZMAJ 142, z obema adaptarjema, prodam. Strukovci 44. mll385 ENOREDNI stroj za trganje koruze kupim. Tel.: 82 386, po 16. uri. mll398 ROVOKOPAČ JCB, 3D, letnik 1980, prodam. Tel.: 70 731. ml 1430 BALIRKO ZA SENO, poljsko, obračalnik SIP, prodam. Jože Kuzmič, Šalamenci 54. ml 1431 PREDSETVENIK, 2.20 m, plug, dvo-brazdni, 14-colni, visok kliners, v dobrem stanju, prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39, p. Mala Nedelja. mll432 razno KLETKE za kokoši nesnice in zajce prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096.mllI86 STENSKE OBLOGE, ladijski pod, ostrešja, mizarske deske ugodno prodam z dostavo. Mobitel: 0609 648 116. ml 1255 TRDI IN MEHKI TERVOL prodam. TeL: 33 003. ml 1322 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 8122/4, izdane pri HKS M.Sobota na ime Štefan Hajdinjak, Bodonci 75. ml 1343 INVALIDSKA VOZIČKA, električni in navadni, ugodno prodam. Tel.: 061 1330 333, zvečer, ml 1344 POHIŠTVO ZA SPALNICO, z vložki, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 24 328, do 12. in od 15. ure. mU352 ŠTEDILNIK na trda goriva in preprogo, lepo ohranjeno, ugodno pro dam. Tel.: 41 542. ml 1356 DVE EOVSKI PUŠKI, CZ 8,57 in ši-brenico, kaliber 12, znamke Monte Carlo, ugodno prodam. Jože Pintar, Cankova 19b. ml 1358 ŽIVINSKO PRIKOLICO, novo, prodam. Tel.: 87 909. ml 1360 POHIŠTVO ZA SPALNICO, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Černela-vci, Zadružna 32, tel.: 24 309. mll361 GOSTINSKE SEPAREJE, deset kompletov, rabljene, zelo ugodno prodam, tel.: 81 955, po 19. uri. mll370 TRAKTORSKE GUME za FERGU-SON, s platišči, dimenzije 30 x 16, menjam za 32 x 12 ali 28 x 14. Tel.: 53 235. ml 1374 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK in opremo za dojenčka prodam. Tel.: 46 722. ml 1380 VLOŽITE CERTIFIKAT (tudi ostanke)! Čas se izteka. Tel.: 062 836 904, do 15. ure, in 062 631 164 po 16. uri. ml 1390 BOSCH PUMPO za golf dizel prodam. Cena 15.000 SIT. Tel.: 53 160 ali Motovilci 5. ml 1394 STEBERNI VRTALNI STROJ in stiskalnico, leseno, veliko, prodam. Tel.: 62 782. ml 1399 PROSIM, če mi kdo podari televizijo. Tel.. 69 655. ml 1404 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE. Najugodnejše cene, plačilo takoj z gotovino. Sprejemamo certifikate v Sklad kmečke družbe. Tel.: 27 311. ml 1406 KRAVO, s teletom, staro 5 let, prodam. Pečarovci 70. ml 1409 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda osnove šole DDU Lendava, letnik 10. 2. 1981, mat.št.1/6980, na ime Helena Lacko-vič, Hotiza 87. ml 1422 ŠTEDILNIK. 4 elektrika, z ravno ploščo, nov, ugodno prodam. TeL: 23 360. ml 1425 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24977-1, izdane pri HKS Pa-nonka na ime SKŠ Rakičan, ml 1436 I I ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta Borisa Bratina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi za cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrl, ti boš umrl, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Janez Slana Trg Slavka Osterca 1 iz Veržeja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, zlasti Lujziki, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom ter pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,y BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA delo POSEL PRIHODNOSTI. Pridružite se članom mednarodnega podjetja. Ni akviziterstvo. Tel.: 062 103 692. ml 1357 BI ŽELELI PODVOJITI SVOJ ZASLUŽEK in zgraditi samostojen lasten posel? Tel. 42 769. ml 1368 DELAVCA ZA DELO NA KMETIJI z B- in F-kategorijo iščejo. Stanovanje zagotovljeno. Tel.: 60 011. ml 1415 ZASLUŽITE DO 17.000 SIT TEDENSKO s polnjenjem kuvert na vašem domu. Za informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Istvan Burza, Dolgovaške Gorice 22a. ml 1426 ŠOFER E-kategorije išče delo v mednarodnem prometu. Stanko ml., tel.: 32 642. ml 1433 storitve USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel:. 23 038. ml 1340 DIMNIK, sanacija, gradnja, povrta-vanje, vstavljanje tuljav s priključki iz nerjaveče pločevine. Tel.: 063 728 465.mll345 PRIHRANITE ČAS IN DENAR Izposoja poročnih, svečanih, dekliških in fantovskih oblek za mature. Tel.: 41 542. mll355 TESNENJE OKEN IN VRAT, zmanjšana poraba energije do 30 %. Tel.. 062 103 692. ml 1400 NOVO, ŠIVILJA PRI VAS DOMA! Šivanje ženskih oblačil, zaves, posteljnine, hitro in kakovostno. Vse storitve (razen šivanja) opravimo na vašem domu. Tel.: 27 311. ml 1407 NOVO LINGO Grajska 16a, Murska Sobota tel./faks: 32 378 ALIČE ŠTIVAN sodno zaprisežena prevajalka angleškega in nemškega jezika, mi 1395 vestnik, 6. februar ves Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. 7AHNNLN V 55. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik Že leti dve v tihem grobu spiš, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti in svečka v spomin gori. V SPOMIN 9. februarja bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. Arpad Barbarič iz Zenkovec Ob nenadomestljivi izgubi dragega pokojnika se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka v M. Soboti, g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi, gasilcem, govorniku za besede slovesa ter sodelavkam 282. brigade v Muri. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Globoko žalujoči vsi njegovi Deset let že režemo, vežemo, trgamo in pretakamo brez tebe, dragi naš apu Car Lajos V mislih pa si še zmeraj z nami, močno. Hvala tistim, ki se ga spominjate. Žena Irena, otroci in vnuki Dobrovnik, Zagreb, Ljubljana Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. ZAHVALA Štefan Tratnjek 20. 6. 1928-19. 1. 1997 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem botrinam, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in vežico, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem in hvala za poslovilne besede Meliti Olaj. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Rekla si, da greš čimprej za Njim! Si res morala to storiti tako hitro? ZAHVALA V 84. letuje umrla naša draga Marija Ružič iz Peskovec 24 Vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost, nam izrekli sožalje, iskrena hvala! Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom in sovaščanom! Hvala za vse Mileni in Jančiju! Sin Ernest z družino Ludvik Rituper iz Kuštanovec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji ZAHVALA V 74. letu nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama Esta Kuzmič iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in vence in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku za izrečene besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sin z družino Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zakrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) N SPOMIN 8. februarja mineva 6 let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat Fredi Škodnik iz Gradišča 14b Fredi! Še živiš v naših srcih, kot si živel v minulih, skupaj preživetih letih. Saj veš, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin in do ljubezni njena moč ne seže. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in tudi vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči oče, mama in brat Helmut Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a vendar v naših srcih vedno boš živela. V SPOMIN Boleč in žalosten spomin je na 6. februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, babica in prababica Marija Vinkovič iz Gančanov Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali poklonite cvet. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V 62. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Matjašec iz Rankovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Lepa hvala g. kaplanu za ganljivo slovo, pevcem za odpete pesmi ter pogrebništvu Banfi za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat - prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu je po hudem trpljenju za vedno zaprla trudne od naša draga žena, mama, babica in prababica Ana Rajbar roj. Zaiuska od Grada 12 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče ter izrečena sožalj3 in svete maše. Prisrčna hvala družini Godvajs, posebej Anici za nesebič®0 pomoč. Hvala g. župniku Kuharju za pogrebni obred ter pevcemza odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož ter hčerke z družinami Bolečin in trpljenja ne čuti več tvoje srce, bije le tiho v našem spominu. Babica in prababica, zelo te pogrešajo vnuki, vnukinje ter pravnukinje Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno - samo. ZAHVALA Utrujen od bolezni je komaj v 4 ; letu za vedno zaspal naš predrag’ mož in ati Stefan Smej iz Gaberja V neizmerni bolečini se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem. , nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izr pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sV maše ter za gradnjo kapelice v Gaberju. Hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. , Hvala tudi njegovim sodelavcem podjetja Integral Pr0”1 in delavnice Lendava, sodelavcem podjetja LEK iz Lendave, dijakom in profesorjem Srednje trgovske šok Lendavi, učencem 6. b-razreda in učiteljem DOŠ Lenda ter NK Panonija iz Gaberja. Iskrena hvala g. kaplanu Šantaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevkam iz Gaberja za čutno odpete žalostinke, govornikoma g. Ivanu Prendlu in g. Aleksan Magyarju za ganljive besede ob odprtem grobu i” pogrebništvu Ferenčak. Zahvaljujemo se tudi onkološkemu inštitutu v Ljubija”1, posebej dr. Zakotniku, torakalni kliniki v Ljubljani m pljučnemu oddelku v Rakičanu. Iskrena hvala glavni sestri gospe Greti Zver iz torakal” klinike v Ljubljani za vso pomoč med zdravljenjem. za neizmerno dobrosrčnost, tolažbo in moralno podp°f0' Vsem še enkrat - iskrena hvala! V Gaberju, 31. januarja 1997 Žalujoči: žena Trezika, sinova Aleš in Bojan ter drUS0 sorodstvo , Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage mame Marije Lampe roj. Duh se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo spremljali na nje11 zadnji poti, darovali vence, šopke in za svete maše-Hvala sodelavcem Radenske za sočustvovanje in pom0 Hvala tudi govornikom za ganljive besede, pevcem z” odpeto slovo in duhovnikoma za maši zadušnici in pogrebni obred. Sinova ^estnik, 6. februar 1997 39 Žalostni Hvala vsi Eno leto že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Življenje, to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ko smo sijih zapomnili. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 8. februar 1996, ko mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta Marija Buček iz Sotine 22. 5. 19974-8. 2. 1996 in potrti obiskujemo tvoje prezgodnje počivališče, im, ki postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvet, Prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanjo. Žalujoči: mama, oče, sestra Tatjana z možem Dragom Marija, zakaj, zakaj si odšla za vedno, Ampak najini lepi trenutki bodo ostali. Radost, veselje, ki si mi dajala, In najina ljubezen bodo večni. Jaz te nikoli ne bom pozabila, A vedi, za vedno boš ostala moja najbolj ljubeča teta. Tvoja Meggie Zaspal si, zlati oče, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in pradedek Karel Bokan iz Skakovec izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. Prijateljem in znancem, ki ste našega očeta v tako em številu pospremili na njegovi zadnji poti, darova i CveHe, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje, iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za uPete žalostinke. g. Vrhovskemu in pogrebništvu Banti. V SPOMIN 9. februarja bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Jožefa Bokan Prisrčna hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njuni najdražji V7‘.l«u ZAHVALA nas je za vedno zapustila dobra mama, tašča, babica in prababica Ne morem iz zemlje, kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami krsta lesena, in grob je med nami. Tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. Marija Kolar n iz Logarovec 19 bboleeiizP k 1^20-1997 Znancem in ..se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, S°^alje, Prijateljem, ki ste nam ustno ali pisno izrazilo ,v tako verV'' Vence’ cvetje, sveče in za svete maše ter jo skrena hv\em številu pospremili na njeni zadnji poti. °bred pe a a g- župniku Štefanu Vinkoviču za pogrebni 8asilceni CdT1 Za °dPete žalostinke in odigrano tišino, Logarovci ter govorniku g. Jožetu Babiču za ganljive poslovilne besede. kujoči- *sern še enkrat iskrena hvala. S^aint0'’' Branko, Janko, Alojz, Milan ter hčerki tefka z družinami ter deset vnukov in dva pravnuka Zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar tebe več med nami ni. ZAHVALA 29. januarja nas je v 86. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Sep iz Male Polane Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu in zdravnikom Zdravstvenega doma Lendava. Lepa hvala sodelavcem Upravne enote Lendava, Nafte Lendava, Integrala Lendava in KG enota Benica. Hvala g. dekanu Kodih in župniku mag. Stanku Zveru iz Bogojine za pogrebni obred ter patru Donatu za dušno skrb v bolnici, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinovi Anton, Peter, Franc in Ivan, hčerke Marta, Cecilija in Bernarda z družinami ter vnuki in pravnuk V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Marija Gydrek iz Filovcev 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in za maše ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju doma ostarelih v Lendavi za vso skrb in pomoč med bivanjem v njem. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Viljem Čarni iz M. Toplic Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala govornikom gas. društva in KS, župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru, predvsem pa dr. Murnu. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Antonija Panič iz Stročje vasi 39 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej pa dobrim sosedom za neizmerno pomoč, vsem darovalcem vencev, sveč, sv. maš in vsem, ki so darovali za cerkev. Hvala g. Izidorju Veleberiju in g. Toniju Košarju za pogrebni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke in g. Štamparju za besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetju je smrt, zatrla mi nado za nado, podrla načrt za načrt. (S. Gregorčič) ZAHVALA Korak življenja je zastal. Prezgodaj, prerano. Mnoge nade so ugasnile in mnogi načrti so se porušili. Pretreseni se sprašujemo, zakaj pero življenja tako hitro bilo je izpisano? Zakaj možu, hčerki in sinu ter ostareli materi nič več lepega ne bo zapisalo? To so besede, ki se rojevajo ob smrti drage žene, matere, hčerke in snahe Cvetke Bartol iz Gornjih Slaveč katere življenjska zgodba je bila dopisana v nedopolnjenem 36. letu življenja. Hvala g. duhovniku Vdrošu za besede tolažbe, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter s cvetjem, venci in darovi v dobrodelne namene ter s svojo navzočnostjo ob prerani krsti izkazali svoje spoštovanje do drage pokojnice. Iskrena hvala tudi pogrebništvu Maje iz Kuzme. Za njo žalujoči: mož Martin, hčerka Romana, sin Jernej, mama Marija in drugo sorodstvo Zvon, ki v temno jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne prebudi... (S.Kosovel) ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma za vedno zapustila naša dobra in ljubljena mama, babica in tašča EoiyJoldn s Hodoša Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počivališču, darovali vence, šopke, sveče, denarne prispevke za posodobitev mrliške vežice ali v kakšni drugi obliki izrazili svoje spoštovanje do pokojnice in sočustovanje s svojci ter izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku Viliju Kerčmarju za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in članom GD za pomoč. Posebno zahvalo izrekamo tudi družinama Eory - Abraham in Bele Kdnyeja ter Oskarju Kerčmarju, Kazimirju Sukiču in Slavici Jaušovec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala Štefanu za odigrano tišino. Žalujoči vsi njeni Zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrl, ti boš umrl, ko bomo umrli mi, ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Matija Nedelko iz Odranec Z bolečino v srcu-se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in dr. Carju za zdravljenje na domu. Lepa hvala sodelavcem trgovine Lip Bled, UE Lendava, TOZ Prekmurka in SAVE Kranj. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 71. letu zapustila naša draga Angela Cug iz Radencev Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku, pevcem, govornikoma in trobentaču. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Zadnja stran NI A li veste? V torek je pust! Direktor soboške Panon-ke Jože Nemeš - Verona in štiriperesna deteljica Štefko, Meolic, Kučan in Tivadar so zadrugo ponudili nizozemskemu Cosumu. Taje ponudbo sprejel pod pogojem, če bodo uvozili za se-menarski center na Hodošu mediteransko rastlinje in pokrili Nizozemske potrebe po ajdi. « »... gde kol mastna je klobasa, / no gde struna zabrni, / tam me zlodej ne drži. // Mene celi svet zdaj Štirna, / naj bo baba al deklina. / Keri se ženit če, / mora čakati na mene.« Geza Džuban - Termal odhaja iz središča Ljubljane na bežigrajsko periferijo za sekretarja k svojemu mentorju Jožetu Protnerju - Vi-nagu na kmetijsko ministrstvo. Zamenjal bo Ivana Obala - Idžija. Ta bo postal poslanec namesto Džubana pod istimi pogoji kot Ciril Pucko - Dribler. Pogodba je že pripravljena. Jože Tompa - Pospešeni je državi predlagal uvoz večje količin sadik pantovca, ki naj bi jih poskusno zasadili (za reprodukcijo) na terasah pred Belo hišo in Elizabeto. Miha Vodenik - Plasteni bo v torek začel z razprodajo asfalta na Metličarjevem avtoportu. Asfalt bo prodajal po kvadratnih metrih z dostavo na dom. Upa le, da mu bo upravna enota do torka izdala soglasje za razprodajo. Na industrijskem železniškem tiru pri Elradu v Gornji Radgoni je prišlo do manjše prometne nezgode. Ob progi se je namreč iztiril vlak, zaradi nedostopnosti so vse transakcije z Elradovim premoženjem do nadaljnjega ustavljene. Andrej Gerenčer - Posre-dnik (ali Broker - pomen enak) bo troedini funkcionar, saj postaja ob županu in poslancu še državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze za lepljenje poštnih znamk. Da bo vedel, kako se streže trem funkcijam, so ga strankarski veljaki že poslali na dopolnilno izobraževanje k Jaku Koprivcu (uredniku Dela, predsedniku DNS in članu CK). Slavko Mihalič - Presvetli si je ob preimenovanju Vidma v Sv. Jurij zaradi protestov premislil. Tako je že predlagal novo ime kraja Slavkovo, osrednji trg pa bo poimenoval Mirkovo. Promocija novih imen kraja in knjižne zbirke Mirko in Slavko bo na ve-drovo - pustovo. ★ ★★ Dr. Lujz in mag. Janko bosta ob kulturnem prazniku promovirala knjigo o kritični masi prekmursko-prleške-ga goveda s podpoglavji o mastitisu Slavka Švende in kislega mleka Jožeta Puhana. Promocija bo na kmetiji Tiborja Vdroša. Delegacija soboškega Potrošnika pod vodstvom generala brez konkurence mag. Jožeta Kovača - Belega se te dni mudi v Braziliji, kjer sklepa pogodbe o uvozu kave ter govejih možganov in roževine brez virusa norih krav za potrebe lastne kozmetične proizvodnje. KESOM KONJ Letošnji predpustni čas je sila kratek, mar ne? Komaj smo vstopili v novo leto, si oddahnili od napornih praznikov, že trkata na vrata norčava predpustna nedelja in v torek njegovo veličanstvo Pust. Nato pa bo tja do velike noči (30. marca) postni čas. Če bi bilo danes tako kot nekoč, tedaj bi mladi morali zelo pohiteti s porokami, ko bi hoteli biti »mla-doženci« že v času pred pustom. Tudi sam sem nekoč stopil pred oltar neko nedeljo pred »fajnščekom«. Loveči v kameni dobi Predpustni čas je poseben čas v letu, trdi Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, hkrati pa ugotavlja, da so mnogi nekdanji običaji izumrli. Pa vendarle: iz sive davnine še danes ponekod izhaja verovanje, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je treba obdarovati. Nekoč je bila maska izključna pravica moškega, pridobil pa naj bi si jo kot lovec v kameni dobi. Združeni v tajne zveze so moški izoblikovali mistične (bajne) ob- rede, katerih ostanki so današnji . šemski običaji. Po razkroju starih verstev so propadle tudi tajne moške zveze in namesto njih so se pojavile družbe mladeničev, ki so prevzele maske in maskiranje. Med obema vojnama so se razkrojile tudi te zveze, niso pa zamrle šeme. »Gor jih drži« patron, ki mu pravimo po vseslovensko Pust, na Dravskem polju je to Korant, v Pomurju je Fašnik ali Fajnšček, v Slovenskem Porabju Fašanek. Odkod neki izvira ta veseljak? »Mislim, da bi odgovor mora- Izraz maska je po izvoru predindoevropski in pomeni umazanijo, črno poslikan obraz, demonsko prikazen. Toda lažni obraz si nadenemo že, če ga premažemo s sajami, pomokamo, zapacamo z barvami - ali pa naličimo z ličili. Preobleka Tako mogoče tisti zguljen zaba-vljivi odgovor na vprašanje, češ kaj bom za pusta, umil se bom, niti ni tako prazen in prozoren. Snemimo masko za pusta, izmij-mo si jo, če upamo. V kaj drugega se pa pravzprav zamaskiramo za pusta kot v tisto, kar bi vse leto -če že ne iz srca, pa vsaj v temnem kotičku srca - radi bili. Moški se preoblačijo v ženske - resda so to počeli že zgodnji kristjani -, toda kdo ve, če bi se tudi oni tako zavzeto prekopica-vali v visokih petah, tako visoko spodrecavali krila in s tako nerazumljivo samovšečnostjo razkazovali krive noge. Preoblačimo se v živali - taka preobleka je v 7. stoletju stala tri leta stroge pokore, v 10. seje kazen znižala na 20 dni -, da bi strašili kot tigri in krokodili, da bi zapeljevali kot mačke ali da bi bili ljubki in nežni kot miške. Preoblačimo se v čarovnike in drakule, da bi bili ekstravagantni, vabili s svojo nevidno magično močjo žrtve in vzbujali srh z domnevno zvezo z mračnim. Črnke, kavboji, Arabci in Kitajci. Kdo ve, če ne bo deklica, v otroštvu pridno preoblečena v Rdečo kapico, nekoč pozneje v življenju po isti logiki kot rahlo dementna junakinja iz pravljice, ki ni prepoznala volka, preo- lo dati bajeslovje. Toda tu se znajdemo v temi. Davorin Trstenjak je primerjal Koranta z indijskim božanstvom Sivo. Stvarneje se je lotil vprašanja Ivan Grafenauer, ko je raziskoval prakulturne bajke pri Slovencih. Postavil je domnevo, da je Ku-rent/Korant božanstvo matero-pravne družbe novejše kamene dobe, v kateri je ženska tudi zaradi svojega mesečnega cikla videla v luni svoje in najvišje božanstvo. To je Grafenauer podprl z ljudskimi imeni za žabo in krastačo, ki sta v vseh starih kulturah lunarnomitološki simbol: zelena žaba je v Halozah »korat«, krastača pa v vzhodni Sloveniji »koranta«... Kurent, Pust, Fašnik ... so slovenska imena za isto »osebo«, za poosebljeni karneval- ski čas...« beremo v Prazni* letu Slovencev. šemljenju za močno obredje, ki sklepa zaveze med onstran in tostran. Če beseda maska pomeni po svojem izvoru črni obraz, temnega demona, prihaja šema iz grškega izraza skici, ki pomeni senco, toda senco kot dušo umrlega. Z maskiranjem se je vzpostavljal odnos s predniki, z duhovi umrlih. Pri sodobnem maskiranju ne gre za obredne maske kot popol- življenja spreminja v drugo obliko, tuzemska podoba je itak le preobleka, in kot se to leto pokoplje letošnji pust, se naslednje leto rodi novi. Neobredna maska sicer ohranja zavest, da gre le za igro, kljub vsemu pa daje našemljenemu pravico, da vsaj za kratek čas spremeni identiteto. Daje mu pravico, da počne stvari, ki jih sicer ne bi. V njegovi iznakaženosti se mu odpira nov življenski prostor - lahko skače, teče in nori naokrog tam, kjer sicer ne bi smel, kriči, kjer se ne kriči. Še pred nekaj generacijami nazaj so Iju- blečenega v babico, na podoben način nasedla kakšnemu volku. Svetlo in temno Maske niso nedolžna reč. Nekoč so se šemili izključno moški. Takrat se je vedelo, da gre pri ne kanalizacije kozmične energije, ki naj bi - tako kot bogovi v grških tragedijah, ki so uporabljali igralce kot svoje zemeljske oblike, da so lahko skozi njih govorili -spregovorile skozi masko. Duh se skriva za masko telesa. Večen je misterij smrti, ko se ena oblika Nekoč je bilo drugače Da, praznični čas, W (pred)pustnem času sevsij rad malo poveseli. Dobra’ ' pa je potrebna še zlasti na® vencem, ki pri tujcih veP (dokler se ne ne »nacukani« sila resne. Za pusta si je tora ba nadeti masko. So sicer ne -ri, ki pravijo, dajo potem P* prav »snamemo«, ker sW