OB SKUPNEM PRAZNIKU KS TURJAK IN VELIKE LAŠČE Delo nadaljuje zgodovinsko tradicijo Mala kulturna dvonina * I urjaku je bila ondan nabita kot že dolf>o ne. Tu so se mjmo šlevilnih občanov Turjaka in Velikih l.ašč, zbrali (udi številni preživeli borci, vetera-ni znamenite Prešemove brigade, po predstavniki pobra-lene občine Kolabje in krajevnih urganizacij ler učenci domačih osnovnih šol, da s skromno slovesnostjo zaokro-žijo 41-letnico bilke n lurjaski grad — skupni praznik KS Turiak in Velike Lašče. Epopcja lislc ncdcljc, IV. scplomhra 194.1, ko so parli-zanske enotc končno zlomile odpor hclc gardc v njcni »nczavzctni« (rdnjavi, jc sploh dajaia pcčat cclotncmu slavju: pcvci KUD Primož Truhar so s pravcato borbcno udarnosljo zapcli vcnčck parti/anskih pcsmi. mladi rcci-tatorji iz OŠ Vclikc LaSče in pcxlruiničnc Solc Turjak, pa so dično dcklaminili nckaj n.Kih najvidncjSih rcvolu-cionarnih pcsnikov. Na slavnnslni scji \c mcd drugim nckajkrat sprcgovori! tudi predscdnik skupSčinc KS Tur-jak Drago Škanlclj. ki jc posebcj poudaril pttmon tcga jubileja. hkrati pa osvcllil tudi povojna gospodarska pri-zadevanja leh dvch krajcvnih skupnosti. Proslava s svojo zgoščcno monumcntalnostjo. jc bila le logičen zaključck praznovanja. ki sc je začclo ie (cdcn dni prej. Tcdaj je dramska sekcija ZSMS Turjak simbolično uprizorila igro »Tridesetletna vojna«. krajevna pohodna enota »Ljubo Šercer« pa je nekaj dni zatem krcnila na pot obujanja spominov po okoliSkih krajcvnih skupno-stih, na kateri je položila cvetje na vsa spominska obe-ležja. Učenci podružnične osnovne šole 1 urjak pa so na sam dan praznovanja položili cvetje na spominska obc-ležja v sami domači krajevni skupnosli. Spomini so še živi Turjaška partizanska zmaga s svojo epsko veličino nedvomno zasluži več kot zgolj bežen spommski ulrindk. V njej se hkrali zrcali silna volja in lovarištvo, pa tudi požrtvovalnost in partizartska taktična zvijainost. Eden preživelih borcev Prešernove brigade, ki je oblegala grad, Emerik Drol-Živo, se dogodkov listega nedeljskc- ¦ ga dne spominja takole: »S skupino borcev, ki so nas doloCili za juriš, smo vdrli skozi luknjo, ki so jo v grajskem zidu izdolble naše težke havbice. Beli so nas že čakali za svojimi barikadami na dvorišču in nas v hipu zasuli z bombami. V zaprtem prostoru so te delovale naravnost zastrašujoče. Ni nam preostalo nit drugega, ko da se umaknemo na podstrešje in od tam nadaljujemo boj. Sam sem od tam gori zmetal na dvorišče skoraj vse bombe, ki sem jih imel pri sebi. Na poti v nižjo etažo pa sem na lepem naletel na sovražni-kov mitraljez, ki je vztrajno nabijai po mojih tovariših ga zgrabil in skušal z vso silo potegniti iz luknje. Toda glej, mitraljez je bil vroč koi sam vrag, in moral setn ga v hipu izpustiti. A tudi belček za njim se ga je oklepal kot klop. Pa sera mirno odvil bombo in jo spustil v odprtino in mitraljez se jc v silnem hniiiu kar sam od sebe zakotalil iz luknje...« Nič več odrezani od sveta Po vojni se je Tuijak kljub poprej§njemu razgibanemu partizanskemu delovanju zavtl v dolgoletno delovno mrtvilo. Manjkalo sicer ni svežih zamisli in obljub, a dalj kot do tega nikakor ni prišlo. Zadnjih nekaj let pa se je spet začelo nekaj premikati. Turjačani so z lastnim delom /gradili svojo tclcfonskt) omrežjc (v dolzini 3() km), ki ga jim jc omogočila ncdavno zgrajcna ccntrala v Vclikih LaJSfah. S lcm, kaknr tudi z novimi M) km omrczja v KS Vclike l.aSčc, b<> štcvilnim lukaj^njim vascm in zascl-kom poslcj,omi>gočcn<>, da b