mmum Htmm * mtmUL Leto LXX. it. IS? L|«fcl]aaa, torek O. JolIJa lfJ7 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoione, izvzemsi nedelje tu praznike. — inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst S Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDHttTVO IN PFRA VNIATVO LJUBLJANA, irnsflO»a ulica it. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-2^ 31-25 in 31-20 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska «* telefon Št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 00? podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon st. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št 10.351 Mrzlično iskanje kompromisne rešitve: Novi Edenovi posredovalni predlogi Italija in Nemčija naj se odpovesta svoji zahtevi po priznanj« generala Franca kot vojskujoče se stranke, Francija in Portugalska pa naj obnovita kontrolo na svoji meji — Med tem naj se nada' ljujejo pogajanja za končni sporazum glede Španije — Malo izgledov na uspeh London, 13. julija, r. Kakor se do-rnava, je Eden na podlagi obvestil, ki jih je dobil iz Pariza, Berlina in Rima, sestavil nov posredova In: predlog, ki gra bo predložil na jutrišnji seji londonskega odbora za nevmeša vanje, če ga danes odobri angleški ministrski svet, ki se sestane popoldne k izredni seji. Predug obravnava tri glavne probleme ica finančnega ministra Vineenta Aurlola. Pri tem niu je vpadel v besedo Auriol in ea opozoril, da naj bo boli objektiven- Kon- jzip? ie odobril to Auriolovo opazko. Nato ie Pivert rekel- da b; Blum dobil pooblastila od senata, če bi jih bil zahteval v juni* m lanskega teta. Zalem se ie spravil na finančno politiko sedanje vlade in posebno napadel finančnega ministra Bonneta. Svoj govor ie zaključil s temi besedami: Znali moramo, ali hočemo ostati na pragu revolucije ali pa jo hočemo uresničiti. Za nj'm e govoril Leon Blum, ki so ga 1B navzorj živahno pozdravljali. Odgovarjat; je začel takoj svojemu predgovorniku in izjavil, da je bila njegova vlada koali-rijska vlada. Blum meni, da socialisti, k! so šli v Chautempeovo vlado, njso nikaki talci, ker socialistična stranka ni premagana. Tudi sedanja vlada ima socialističen značaj in hoče izvesti vse socialne odred' be. nekatere hitreje, nekatere pa bolj počasi na podlagi dosedanjih izkustev. Blum ie rekel, da ie že gotovo v reloti izvršen program ljudske fronte posebno v tistem delu, ki ?ie nanaša na zakonodajne odredbe. N'arn je govoril Bhim tudi o španskem vprašanju. Francoski načrt posredovanja *e bo izvedel. Ker sta Italija hi Nemčija izzvali nove težave, je Francija morala uki-niti kontrolo na svoji meji. Meni je Čisto jasno, da stopamo sedaj v se nevarnejšo dobo mednarodne politike, vendar pa moramo zaščititi francoske življenjske interese in ohraniti Franciji njeno zgodovinsko mesto velikega naroda vpoštevajoč pri tem, da se prepreči vojna. Nato se je dotaknil zopet vprašanja notranje politike in rekel: Če bi mi odbili Chautempeovo ponudbo, da naj vstopimo v njegovo vlado, bi Chautemps moral vrniti mandat in državni poglavar ni nrene zapro. ►dl za sestavo nove vlade. Ka>ko naj bi potem mi računal! na njihovo sodelovanje, če smo malo poprej odbili svoje sodelovanje 1 njimi. PrujraČe nfemo mojrli storiti in konsrre? je tedaj odobril naše postopanje. Nato je Blum rekel, da morajo socialisti proučiti ustavni pomen senata, ker ta zbornica ne sme več imeti pravice veta. Oovorcč o finančni politiki je rekel, da je potreben širši program, da hi (*e onemo. jrooilj napadi na demokratske vlade. Tudi to morajo proučiti stranke ljudske fronte. Rlumov jrovor so vsi navdušeno pozdravili, splošna debata pa je bi]a odložena na tedaj, ko se bo jrovorilo o splošni politiki. Po Rlumu je povzel besedo bivn mimster Faure, ki p pozval kongres, nai odobri Bhi-movo politiko in ne izjavi za sodelovanje v CTi■ irtfmpao vi vladi. Kjpjrov poziv ]e biJ sprejet z viharnim odobrovanjem in ni veo. uobeaeaa dvoma, da bo kongres i veliko večino sklenil, naj socialistična stranka ostane v vlad?. Danes bo poseben odbor sestavil tozadevno resola*im ki bo dana na glasovanje na zaključni soji knngTesa. najbrže že drevi. General Franc© dobil pomoč Kljub temu pa še ni mogel zaustaviti prodiranja vladnih čet na madridski fronti Gibraltar, 13 julija. AA. Reuter: Nad 2000 Maročanov 90 prepeljali iz Melille v Alge&iras. Najbrž jih bodo poslali na madridsko fronto. Barcelona, 13. julij* A A. General Pozas, poveljnik vzhodne armade je izjavil, da so uporniki dobili velika ojačenja maroških čet in legije tujcev, vendar pa niso mogli zopet zavzeti postojank pri Albaraerr. Salamanca* 13. julija. AA. Na madridski fronti so nacionalisti odbili vse napade rdečih v odseku Brunete in Villanueve del Par-digl-o. Njihove izgube so zelo velike. Odbit je bil tudi napad pri Sieri de Suarez. Na aragonsiki fronti so nacionalisti zavzeli važne postojanke pri Valsegi. Na madridski front; smo sestrelili osem lovskih in pet bombnih letal. San Sebastian, 13. julija. AA. Na madridski fronti trajajo boji Se nadalje s kar največjo ogorčenostjo. Posebno srditi so v odseku pri Bruneti. kjer si je sovražnik z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadeval, da razširi svojo fronto, ki poteka tu v polkrogu. V odseku pri Boradilli in Villi Vieiosi na levem krilu sovražne fronte so nacionalisti ponovno prevzeli mieijativo in zavzeli več postojank Drugi polet čez severni tečaj Ruski letalec Gromov leti ie proti svojemu cil}u Pariz, 13. julija. AA. Havas poroča iz Moskve, da so letalci, ki lete iz Moskve v San Frsncisco preleteli Rudolfovo zemljo. Vtemsoske razmere so zelo slabe. Pariz* 13. julija. AA Havas poroča Iz Moskve, da je bil letalec Gromov na poti iz Moskve v San Francisco čez Severni tečaj včeraj popoldne ob 14. uri na 70 stopnji Urine in 51 stopinj dolžine. Snoči ob 17. uri in 28 minut je bil s svo-: m teislonr ie na 74 stopinjah Urine in 56 težnjah dotitne. Newyork, 13. julija. AA. Ameriške vojne radijske postaje so prejele vest sibirskih radijskih postaj, da so ruski letalci ponoči bili že 120 milj na ameriški strani Severnega tečaja. San Francisco, 13. julija. AA. Pomorski strokovnjaki izjavljajo v zvezi z Iskanjem Earhardtove, da je morski tok morda odnesel letalo v smer otoka Gilbert. V tem primeru jo bodo našli letalci s matične ladje »Lezington.« Japonska in Kitajska se mrzlično pripravljata na oborožen spopad Na obeh straneh prevladuje vojne razpoloženje in more samo energična intervencija velesil preprečiti vojno Lundcn. 13. julija* i. Na Japonske« >o vsi prepričani, da bo prišlo do vojne 1 Kitajsko. Ve i politični eaorj ^o stopili v ozadje in preko noči *■<> je ustvarila enotna na. cionalna fronta, pripravljena jKvlpirati vla- omejen na najnujnejše potrebe, vse orojre na so zatrpane z vojaškimi vlaki. <"M vs^t, strani dovajajo Sofe in vojne potrehščinp. kar kaže na to, da kitatV'a vlada ne mfetl popustiti. Nenaden povratek mikada Tokio, 12. julija, br. Za presojo napetosti med Japonsko in Kitajsko je najbolj značilno dejstvo, da je mlkado prekinil svoje bivanje v poletni rezidenci in se danes vrnil v prestolnico. To se je zgodilo neposredno potem, ko je sprejel ministrskega predsednika princa Koneva in vojnega ministra generala Akuja. ki sta mu poročala o položaju. Takoj po povratku mikada so je sestal tajni svet, ki je, kakor zatrjujejo, sprejel dalekosežne sklepe. Danes so bile poslane v severno Kitajsko nove japonske čete, obenem pa so bila poslana rudi ojacenja vojni mornarici ob kitajski obali. Tudi iz raznih drugih ukrepov se da sklepati, da računajo v Tokiju s skorajšnjo napovedjo vojne s strani Kitajske. V japonski prestolnici vlada veliko razburjenje in se povsod kaže vojno razpoloženje. Listi izdajajo posebne izdaje s poročili o najnovejših dogodkih na kitajskih bojiščih. Pišejo zelo razborito ter pozivajo na kazensko ekspedicijo proti Kitajcem, češ, da so začeli brez povoda izzivati in ovirati miroljubno akcijo Japonske. Pri min. predsedniku se je danes zglasila večja deputacija zastopnikov političnih in gospodarskih krogov ter zagotovila vladi vso podporo, Če pride do vojne s Kitajsko. Splošno presojajo položaj zelo resno In si ne obetajo mnogo uspeha od diplomatskih pogajanj, U so v tako. Vse kale, da se Kitajska tokrat ne misli ukloniti japonskim ultimativnim zahtevam ter da hoče prepustiti odločitev orožju. V japonskih krogih vlada bojazen, da morebitni spopad ne bo ostal omejen zgolj na Kitajsko ta da se bo lunjsnls Rusija, ki se ta dolgo pripravlja na spopad s Japonsko, Mislijo, da stoji za aankmSko vlado Moskva, ki hujska Kitajce k odporu. Japonske grožnje Tokio, 13. julija. w. V japonskih uradnih krogih označujejo položaj t severni Kitajski kot zelo resen. Pri tem poudarjajo, da je japuiifcka vlada odločena enkrat za v*e-lei do?eci raija&nitev polo/.aja v severni Kitajski ter pri poffa>anjih z likalnimi oblastmi izločiti mankin>ko vlado. Kakor t-e do7nava, je Jap^n^ka sporočila v Nankinjr, da bo japonska vojaka začela prodirati, ako ne bodo prenehala izzivanja. ApH Kitajske na Društvo narodov ne bi na Japonsko na. pravil nobenega vtisa, ker Japonska napram Društvu narodov nima nobenih obveznosti. S]jfcOa*axiani o j>Feniis*|tt dosežen T Pejping, 13. julija. AA- Dosegel se je sporazum is sklenitev premirja v pokrajini Vang-Pingu, dokler se as končajo pogaja. aja* ki s<* s* lafeta v Tienftsinu. Japonci okoli Vang-Pinga ao odpoklieali svoje tete. Naglo sodišče t Pejpjngu je ukinjeno le pri vhodnih vratih mesta bo še stala s trasa. Eden o sporu med Kitajsko In Japonsko London, 13. julija. AA. Zunanji minister Eden ie popoldne izjavi* v spodnji zbornici glede položaja na Kitajskem in posl«*iic kitajsko japonske napetosti za Veliko Britanijo in mednarodno trgovino, da je naj-resne-Ža želja britanske vlade, da bi sc v kratkem dosegel sporazum med Japonsko in Kitajska Pacellijeva misija v Franciji Pariz, 13. julija. A A. V *v©ji včerajšnji pridigi na evharističnem kongresu v Lrsieuxu je kardinal državni tajnik Pacelli v glavnem pobijal rasizem. Kardinal je primerjal sedanjega papeža s sv. Ambrozijem. Ta primera je iz-zvala silno pozornost pri tujcih, ker pomeni, da so rasisti prav talešnr sovražniki Cerkve, kakor je bil cesar Teodozij. Kardinal Pacelli je porabil svoj obisk v Lisieuxu, da je prišel v osebne stike s kardinali, nadškofi :n Škofi iz Francije. Tako se je na podlagi predloženih mu poročil informiral o razvoju katoliške akcije na Francoskem po koncu svetovne vojne, po, sebno pa zadnje leto. Zlasti ga je prijetno presenetilo, ko je zvedel, da bo v Parizu za čMoa, svetovne razstave nad 100 katoli-šktn kongresov. Kardinal je snoč; poslal papežu brzojavko, da je svoje poslanstvo opravil s popolnim uspehom. Posebno podčrtava navdušenje ogromnih množic, ki so prihitele iz vse Francije in tudi iz tujine na evhari-stični kongres v L;sieuxu. Davi je maseval v Karmelu, in sicer v bolnišnici, kjer je delovala sv. Terezija, nato pa se je popoldne odpeljal iz Lisieuxa čez Chartres v Pariz. Borzna ooračsia. INOZEMSKE BORZE Čarih, 13. julija. Beograd 10.— Paro 16.935, London 21.68, New York 436.25, Bruselj 73.50, Milan 22.975, Amsterdam :?39.95, Berlin 175.40. Dunaj 82.70, Praira 15.23. ^Varčgva_^. Jfokaresta 3^. ■ polUttnl *6$otni6 Socialisti In dr. Kukovčevo „gibanj*?" Poročati &mo, da so socialisti odpovedati spcirarum. ki so ga lani skleniti s skupino dr. Kuko\*c - dr. Doboi*išek - dr Lončar, utemeljujoč ta svoj korak s tem, da ta politična skupina ne ohstofa ve«?, ker sta tr nje izstopila Lončar in Dobo\'išek in se pridružila dr. Mačku. rV« to pismeno odpo\*ed je dr. Kukovec reagiral s posebnim pismom, v katerem je rabil p>i t^kreno sodelovalo v združenem demokratskem opozicijskem gibanju v Sloveniji, je fc ie bil obenem v »Delavski politiki« objavljen nečuven napad na kmet?ko-de!a\*kn gibanje in na opozicijske skupine v Slo\-enijt, l.i je žaljiv ra vse demokratske skupine in gibanja v dr-7a\*i in predstavlja edinstven, strahovit primer politične in kulturne involucije. Obenem s tem napadom objavlja, da gofi še vedno navzlic temu, da se je izločita na takšen način iz slovenske opozicijske skupnosti, najtesnejše zveze z opozicijo v Beogradu, računajoč z neinformiranostjo opozicijskih fcrojfoi' v Beogradu in Zagrebu o njenem stvarnem zadržanju v Sloveniji. Vodstva opozicije v Heogr.tdu in Za&rebu svarimo radi tega pred e\*entualnimi emi sarji te stranke, ki je prav v tem trenutku* ko se opozicijske sile v* državi koncentrirajo za delo, ki more biti narodom in državi samo v korist. zapustila \rste združene opozicije in izdata fronto demokracije. Maribor. 8. julija 1937. 1'odstvo »/m-e/nfcega kmečko-delavskega gibanja.* — Kakor je raz\»idno iz navedenega, se je vnela ljuta borba med bivšimi za\*ezniki Radoi'edni smo, kaj poreko socialisti k temu »opozorilu« reete ovadbi, poslani v Beograd tn Zagreb. Odgovora dr. Kukovcu gotovo ne ostanejo dolžni! Matija šherbsjc a dr. MaShu Matija Škerbec, kranj. dekan* piše v svojem glasilu o Šenčurskih dogodkih m v zvezi s tem tudi o svojem srečanju z dr. Mačkom v Sremski Mitrovici. Takšno-le sodbo izreka Škerbec o dr. Mačku »Dr. Maček mor da ni kak diplomati izrednih zmožnosti ali politik izrednega formata, toda za vodstvo hrvatske politike je on poslan kakor od božje pre\'idnosti. Ko bi bil Radič živel, tako je moje nemerodajno mnenje, bi bila hrvatska politika doživela krah. Radić /e bil sijajen ljudski tribun, toda politik nt bit. Dr. Maček pa zna držati linijo v hrvatski politiki, zna hrvatski narod, posebno kmete ohraniti v enotni fronti, zna v težkih razmerah držati večino naroda na vajetih, da ne izbruhne v krvavo revolucijo... Če bi bil kdo drugi imel v rokah hrvatsko politiko zadnjih deset let, bi bili doživeti v Jugoslaviji strahotne stvari. . .«• Torej »ako bi Stjepan Radić in-e/, bi doživela hrvatska politika krah in mi v Jugoslaviji bi doživeli strahotne reči*« tako zatrjuje dekan Škerbec v taki stilizaciji, da se lahko med vrstami čita: Zato hvala Bogu, da Radića nt več med žlvimif Samonikli zsmos Če naj verjamemo »Slovenskemu domu«, je udeležence kranjskega tabora pozdravil profesor Fortuna v zanosnem, izvirnem m zelo grčavem slogu. Bito je, kakor bi koga klical na korajžo, ko je nagovorit zbrane: »Gorenjska kri s kranjskega polja, krščen duŠy pričnimo svoj tabor!« Kato je dejmt* da je naš narod skromen* toda vedno v#-sel, če ga obiščejo predstavniki vlade v veselem razpoloženju ali ihtah. Iz poročila samega ni videti, ali so bili slavnostni gostje v veselem razpoloženju ali v ihtah, kar pa je vseeno, saj je naš narod skromen, pa se raduje veselja ali iht. Ostale udeležence je imenoval trde grče, ki sv se koreninami zagrizle v kranjsko skalo. Ta primera je bita tem imenitnejša, ker naše ljudstvo ve, da grče nimajo korenin, korenine pa ne zob* da bi se zagrizle v skalo. Imenitno pa je ta le povedal gospod profesor Fortuna! Posebno toplo je pozdravit govornik duhovnega svetnika in pisca znanega »Gorenjčeve-g*e podlistka dekana Marijo Škerbca. Ta je prošlo nedeljo daroval svojo srebrno mašo in se je poslužU pri tem istega oltarja, na katerem je bral mašo v mitroviaki celici, .............. ....... ......1.................m NAROČAJTE »Slovenski Narod«! ..........'"" ........ 11 111......um Tabora v Kranju mra se udeleMa tudi dr. Sabothv in dr. Šemrov. Ne vemo, kdo Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tank. U. JuHJa 1MT. t**W Učiteljstvo v borbi za svojo čast in pravice V JUU, sekcija sa dravsko banovin«, |« orgaalzinmili 326a nf itafllc in učiteljev — Sklepi in predlogi odtokov Ljubljana, 13. julija. Delegati VII banovinske skupščine JUU. sekcije za dravsko banovino, so včeraj po slovesni otvoritvi skupščine i odobravanjem sprejeli tajniško poročilo Metodi Kumlja, y katera.n je poročevalec poudaril, da »e je posrećio v učiteljski orgarrzacljt v polni meri očuviti stanovsko linijo. Po tajniškem poročilu je bilo v preteklem poslovnem letu v sekciji včlanjenih 3262 učiteljic in i»a:teJjev. Med letom ie pristopilo 50 članov, istopilo pa jih je 148 ŠteviJo članstva je v primeri z lanskim padlo ta 98. Sekcija je imela 34 sreskih društev, najmočnejša so društva Ljubljana mesrto (252 cianov). Col je (208 članov) in Ptuj (152 čla-nov). Izven vrst v sekciji včlanjenih učiteljev je $58 učitelrc in učiteljev. GMOTEN POLOŽAJ Zaradi izgube stalnosti sta pnšla učiteljstvo in narodna šola v najtežji položaj. Vsa teža dela sekcij je bila v preteklem letu na vprašanju o stalnosti učiteljstva. Neuspeh zahteva, da je treba z začetim delom >e intenzivneje nadaljevati. Sekcija je predlagala tudi, naj se s finančnim zakonom i-kineio uredbe o osebnih m rodbinskih dopadah, ki so izile leta 1935-, ker je učiteljstvo s to uredbo gmotno zelo prizadeto. Sekcija 51 je prizadevala, da bi učiteljstvu ^rrila avtomatično napredovanje, katero je imelo po starem zakonu :n katerega je izgubilo z uradniškim zakonom leta 1031. Kden izmed vzrokov, da učitelji tudi po 35 letu službe ne vlagajo prošenj za upokojitev je ta, da se jim z odločbo o prestanku s'L'žbe ne izplačajo že tudi pokojninski prejemki. Cede te^a je skušala sekcija uredi- V ;ako, da bi državnega proračuna upokojitev ne obremenjevala. Upokojenci pa bi ne pri5.i renadoma v pomanjkanje. 710 JIH CAKA NA SLU2BO Sekcija je dokazala potrebo, da se zniža maksimalno število učencev v razredu na 40 za razred z enim oddelkom in na 30 na razred več oddelki. V dravski banovini Čaka na službo 710 učiteljskih ab:turientov. Nad 250 razredov je pa brez učitelja. Fo višati je treba torej budžetna mesta za učiteljske pripravnike. Zaščiti članstva je sekcija posvetila vso pozornost. Intervenirala je v 76 primerih, in sicer zarad: 3b premestitev po službeni potrebi, dveh premen. tev i j prošnji na nezaprošeno mesto. 9 odpustov iz urJavnc s-lužbe, 4 razrešitev in premestitev šolskih nadzornikov, 7 razrešitev šolskih up:uv:teljcv in v 18 primerih gic '.. raznih drugi* pravnih zadev Tisk organizaci e »Učiteljski tovariš«, »Popotnik« in publikacije »Mladinske ma-tfce* je kljub težkim Časom uspelo. Tud*, lani zavistna roka stregla Mladinsk* matici in »Našemu rodu« po življenju, toda nakane nasprotnikov se niso posrečile. Dosedanje ogromno delo Mladinske matice kaže H letnikov »Našega roda«, 38 knjig red * h in 6 knjig izrednih izdaj v skupni nakladi 1,000000 i/vodov. POKOCHA ODSEKOV Snoči ob 20. se je skupščina učiteljev nadaljeva'a s poročili odsekov. Kos Leo-poldina je poročala o sklepih odseka za učiteljice. V poročilu je ugotovljeno, da je v zadnjih. 7 letita naraslo število brezposelnih abituriientinj na 881. še iz leta 1931 jih čaka na namestitev 130. K predlogom za izpremembo zakona o narednih šojah je odsek predlaga! več sprememb glede položaja učiteljice kot državne nameščenke. V zakonu določene pravice učiteljic naj se izvajajo tudi v praksi. STROKOVNO ŠOLSTVO V ZAKTOJTJ Ambrožič Josip je poročal o sklepih odseka za strokovno kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. V tem šolstvu je nastal zastoj, število šol je v preteklem Šolskem letu padlo za 9. Banska uprava že od leta 1934. ni priredila praktičnega tečaja, ki naj bi vspostavil in dal potrebno kvalifikacijo učiteljicam, ki imajo veselje do dela v gospodinjsko-nadaljevalnih šo- lali. Odsek je predlagal. naj sekcija po sklepih odseka skuša dvigniti strokovno kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Mencej Martin je poročal o sklepih »Učiteljskega Pokreta«. Gleda laven Šolskega dela je odsek odločno na stališču popolne proste volje in svobodne izbire delovnega področja. O denarni podpori, ki jo je zahteval za svoje delovanje, bo odločal gospodarski odsek. ŽALOSTNO POGLAVJE OVADB Zupane Lojze je poročal o sklepih odseka za obmejno šolstvo. Sekcija naj imenuje posebnega referenta, ki bo zbiral in objavljal podatke o obmejno šolskih prilikah. Zahteva zaščito učiteljstva ob meji in na Kočevskem in gmotno podporo za njih težko in odgovorno delo. Pri tem poročilu se je razvila živahna debata o žalostnem poglavju anonimnih in podpisanih ovadb. To vprašanje bo pretresal še upravno šolski odsek. Lumbar Gabrijel je poročal o sklepih odseka učiteljskega pevskega zbora. Ob tej priliki so zborovalci počastili spomin pokojnega predsednika Emila Adamiča. Odsek je predlagal, naj se izdajo y okviru UPZ periodični glasbeni priročniki za šolsko mladino. Vsa poročila odekov so bila z majhnimi izpremernbami soglasno sprejeta. Poročevalci so izrazili vodstvu sekcije zahvalo in popolno zaupanje s prošnjo, da v dosedanjem pravcu nadaljuje svoje delo. V teku današnjega dopoldneva so zborovalcem predložili svoje sklepe še gospodarski odsek, odsek za organizacijo in pravila, šol-skoupravni odsek in odsek za tisk. PRIZNANJE PRESEDNIKTJ DIMNIKU Huiales Oskar je današnje zborovanje otvoril s poročilom tiskovnega odseka s predlogi za reorganizacijo »Učiteljskega Tovariša«:. Popotnika« in publikacij Mladinske matice. O predlogih glede izdajanja publikacij Mladinske matice je nastala živahna debata. Po debati so delegati s posebnim navdušenjem sprejeli predlog tiskovnega odseka, da skupščina izreče priznanje predsedniku Ivanu Dimnlku. ki je bil nedavno izločen iz glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. Priznanje in zaupnica se glasi: Smatramo, da je bil predsednik JUU g. Ivan Dimnik v Glavnem prosvetnem svetu pravi tolmač interesov osnovnega šolstva in učiteljskega mišljenja. Njegovo delo pri mnogih projektih, številna priznanja,. ki iili je prejel od raznih strani, brez ozira na pripadnost, šolskim krogom znana zadeva II. čitanke za srednje šole, za katero se je zavzel z vso energijo, in nešteti drugi primeri izpričujejo njegovo požrtvovalnost, in objektivnost. Zato obžalujemo izpremembo osnovnošolskega učiteljskega zastopstva v Glavnem prosvetnem sv**ii. Posebej ob*.aJuie-roo to. . . * *'.•;-'*. i .,*.'.., • » ker se je *» tem povzročilo, da smo Slovenci izgubili drago mesto v tej najvišji prosvetni korporaciji. Osnovnošolskemu učiteljstvu .je bilo s tem reducirano zastopstvo iz dveh nn eno mesto ter je izpadel tudi drugi član izvršnega odbora v Glavnem prosvetnem svetu g. Sveta Gojkovič. Iz tega razloga ne moremo smatrati, da je r.a njihova mesta pozvani Član g. Sveta A\*ramovič pravi zastopnik Jugoslovenske-ga udruženja in učiteljstva v Glavnnem prosvetnem svetu. Nova praksa svobodnega Izražanja v tej vrhovni prosvetni ustanovi v prosvetnih vprašanjih. Predsedniku JTJTJ g. Ivanu Dimniku Izrekamo popolno zaupanje in posebno zahvalo za odločno zastopanje Šolskih in učiteljskih interesov v Glavnem prosvetnem svetu, posebno za njegovo zastopanje interesov >^Nasega roda« in »Mladinske matice«, katere publikacije so postale danes kulturnp svojina vsega slovenskega učiteljstva, kulturna ufttanova 23.000 slovenske mladine in njihovih roditeljev t(*r slovenskih literatov, brez ozira na pripadnost Pobiranje gostascine nezakonito Hišni posestniki novih hiš se pritožujejo nad neupravi« cenim pobiranjem gostascine . -r- ■ ■ m • **+ K»wni posestniki plačilne naloge s predpisom mestnih davflclm, m^l njimi tudi gostascine. ki :e zlasti pri posestnikih novih hi- najbolj obsp*ražena. To je pa« razumljivo, ker ie pobiranje te davščine nezakonito za hL;e. ki uživajo davčno olajšavo. Državni svet je z razsodbo z dne 4 'n n. X. 1f>3", razsodil.'da Je prepis gosfnšei« ne za hiše. ki uživajo po čl. 87-11. zakona o neposredrvh davnin davčno olaj-avo. protizakonit. Zakon o neposrednih davkih namreč določa, da se od novih hiš n? sme pobirati noben samoupravni davek in nobena samoupravna doklada. torpj tudi ne JO" staščtna. Zakon o spremembah in iopoVii-tvah zakona o neposrednih davkih z ,Jlr»e 23. maia 1030 oMavlien v Službenem listu 8t. 35-10 27. y\]vn 1930. pa določa v E| 6. še nasTednje: »Ks ostale rgradhe. na ka. t&re Ke sme odmerit; samoupravna doklada na neposredni davek. «e ne sme nalagati nobena 8amoPfojna samoupravna davščina v zvezi i nakupnim razmerjem (gostašči-nal* Na podlsfd.te določbe h? morale ▼ Lfvb-fiani ?e 1. ?ann.-»ria 1Q31 odnasti tudi za stare hiše vse đav5c1ne. ki iih predplsufeio ▼ zvezi z najemnino, t. i voderina, gosta-SČina in kanalska pristojbina. Toda samo. upravne občine do proračuna za I. 1931 niso našlo prhnerne podlace srn predpis aviou nomnih davkov, zato finančni minister podaljšuje leto za letom prejšnje predpisovanje davščin. Tako je tudi fanančni zakon za 1. tSOsV 37. določal v ČL 108, toftka U da »se jessr-Ijejo v vednost in odobmjejo vsi pravilniki, odobieni do konca proračunskega leta VJ'6'r 36«, ki so po njih občine pobirale najemninski vinar (jrostaščino\ In da $e ministrstvo za finance pooblašča, da enie tudi vnaprej odobriti pobiranje na;emn;nskeira vf-narja, a po prejšnji oveni, ali je ta davv'i. na potrebna občinam k; so "o imt'Ie uve- temveč le nI starih. sai se *\\\(* dovoliti pobiranje gostascine le Hstim obč'nam. ki so jo imele uvedeno že prej. to e« pravi, ta>čino od novih hiš. je dovoli jasno povedal drtavOl svet s svojo razsodbo. Opozoriti moramo tudi. da čl. 10R finančnega zakona za 1. 1936-3" daje name^tu podaljšani rokov, ki se po niih jrostaščina od starih h:s" Še pobira, nekakšno splošnp pooblrstilo. da pe sme poStaSclna 5e pobirati, če jo ie občina doslej nobira^a: samo po sobi se na r.vumf. ^a občina sme po* hirati gosfa?čino le v oVviru v*»liavn'h w-konov.' (""e bi na^ veljalo pooblastilo tudi za nove bi še. b; moralo biti vendar izrecno rečeno da velia tuli tWf jrosta*Čine za nove hi^e ter da se p tem razveliavlja določb« čl. 37-TT. zakona o neposrednih dav. Tz vsejra tesa le razvidno, da so plačilni nalosri mestne občine, v kolikor se nanašajo na nred^is cosfa^čine %a nove hl^e. ki uživajo davčno olajšavo, neupravičeni, saj je gostaScina za nove hi»e nezakonita. fBfal posesteiM Športne naprave na Cor—iAe« Jassadce, ia. julija V poglseki telovadšM, i«rsi*. kosjatis« ta drugih tiJsatiOAzgojntt, spoetnih ki hig4-jenskih Isaprav. za^slBiuje Gorsnjaka T za pnjezBO m tisBBBO peenocasce. Med vstal letzatol takmAMt Je &a> ve^|e v branju, ki ga upon*>ija 9ossoi sa SK »Kranj«. Najl pit m najbolj amotivp urejeno pa je telovndssče Soatolakegn dru* stvn iknfjn Loka. ki je bilo lansko leto ob priliki sleta sokolske tupe Krtoj slovesno izročeno dvojemu namenu. Iasnad športnih igrlSc je eno največjih igrišča SK Bratstva na Jesenicah. To igTi. šce, ki leži Skoraj v sredisdu Jesenic, pe> vendar dosti daiec od cestnega prsim in ropota, bo v kratkem tako preurejeno, da bo odejovarjalo vaetm zahtovazn aodotms telesne vafoja. Igr-aVea so preureja po načrtih ananatm športnika g. Dragra Csrnrja ki js napm-vll načrte za druga igrišča in telovadidCa ter za amu^arartti do*m SK Bratstva v Karavankah- Ko bo igrišče popolnoma urejeno, bomo o njem obsrrne^a poročali* Ustanovitev zdravstvenega doma v Metliki Dom prične le letos sta Jesen s svojim blagodejnim delovanjem Metlika. 12. julija. Bela Krajina, ta lepi. a oddaljeni koiček slovenske zemlje tam zadaj za Gorjanci, de?ebca, revna sicer na gmotnih dobrinah, & bos -ta solnca in naravnih krasot, gostoljubja in odkritih src. po svojih duševnih velikanih opevani košček slovenske zemlje. kjer so se do zadnjega ohranile narodne noše, šege in običaji, je bila do nedavna pozabljena in zanemarjena. Šele v zadnjih kitih se je dokaj spremenilo na bolje, največ zaslugi ugledn;h belokranjskih rojakov. Med te razveseljive pojave v naši deželici spada tudi važen mejnik na polju narodne^ zdravstva — to je ustanovitev Zdravstvenega doma v Metliki. Dočim se je v zadnjih letih po vsej na>i državi in posebej še v banovin'' dvigal nivo narodne-£:' zdravstva, je ostalo to polje v Beli Krajini neobdelano. Zadnji čas pa se je pokazal tudi tu napredek tako, da lahko trdimo, da stoji zdravstvo v Beli Krajini na črti prelomnici k lepši bodočnosti. N. še dolgo tega, ko se je ustanov:la v Metliki Protituberkulozna liga. čije delova-nie je doseglo višek v protitub. tednu. V Metliko je prišel dr. Neubauer, šef zdravilišča na Golniku, ki je v dveh dneh pregledal v nameni okraju okoli 230 ljudi, ki so se čutili bolne na pljučih. Tudi njegovo p-oljudno predavanje o za\ ratni bolezni je-ti-ki je vzbudilo veliko zanimanje. Delo so je nadaljevalo. Težnje krajevnih činiteljev, predvsem župana g. Male- siča ter belokranjskih rojakov, zlasti dr. Bana Milana v Ljubljani, so naletele na me-rodajnih mestih na popolno razumevanje. Poleg bana dr. Natlačena je poka/al vse potrebno razumevanje tud: šef Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pire tako, da se je zadnje dni junija vršil v Metliki informativni sestanek za ustanov;tev Zdravstvc-neea doma v Mstiiki! Ta sestanek, sklican na pobudo dr. Pirca. je potekel v popolnem razumevanju vseh krajevnih čin;teljev za to prepotrebno ustanovo. Navzoči župani in člani uprave vseh občin metli.škcga zdravstvenega okra;a so se enodušno izjavili, da s primernim/ letnimi dotacijami omogočijo vzdrževanje Zdravstvenegi doma. S temi izjavami .je bila ustanovitev doma zas^gurana. in dom bo že to leto na jesen pričel s svojim blagodejnim delovanjem. Ker mnogim oilj; in naloge zdravstvenih domov niso še jasni, naj jih v kratkem podamo v sledečem sestavku, kakor jih je na tem vsestanku pojasnil udeležencem direktor Hig. zavoda dr. Pire. Z ustanovitvijo Zdravstvenega doma se bo v našem kraju prvič načela nova pano- ga zdravstva, ki bo naletela pri na« na popolnoma neobdelano polje. Moderno zdravstvo se namreč v polni meri zaveda aaJhsO st;. preventivnega ali zaščitnega zdravstva, kajti obvarovati ljudstvo pred boleznijo je istotako a\\ še važnejše kot bolnega zdraviti, kar imenujemo kurativno ali lečeče zdravstvo. Biti v prvi vrsti zaščitnik zdravja, to veliko nalogo ;me Zdravstveni dom. O n mora biti zatočišče in podpora vsem onim, ki so zaščite potrebni. In teh je v našem okolišu nedvomno mnogo. Mnogi si pomoči še danes žele. mnogi, in teb je večina, se pa nit; ne zavedajo, da so zdravstvene prilike, v katerih žive, podpore potrebne. Iz Zdravstvenega doma se bodo dajali nasveti, navodila, načrti in ubožnim tudi gmotne podpore za zboljšanje obstoječih naprav v smislu higienskih zahtev. Delokrog Zdravstvenega doma bo dokaj obsežen :n delo vsestransko. V sploišni zdravstveni posvetovalnici se bodo ugotavljale in proučevale zdravstvene razmere prebivalstva in njegovih bivališč, vodil se bo pop-s vseh stanovanjskih hiš in prebivalstva v okrožju, odpravljali se bodo vzroki slabega zdravstvenega stanja z nasvetom ;n deianjem. tako v zadevah graditve stan. hiš in gosp. poslopij, gnojišč, preskrbe s pitno vodo in podobno. Dajala se bodo navodila za nravilno prehrano in snlob zdravo življenje in se nudila pomoč v vseh vprašanjih, ki zadevajo javno zdravstvo. Sem spadaio tudi ordinacije ubožn:h. Dečji das-nanzer bo deloval kot poliklinika za dojenčke in malo deco in posvetovalnica za matere. Vršilo se bo tudi brezplačno zdravljenje otrok, za katere nihče ne more nositi stroškov za zdravniško pomoč ;n zdravljenje. V posvetovalnici za matere se bodo dajala materam ne glede na premoženjske razmere navodila glede prehrane, vzgoje in ^plo-nega zdravstvenega stanja dece. Dispanzer za jetične deluje tesno v zvezi s Protitub. ligo in bo preprečeval širjenje tuberkuloze. Solsko-zdravniška posvetovalnica in poliklinika bo skrbela za zdravje in pravilni razvoj učencev v okrožju in bo dajala šolskim oblastem potrebna navodila in pojasnila v zdravniških vprašanjih. Ljudska zdravniška šola bo imela nalog širiti med ljudstvom zdravstveno kulturo z vsem propagandnim' sredstvi in metodami, predavanji tečaji in razstavami. Prej ali slej bo moral Zdravstv&ni dom realizirati tudi načrt ljudskega kopališča, zvest narodnem- pregovoru: Čistoča ic pod zdravja. * v dgoatfi in vsak čas pnoajnsjejo njegovo smrt. Neprevidna soseda Je odhtteia k mali Nataliji n% jI povedala, da je njena mati ustreljena. Ta vest je tako nojnjno u«n-kovala n* deklico, da js bridko zaplakala in at jela puliti lana. 8e/«^es*fteai KOL1DAB Daaeet Torek, 13. julija katohoani: Marjeta. DANAfeVJK PRIREDITVI Kino Ideal: Boecaceio. Kino Union: Njegova hčerkica je Peter. Kino aiika: Kralj Ganjrterjev. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Plccoli. TvrSeva cesta S, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Mosta — Zaloška cesca. Nedelja izletov in tekem Trbovlje- 12. julija. Tako lahko imenujemo predzadnjo nedeljo saj je lepo vreme izvabilo vse v lepo soln-6.20 naravo, že v zgodnjih jutrnjih urah so zvoki delavske godbe prebudili mnoge zaspance iz spanja. Z <3ela>vsko godbo je žlo mnogo planincev in drugih izletnikov na ilrziieo. Drugi t ki se j ina je zdel ta čas prezgoden, so jim sledili pozneje in ceio ob 8. uri zjutraj si videl naše planinske prijatelje, kako jo korajžno mahajo po dolini proti Mi žlici. Mnogim se je pa zdela včeraj Mrzlica le previsoka ali pa so se bali hudega vremena, zato so hoteli biti bližje doma. Ti so pa krenili kajr na Sv. Planino, kjer se je zbralo tudi veliko izletnikov, tako iz titooveljske, kakor iz zagorske doline in ostalih krajev Zasavja. Nasa plsminska, okolica je se_aj sploh močno oživela. Povsod najdeš izletnike in - tudi letovišča-rje, zlasti ookar stoji na Sv. { Planini novi hotel in na Mrzlici nova planinska koća. Zlasti letoviscaa-jev je vsako leto več v n^šin krajih. Mnogi so spozna-1\ da iudčirski revirji in pot skozi nje niso taki. kakor so bili v preteklih letih naslikani in da je prebivalstvo debro in pridno kakor malckje. L#e dela je manjkalo in v tem pogledu s? stanje ziaj zbolj-Auje. Preprostost in dobrosrčnost našega ljudstva, združena s krasoto naših planin sta jamstvo, da se bo tu jeki promet tudS v n?Gih krajih dvignil, saj mnogi, ki si žele mirnega zatišja v zdravi p!?r.inski priroda, n k jer ne morejo najti lepših kotičkov kot v naših planinah. Kakor so premnogi navduženi za naše lepe planine, tako je navdušen del naše mladine za tako zvana ^zelema polja« v naši zakajeni dolini. V nedeljo je bilo na teh poljih Še posebno Živahno. Na tako zvanom občinskem igrišču se je otfgTalo ve« tekem med domačimi klubi. Domaći SK Retje je namreč" priredil svoj športni dan in povabil na tekmovanje vSe klube. Borba je bila zlasti v brzoturnirju zelo napeta, v borbi so se merile sile zdaj enega zdaj drugega kluba. Toda zmagal jet kakor se je pričakovalo, naš najboljši klub SK. Amater ter si priboril lep kip. Na igrišču SK. Amaterja pa sta merila popoldne svoje mlade sile junior SK. železničarja in Maribora in junior domneekra 1 SK. Amaterje. Amatere* so odvidno pod- cenjevali svojega nevarnega nasprotnika, zato so enkrat pogoreli v razmerju 3 : 0. To naj jim bo nauk, da je treba pri nastopu proti tako nevarnemu rivalu resnega treninga, kar je nedavno čutil na, lastni koža tu-i njihov matiAni klub SK. Amater. V predtekmi je porazil SK. Amater SK. Hrastnik v razmerju 1 : 0. Pismonoša ustrelil poštno uradnico Petrovgrad, 12. julija Na glavni pošti v Petrovgradu ae je odigrala danes pretresljiva tragedija. Pismonoša Slavko Ravič je ustrelil s eiuibenim samokresom poštno uradnico vdovo Ljubico Gavrić, rojeno Kovinčič. Pokojna je bila ena najuglednejših dam v Petrovgradu, znana kot poštena, inteligentna in zelo vestna uradnica. En njen brat je major, komandant orožniške čete v Petrovgradu, drugi protojerej v A radu v Rumuniji, tretji pa podbe!ežnik v Novem Beeeju. Njena edina hčerka Natalija je stara 12 let in je letos dovršila I. razred ženske gimnazije. Ravić je oženjen in oče štirih otrok. V mestu je znan kot pijanec in zaradi izgredov na ulici je bil zadnje čase že večkrat kaznovan. Rau je lazil za ženskami in nihče ga ni hotel pustiti v hišo. Ni znano, kaj je bilo med njim in Gavričevo, ki je sedela davi na glavni pošti pri okencu, kjer se sprejemajo prijave za telefonske pogovore in brzojavke. Ravič je blizu nje sortiral pošto. Najbrž je bil pijan, ker je popival do jutra. V neposredni bližini ni bilo nikogar in zato tudi ni točno znano, kako se je tragedija odigrala. Ravič je nenadoma potegnil samokres in jel streljati Gavričevi v hrbet, že po prvem strelu se je nesrečna žena sesedla na stolu s svinčnikom v roki. Na pošti je tedaj sprejemal pakete uradnik Kojić, ki se je tako ustrašil strela, da je pobegnil. Ravič je ustrelil še štirikrat, ena krogla je zadela Gavričevo v čelo, druga v levo sence, zadnji dve pa v prsi. Potem si je pa Gavrić pognal dve krogli v glavo in se težko ranil. Ležeč na tleh je pa še vedno držal v roki samokres in mahal z njim kakor da hoče fte streljati. Kako je prišel do samokresa, ni znano. Bil je namenjen dežurnemu uradniku, ki Je moral ponoči stra siti blagajno. Oba krogli sta Raviču prebili glavo, prepeljali so ga v bolnico, kjer leat Samo angeli so zgolj duhovi, ljudje pm ne. Človek im* poleg duha ali du§0 tudi telo. V$ra nas uči, dm iS vrne telo v prah, iz katerega fe bito vzeto, duh je pa neumr-joČ, on ostane in gre v nehesa ali pa v pekel, kakor ja človek živel na tem s\'etu. To je visoka filozofija in na\-aden zemljan stori najpametnejCt če verjitmv, kar pravijo drugi. Tmko mu \*sai ni treba napenjati možganov. Telo torej umre, vrne se v zemljo, duh pa odplava v nebeške višave. Pravimo pa tudi, da se Človek preseli v več-nost% njegov duh pa ostane med nami in i ivi večno življenje, večno po naših časovno orne jenih pojmih. Po verskih naukih ima dušo v%ak človek, vendar pa ne govorimo o vsakem, da ostane njegov duh med nami. Tega odlikovanja so deležni po smrti samo nekateri veliki* slavnit zaslužni možje. Pojem veličine in zaslug je močno relativen, raztegniti se da kakor harmonika. Toda pustimo to in ostanimo pri duhovih velikih mož. Za njimi žalujemo, kadar nas za \-edno zapuste, tolaži nas pa zavest, da je ostal nnhov duh med nami in veselimo se tega. .i ' * * " * * S % I ŠkoSja Loka — Ferij»le!, 42 po številu, so prispeli v p^tek v škofjo Loko in se naselili v pr»v sborih deške osnovne šote. Kolonijo vodi prof. Peter Ruževič iz š'ibenika, dijaki pa so večinoma iz Zemuna in Beograda Fe-rijialci ostanejo prt nas 28 dni. — Adapta<-ijje in renovir»nja hiš. Na Spodnjem trgu so predelali hišo Janka Primožiča, zasebnega uraiinika. Stari etrorpi so padli, notranje stene tudi, hiša je dobila novo z<*lo lepo lice in o-baežne ■tesan vnnjSkS pav>»iore. Obenem s hi&o so uredili tudi dw>rišče s drvarnicami. Med liso Mlekarske zadruge m Kraševčevo usnjarno, kjer je Kvarila lepoto neurejena meja so zdaj oeoto razširili, ograjo pa uro iili z lepim, rezanim kamnom. Cesto skozi Spodnji Karlovec na»d hišo glavnika/rja Bern.ka so izravnali in klanec znižali. Na mestnem trgu so predelali stano-van>ko in trgovsko hišo Elizabete siibi-čeve. Hiša ki je bila dokaj mračna in zapuščena, zdaj je pa wia najličnejših. Adaptirajo tu M g*«stimiskp prostore pri Erženu, kjer bodo pritličje olepšali. V Novem predmestju grade nove stanovanjske hišice, gradilo pa bi se se več, zlasti v neposre-dni bližini fekofje Loke, B* b. n bile cene zemljiščem pretirane. Na Trati povečava.jo škofjeloško predilnico, tovarno, bo razširila svoj obrat baje tudi na bar va»rno .n tkalnico. Iz Trbovell __ Športna nedelja. V nedeljo je gostoval v Trbovljah ljubljanski SK Mars, ki je nastopil pop°!''ne v prijateljski tekmi proti domačemu SK Amaterju, SK Mars je prvorazredno moštvo in prav zato je vladala za tekmo z Amaterjem, veliko zanimanje. Igix> je vodil ves Čas SK Amater, ki gostom ni pustil do sape Rezultat 5:1 za Amaterja Je zaslužen, saj so g**st-j« sami prtzaali, da ao grali Amaterci. Tudi publika jo bila dokaj disciplinirana. Da ni bil poraz se večji, ae morajo Marsovci predvsem zahvaliti svoji otUični ob rambi. ki je tvorila najboljši del njihove-ga moštva. Tekmo je sodil novi sodniški kandidat g. Gracer še dokaj do-bro. Prihodnjo nedelj o nastopi SK Amater na svojem igr šCu proti SK Ljubljani, 8. avgusta pa prireli SK Amat*.r velik športni dan in namerava povabiti na pnrešitev SK Orsdjp-n-skl iz Zagreba. — Preteklo nedeljo r>a je im^l svoj srportn: dan nas ria^mlajši klub SK R*je. Priredil sra je pod pokroviteljstvom svojega častnega pre-g«>met?ša si Je pritoril SK Amater po goldifereiei p*ed SK Hrastnikom. V uvodu je vse klube pozdravil predsednik ob-č*lne g. KKnovšek s primernim nagovorom. Por>rl4ne ob 15. uri pa je bil brao-turnir >■!!<■ Joi SK Hrastnik, Trhovlle, Litija, Dask in R^tje. Lepo kastno diplomo ?o si priborili mlati Daskovci. Ob 16.30 pa ie bila glavna tekmi med SK Grafiko iz Ljubljane in SK Retjom Gra-fičarje je nondravU predsednik občino g. Klenovšek. Tekma je bila lepa in mirna brez sledu surovo«?*i. Rezultat je bil 4 : 4. Grafičarji so zapustili majlcj-ši vtis med trboveljskimi športniki in njihovimi prijatelji, ki seje, da še večkrat nastopijo. Tek. mo je sodil ss. g. Božič prav o:nih terjatvah. 0 gospodarskem sodelovati i u zlasti na Jadranu se bo covorilo na drugem sestanku meJa-rioca odbora, ki bo v začetku decembra v TVoiiradu ali Zagrebu. Rimska >Tribuna< pile. v zvez- s tem. da bo gospodarsko sodelovanje nic,I obema državama rešeno tako, da lo spravljena trgovinska izmenjava blaga v sklad z interesi Jugoslavije jn Hsr liienapram drugim podonavskim državam UpoStevale so bodo vse možnosti tranzitne trgovine in trgovinskih olajšav- k. *e ffh bo v polni meri posluževala Jugoslavija, kakor .se jh Avstrija in Madžarska- TRATJDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Horbiger Carl Ludvig Diehl Predstave danes ob 19.15 in 21.15 url — Nemški Študentje na Bledu. Na Bled ie prispela iz Hamburga večja skupina nemških študentov^ ki piirede vsako leio izlet v inozemstvo na državne etro^ke- Najprej toJo potovali s kajaki po Savi. dokler se bo dalo, spoloma si pa ogledajo naša večja mesta, — Osma radijska oddaja za naše izseljence. V noe; od 14, na 15. julija od 0.1 do 0.215 po srednjeevropskem času bo oddajala radijska postaja na kratke valove centralnega Preeb roja že osmič za naše iz seSjence s Amerik'. Prenašala se bo aidi to pot preko oceana s pomočjo berlinsk-h radijskih postai na kratke valove. Med d^a-Cim: t»o predaval književnik Mirko davor-cik o veselem večeru na Bledu. — štipendije roarsejske občine. Ministrstvo presvete ponovno razpisuje Stipendije marsejafte občine, imenovane »štipendije Aleksandra Jugoslovanskega«, štipendijo more dobiti za redno studiranje na filozofski fakulteti ifaculte des sciences) ali na šoli za medicina in farmacijo (ćcole cie medecine et 1nico so prepeljali dopoldne 20-letnegra hlapca Franca Žagarja iz Grahovega, ki ga je včeraj podrl na cesti pred domačo vasjo neznan avtomobilist. £agar je poškodovan na Liiavi in po životu. Posestnikovejra t ina Franceta Hribarja iz Sv. Pavla pa je ponoči napadel na viaaj tekmec v ljubezni in ga s koloni oplazil po glavi. — žena brez glave na železniški progi. Z^a železniški progi med Dugina Selom m Kraljevcem so našli včeraj mrtvo žensko srednjih let. Znano je samo, da ji je bilo ime Katja. Povozil jo je brzotovorni vlak. Kolesa so ji odrezala glavo. — Beg mlade vdove pred moževim duhom. V vasi Liiižani blizu Sarajeva je nedavno vdovela Ilinka Starajklć. Ona je še mlada, njen mož je bil pa že prileten in zapustil ji je lepo hi*). Komaj je vdovela so se jčli sukati okrog nje vaški fantje, večinoma siromašni in ji prigovarjali, da bi se drugič omožila. Lepa vdova je pa vse po vrsti odklonila. Zadnje dni je pa nastal v njeni hiši čuden brušč in trušč. Poklicala je zidarje in naročila hišo podreti ter sezidati drugo novo na drugem mestu. Bila je naanreč prepričana, da se je pojavil duh njenega pokojnega *noia, ki jk> hoče tako prisiliti, da bi zavrnila vse snubce. Zdaj je prepričana, da bo imela mir pred moževim duhom. Iz Ljubljane —lj Francoski državni praznik. V sredo 14. t. m. na francoski državni praznik uradi francoskega konzulata ne bodo poslovali. Od 11. do 12. bo recepcija, ob 10.40 poklo ni lev pred si umen ikoni Ilirije, ob 10.4G pa pred spomenikom Vodnika. —lj ^"'hlhirriV »JsEJaJapJi Ljubljanica je bila dolgo brez ograje in pripetilo »e je zaradi tega več nesreč. Dokler Ljubljanica ni bila regulirana, niso mogli postaviti stalne ograje, zasilne pa tudi niso postavil, čini ^o bila regulacijska dela v posamezuih odsekih končana- Končno eo vendar ogra dili nabrežje- kjer je bila uajvecja nevarnost za voznike in pciat, na pr. na Sv. Petra in 1'oljanskeiii nasipu. Nj pa 5e ©grajeno Grudnovo nabrežje in Trnovski pristan. Danes eo zaceli postavljati pred prul sko k>lo zasilno nabrežoo leseno ograo. Najprej IkmJo jx>stavili ograjo od pruskega do SentjakoL-sk^ega mostu. Ogradil; bodo tudi Trnovski pristan, kjer je zdaj cesta zelo zožena in je ograja Še posebno potrebna. Samo po seb; *;** pa razume- da ne bo še tako kmalu postavljena ob Ljubljanici stalna, betonska ograja. Stroški za njo bodo zelo visoki in terenska sekcija menda še ne bo imela tako kmalu za njo kredita. —Ij^ Sterilne adaptacije in prenavljanje pročelij. V tako zvani poČitn-'ški sezoni je v Ljubljani vselej največ manjših stavbnih del, ko so mnoga stanovanja prazna hi ko je najugodnejše vreme za stavbna dela-Zdaj adaptirajo številna stanovanja in tudi nekatere večje lokale, ne pr. že deli časa lokal Krieperjeve, trgovine na vogalu Stritarjeve ulice in Mestnega trga. Na Poljan* ski cesti obnavljajo pročelje velike hi£e štev. 6. rwlm, n Mi Jfm.ifllUmifl v Ljubljani, podaja mestno poglavsretvo $Iedefo pojasnilo: Vsi Ps» v mestu Ljubljani morajo bi« pfifelonieni na verigi doma, na ulici pa morajo bili zavarovani z zanesljivimi nagobčniki ne glede na to* Se se vodijo na vrvici. —lj Podjetje in*. Dnktt je edpevedale delavcem, zaposlenim pri Ljubljanici za soboto. Regulacijska dela so namreč v glavnem v struci že končana in podjetje ne bo potrebovalo ve€ toliko delavcev. Zdaj jih I je saposlenin se okrog 80. Polaganje stopnje na Trnovskem pristanu ie prevzela > posehaisi dogo—mi od podjetja Dvkie Sta v t«« dndbt. Vse delo b| asoralt biii končamo srodi septembra. Tovorno pristani' sce po bo ignjeoo v najboljšem primeru šcie oktobra* —lj Adoposajk v »aiola >8loi<. D« bo hotel lahko ooraloval ko houoz>(laU novo poslopje, presidavojo pritHeje. Naredili «so tudi prehod ob Preieroovi uliei. Novo poslopje bo imelo uvom it Prešernove utKe, dočim je odej ob Tvrsevi cesti. dele. ko bodo končana adaptacija dele, bodo začeli podirati staro poslopje, \n sicer postop no. Zato bo del hotelo ie aetidan preden bodo podrli vse ataro poslopje, do se holo lahko preselili vanj. l>ek> je prevzela Stavb na drulbe. —lj PeJsJmio k poajemu kootomaes. Zaradi rasJiČneffa tolmačenja 1. točke raigla sa o pasjem kontumatu v Ljubljani podaja mestno posrla varstvo naslednje pojasnilo: Vsi psi v mestu morajo brti prikljenjeui na verigi doma, na ulic! pa morajo bit! zavarovani z zanesljivimi nagobčniki ne gle de na lo- če 6$ vodijo na vrv:ci- —IJ Čedalje ve* tatvfn. Iz stanovania Fr. Mejnika v Zg. Si^ki 265 je te daj ukradel nekdo rdečo odejo, neka} perila in dva pora nogavic- v skupni vrednosti 1500 Diu. Ivan Novak ie v nedeljo prjslonil t*voie W0 din vredno kolo. znamke \Vaffenrad za par minut k poslopju Nabavljalne zadruge na Masarvkovi ceeti, sam je pa odžel v trgovino. Ko se je vrnil- kolega ni več našel, k'*r se ga ie med tem že polastil drzen tat- Z nove stavbe na Medvedovi cesti v $i5ki Je nek brez posel n ež, ki ps ie znan. odnesel 4 svinčene cevi, vredne 20H djn. Tz stanova nja Antonije Perko v VpinjskOTJ ulk'i sta te dni izcinili dve preprogi iz linoleja vredni 1500 Din, ietotam pa ie bilo iz podstrae-ja ukradene več ror*, m^d drugim t ml i 150 din vreden ročni kovčeg. Posestniku Antonu S^krabj v Crni vasi je nekdo odnesel v nedeljo ponoči Se.st kokoši, vrednib 180 Din. Družili pet koko<; pa je nekdo odnesel oosestnjci Marij: Slrukljevi v Drav-Hsst —H Prevejan slepar. V Pau*inovo t!f govino v \Volfovi nHoJ je prišel v iflbolD okrog 24 let star moški, ki se je predstavil kot Zvonko Turnšefc- jk> poklica trgovski pomočnik I Jesenic Hkrati je imenoval neko je^eniSko tvrdko in naročil zanjo za okrog 4000 din blago Sam je vzel v trgovini d'amant za rezanje stekla in dva japonska čajna servisa, v skupn; vrednosti 2r>0 din. nakar =e izirinil. Pozneje se je izka" zalo. da jeseniška ivrdka sploh ni naročila nobenega blr.ua m je slepar nn-topal v njenem imenu le- rta se mu js steperija ps>-srefila. Goljufa, kj je nastop:il prav samo-zave«tno. ;šee poli<'i.ia. —lj Iz policijske kronike Gostilničarju Ivanu Flerinu na letaliSč-u je te dni zmanj-kia'o \7. spalne sol^e za okroir 600 din obleke isj perila. Tatvuie je T»:l OSSHSdjesi Jsr kob 7... k? *ra je vč» rai policija izsletifls in aretirala. Na raciji ^0 £tin/n"ki i;'s-edili v hlčevju ol» Savi pri Jaršah ITIetoeaji ihm> ka Miholiča iz y>tuj.>«ke okoliee. ki se je tam skrival z ukradenim kolesom. Fantu ho ko~ lo zaplenili, njeira sam<*ra M odvedli na jnrlicijo, da jra vrnejo v vzjajališče za mladoletne, iz katerega i** nedavno SOkOfuil. Dalje je jK)lici.'a aretirala krojaškega j>o-močiwka Franceta ftL- ki je zaj/re^I nečisto dejanje nad neko nila loletiui deklico. —lj Lepe liafrado dobi. kdor prinese v našo upravo nobeno malo zeleno papigo. —lj Kopalne ohlel;t\ Karntfnik, Nebotičnik. Iz Kranja — Adaptacije. Centrum Kranja se je zadnjih oeset let zlasti v prometnem pogledu premaknil iz staresra dela mesta v bivše kokrško predmestje. Tu imamo v smeri ceste Ljubljana -Bled mnoge re-piezenrtativne stavbe. Zato je treba na tem tako prometnem kraju, kjer se vozi mimo mnogo tujcev, pozdraviti sleherno olepAarvo bodisi hiš bo iisi trgovin. Ta teden je lastnica trafike poleg Roosove hiše gfa. Mira Mrak zares okusno in moderno prenovila vso zunanjost paviljona, kjer je nameščena trafika. Posoboj naj omenimo nove, lepo opremljene izložbene omarice. Prenovitev paviljona je vso OfcoNoO zelo poživila. Xa9pn>U te ttafike pa je prav lepo in reprezentativno uredil svojo trgovino in izložbe ter znatno pevecal in razSiril delavnico zl3tar B. Rangus. — Cesto med Smlednikom In Tacnom še vedno popravljajo, kolikor j*- pac ozko in sla*bo pot mog«*^ popraviti. Večkrat se zgođ*, ^a se dva avtomobila ne moreta sreca-ti. Večino bolj se opaža pogreška, 3a ta cesta ni bila popravljena, preJen so za-pt H državno cesto. Iz Celja —c Intervencija pri banski upravi zaradi <>iie*iiaževan;a Savinje. Totl! ati dr. Majcen je v ponedeljek dopoldne w Ljubljani sprejel deputarijo ntcoteega *vela reljt;ke-iza, v kateri so bili ectjski župan g. Mjhe]-rie, mestni referent za hii^ki promet *;. Ro5 predsednik Olepševalnega in tuj«ikof»romel nega društva magistrat ni direklor g. šubic. l»redseduik Združenja trgovcev za Celje g. Steni»ecki» predsetluik l>ru>tva hišnili |*o-sestmikov s- Fazar,iu* in taiuik Rfl»rokegs društva v Celju g. ravti. Zorko. Župan je izrazil g. pod ban u želje in zahteve Celjanov srlede onesnaževanja Savinje po imlu-»IrijKkih podjetjdi ter mu izroejl spomenico mostnega «veta. Podban je obljubil, ds l>o banska uprava vzela akcijo proti onesnaževanju Savinje v svojo komp4enco, ker se onesnaževanje Savinje razteza na tri sreee-in sicer na celjski, slovenjgraSki in gornje-grajski erez. »e Javna mestna V nji« n/ca bo od retrt-ka 15. t, :n. dalje zopet redno poslovala, —e UnHa je t ponedeljek v iledlogu pri Celju 691etaa Marija Narsksova. služkinja pri posestniku LipovSku. Ko je nesla ob pol C- zjutraj mleko v mesto, se ie blizu doma sjfnidila zadeta od kapi in takoj izdihnila. —e Z nolem fe napadel kolesarja. Ko M je vračal 271etni lidarskj delavec Anton Podlesnik z Železnega pri Veliki P»resici v soboto zvečer s kolesom a dela domov- ga je pri hiši posestnike Frsnea Stamola na-padel nek; moški 11 velike Piresiee ter ga z nožem zabodel dvskrat v levo ramo in enkrat v desno dlan. Podlesoik *«* zdravi v celjski t Kil nir i. —r Tri se^refe. Ko se je peljal Stletni breziMiseloi rudar Srceko Kotar z Uola pr; Hrastniku v soboto na nekem vozu iz Celja proti Lahkemu, je padel s vosa in se hudo poakodoval po glavi. Istega dne je neki l*es popadel SSletno delavčevo leno Ano Novakovo ii Hrastnika in ji razgrizel zgornjo ustnico. V Velenju si ie 631etna rudarjeva lena Cecilija Potočnikova v so loto doma pri padVu ?>o stopnicah zlonila levo roko. SOKOL — Sokol LJubljana Zgornja AMka. bo v nedeljo 18. t. m. polafral raCun o svojem delu v telovadnici, odnosno na letnem te^ lovadisču. ker smo pregnani brezdomci — najmlajši Sokol v Ljubljani. Nastopili bodo vsi oddelki na novem letnem telova-disču. Pričakujemo, da se bodo našega praznika udeležili tudi bratje in sestre sosednjih sokolskih društev, iskreno pa vabimo v naš lep okraj, rodno vas prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika tudi vse narodno občinstvo. Zdravo! Tombole noljeanskesa Sokoia Ifc v naletio eeeefrls len nsnsfc. Pri Moliori<"u na vrfu že ?Iej>a ni bi'o toliko Ijitdi. kj so pripeli tja od blizu iu daloč na lov za flreeo. Pestre množice ni uplašil niti nenadni naliv n toeo ter ie juna-ko vztrajala do k<>nfi. Olivne dobitke so r-dnea?; tokrat OsJOOtitK. nejii. Razen stevikiili crlavnih Di-žava in sp >rt -. je prejel Milan Ogrin. carni iui-, iz Ljubljane. dru#o Žena in sport: Žr.-rk;, V. Bo^ilanovič, srnini pripravnik iz BOsgiada. tretjo Pair plav kot vzgojno načelo a^torta« pa znani zagrebški športnik Miroslav Dobrin, bančni uTadnik. Žive žabe požira V Pari/u se je pojavil nov poklic. Na bu4varju Ri»chci:lu>uart je postavil svoj šotor požiralec iab. N'a mizici ;ma v stekleni posodi deset /ab in prireja z njimi predstave. Predstava se začne s tem. da popije čudak 10—12 ko/areev vode, da si napolni / njo želodec, potem pa v/aine žabo ki jo smeje požre. Prvi žabi sledi druga, druoj tretja ;n tako jih požre po vrsti pet, kakor je pač pri volji odsnosno kolikor se najde v njegovem želodcu prostora za žabe. Ko je tako srečno spravil žabe v želodec, začne ljudem razlagati svojo filozofijo poziranju žab. Ljudje postajajo seveda nestrpni. Vsak hoče vedeti, kaj bo z živimi žabami v človeškem želodcu. Mi>2 se kmalu obrne na/aj, pri t »ne z občina rokama na želodec in sprav' žive žabe i/ sebe. Spravi jih zopet v akvarij in predstava je končana. .Mož j<; zelo ponosen na svoj poklic in pravi, da je edini požiralec žab v Franciji. Skrivnost njegovega poklica je v tem, da ima mož zelo velik želodec, baje dvakrat večjega od želodca navadnega človeka in da ga lahko do vrha napobv % vodo. Ima pa tudi dobre živce, da lahko požira žive žabe in jih spravlja zopet iz želodca. To se ni le nikomur posrećilo, čeprav so že aooogi poskušali. Predstav lahko prijeđi voč na dan, le po jedi mora počakati naknanj tr4 ure. da se mu ne pr'peti nie neprijet-neijia in da ostanejo žabe v njegovem želodcu žive. Vsaka žaba prenese baje 50 takih predstav. Zakonska sreča v Hollywoodu Mnogo /akonak;h zvez poroeni mnugo ločitev. Vendar je pa v filmskem mestu Mol-lywoodu mnogo zakonskih mož, ki ljubijo svoje 2ex»e. nasprotno pa rudi mnogo zakonskih žen, ljubečih svoje može. ki sploh ne mislijo na ločitev zakona, čeprav se moda hi snob cz em rogata njihovi zakonski sree;. Plesalec in komik Buddv F.bsen, znan rz nekaterih plesnih filmov, mož vedno veselega obraza, pravi, ds. je zelo srečen v zakonu, ker je prilagodil svoje življenje naslednjim načelom: Ne govorite nikoli z dekletom v studiu. Ne govorite nikoli % mladim dekletom ^xlar*tvo. fivedaka, ki prednjači med severnimi državami v ugod. ni jfospodarski konjunkturi. Turški obisk v Moskvi Moskva, 13. julija. A A. Tur&i notranji minister Sukrikaja ie dopoldn* prispel v Moskvo. Njegov obisk je uradnega tnaČM a. 7a jutrj pričakujejo prihotla tur&kefTs 7U-Majen ministra dr. Ru/ \ :a Arasa im Teherana, kjer se je udel.: ! konference iu-nanjih minietrov «-re-htje a/.i*k'h dri«v Chaute nps o ciljih svoje vlade Pariz, UH. julija. A A. M; ni-*t ixk i predsednik Cbautcmps te imel vferaj v lieru govor, v katerem je posft.no o?rtal duha. v katerem je sestavil svojo vlado. Pinzva! je francoski narod, naj ohrani svojo hladnokrvnost n razlK>htost, da bi bilo mogoče socialne zakone izvajati v redu. dobri vol in zaupaniu. Potrebna je disciplina vseh. da bi se lahko izvajala vsa nujna dela. Via da ne bo lopu^Ma da bi kdo napadal njen ugled. Član; vlade h; ni«*o želeli vladanja in bodo ohla-t tudi rapiistHi. kadar ho to potrebno, dokler pa so nn oblasti, hočejo in morajo odločno vrniti *>voje dolžnosti. Ostala bo tako doltfo na oblasti, dokler bo uii-vala zaupanje limlstva v obra>id^i njegovih i vlierrak \\ interesov. Izprememba v vodstvu „Petit Journala" Pariz, i:: udiin \\ l.i-d ' •• fn.nfn je to dni izgubila podporo velikega Informativnega lista, ki je ves ca* Blumove vlad*? kazal do levičarske koal.cJje največjo naklonjenost Gre za vidiki Jutranjik »Petit Journalc, ki je zopet menjal lastnike. Zakaj je Ravmond Pmtenotre seoaj ta list prodal, že nI prav jasno. Ni verjetno, da bi bil to Moril zaradi mon bitnega primanjkljaja lista, ker je kot velik ho^atas pa£ zmožen s lahkoto prenesti kak rs« nkoli primanjkljaj. Iz lista so že izstopili vsi njegovi dosedanji Klavni voditelji. Tako je izstopil dosedanji ravnatelj Vo^el, ki je pred kratkim proda! Patenotru svoja lista Gu* in »Luc in potem vstopil v >Petit Journal«. Nadalje sta izstopila dosedanji polit čni ravnatelj lista Gabriel Quidenet. ki jo sicer predsednik radikalne socialistične dsidentske stranke, in Camille Peletan, ki se pritožuje, da nova uprava lista ni objavila njegovega izstopa. Izstopil je tudi diplomatski urednik Ristel-huber. V uredništvu je ponovno zavzel glavno mesto nekdanji ravnatelj Mallet, ki velja za Lavalovega prijatelja. V krogih skrajne levice trdijo, da js list kupila neka finančna skupina, da ga da polkovniku De la Roquu, voditelju francoske socialno stranke. List je zadnje dni ts znatno Izpremenil barvo, toda končne barve še ni pokazal. *^a<#tOt*^oDo3^€lttt četrtek- 11». julija 12: Wurliske ort£le (ploiM. — 1*2.46: Vreme, poročila. — IS: Cns, s^red, obvestila. — lS.lfi: Ls4Mm ^laslha (radijski ork* ster). — 14: Vreme, borza. — 19: - f^as, vrenje, poročila, spored, obvestila. - 1*^.90 Nae. ura: Savez Sokola kraljevine Jugo*!*-vije. ■— lfl.r>0: Deset niHiut zabave. JO: dan "Padarevski Uira /ploAfe). -— *2f)10: Javna dela v dravski banovini (IMrui. jug. inž. in arh.) - 2<).:u»: Flavta solo s sj>rem-lievaujem klavira. Sodelujeta: g. Filip Hernard (flavta) in g. prof M. Lipov šek (klavir). — 51 H\: Pra klavirskih skladb prof. Matije Tonira. (izvaja tfd*\ Silva Hrs-ftover). — 2*j: ('n*t vreme, fniro^ila- *por*d. — *J2 lo: Zdaj pa na oddih? (radijsk orke ster.) — Koriv.- ob *JS. uri. iVtek, ML |uljA 12: Z naAih dobrav (plo: Vreme, poročila. — 13: <"*a*- spored, obvfmtila. — 1S.15! Vs*» mo*rore. kar kdo bore (plošče po željah). — 14: Vreme, borza. — 19: Ca*, vreme, poročila. *por**e na&a opera proslavila predvsem kot zaokrožen umetniški kolektiv s svojo enotnostjo m ubranostjo. Ubranost solifrtov, zbora in orkestra, je posebno imponirala. Toda o tem so ie dovolj p!$al| dnevniki: na tem mesta hočemo hs-pregovoriti nekaj besed o uspehih posameznikov. Kaša kolo rat arka gde. Zopeveeva, ki se je posebno razmahnila v zadnih dveh sezonah, ter začrtala določeno smer svoje umetniške rasti- je gostovala z nenavadnim uspehom kot Lucia di Lammermoor v Za-gTebu, (izvlečke iz kritik smo pred nedav nim priobčili) pred zaključkom sezone pa je nastopila v partiji Konstanee (>Beg iz Seraila<). Nepopisno navdušen sprejem pri publiki in kritiki je odločil njen angažman za bodočo sezono v Zagrebu. Ker pa uprava našega gledališča noče pogrešati gdč. Župevčeve v bodočem repertoarju, je sklenila z njo dogovor za stalna gostovanja tekom vse 6ezone. Tako torei tudj gdč. Zu-pevčeve ne bomo izgubili, ter jo bomo po slušali že z večjim užitkom. Steber naše opere ra- Zlata Ojunejen-čeva« nositeljica velikega dela repertoarja, je žela triumfalen uspeh kot >Vesela vdova« v Pragi, tako da je dobila ponudbo za dali^ Ljostovanje. ki ga pa žal ni mogia sprejeti, ker bj sicer zastal naš operni repertoar. Abonenti in druga publika, kj zna cen rti umetniške kvalitet*; naše primadone, je bila vznemirjena spričo vesti, da namerava ga, Gjuflgieneeva prihodnjo sezono v Beograd v angažman. Bali smo se že, da izgoblBOl našo ljubljenko toda ga. Zlata nam bo ostala tudj v prihodnji sezoni zvesta, ter nam bo darovala še mnogo velikih umetniških doživeti}. Upamo, da bo putri i~ ka sprejela to vest z največjim zadovolj- Naš simpatični tenorist Jože Uostif ie imel med preteklo sezono nekaj mesecev študijskega dopusta, ki ga je kar najbolj plodonosno izrat41 na Dunaju. Intenzivno delo ie pridobilo njegovemu glasu nove tehnične vrline, ter mu pripomoglo do uspešnega razvoja- Gostoval je v Brnu m Zagrebu — seveda z uspehom; na podlagi tega je podpisal kontrakt za bodočo sezono v Zagrebu, toda naša nprava se ne da kar takole oropatj svojih najboljših moči, ter je todi Gozdiča obvezala za stalna sostovanja med bodočo sezono. Ga. Mila Kogojeva, naša izredno delavna in ambiciozna aKistka, ki 9e je posebno v jx>slednjem ča**u zelo razvila v svojih, pevskih in igralskih kvalitetah« je peto v Grm v ^tadttheatru avdicijo, kateri so prisostvovali merodajni upravni člani. Izvajala ie >I>alilo<_ >Cermen«. >Amoeris£ m >Azucenov ter tila deležna jato laskave kritike in ponudbe za anpjažma v bodoči seaomi za &lucaj. ee ne bi ostala ga. U-nzo-va. tamosnia aHistka več v Grazu. Ker pa ie ta pevka vendarle podpisala anfcažmara Za bodočo sezono, je sprejela ga. Kogejeva ponudim za več gostovanj, i ji Miner bo pela partije Amneris v ^Aidic- >Carmen< *n Azuceno v »Trubadurjuc. Avdicijo je pela v nemškem jeziku, partije je naštudirala pr; odličnem pedagogu g. prof. Župeveu. Tako ie inozemstvo potrdilo, da imamo v eospe Koce je vi izvrstno operno mOČ- Ivan Franel glede uspehov tudi ne zaostaja za drugimi. Pel je v Beogradu partijo Turrida v >Cavalleriji rusticani« ter zmagal na vse i črti. Tudi on je dobri ponudbo za angažman v bodoči sezoni- toda ostal je Ljubljani zvest, ter je dejal: zaenkrat Se ne! Njego* uspeh v Gotovcevi operi >Ero z onega sveta« ie evideoten primer za njegovo napredovanje v pevskem in igralskem ozira. V bodoči sezoni bomo imeli priliko slišati njegov sočni in zma-goviti srlas v najrazličnejših partijah. Tadi goapod dteiaa Mariee je gostoval med sezono v Zagrebu ▼ operi »Samson in Daimac (Samson), uveljavil ee je s svojim petjem in ig*o na kar najbolj uepe&en na-flbv ter bil od publike živahno aklamiran, mdi kritika je vedela povedati o njem jako aeodno in simpatično sodbo. Vsi naš požrtvovalni pevci* o katerih je bik> tn govora, nam ostanejo v bodoči sezoni ohranjeni, v glavnem kot Člani, sicer pa kot stalni gostje in kot taki nam bodo prinesli v slehernem gostovanju s seboj nekaj ozračja iz njihovega novega delokroga, nove kreacije m razmah, tako da bodo njihova gostovanja za na« vedno novi fiogodki. ki bodo dali opernim predstavam značaj posebnosti in zanimivejše obiležje. Za bodočo sezono pa ?e obeta tudi nekaj novih angažmanov. tako v operi kakor v drami- s tem lx>^!a ansambla izpopolnjena l novimi- mnogo obetajočimi pridobitvami, ki bodo — opnjOM , na kar najugodnejši način poživili ostal' ansambl ter nudili občinstvu nadvse zanimive nove kreacije. Toda o tem drugič! M. S-eva. Največji žepni nož Ncwyoraka prodajalnica Parker & Bat-tereby je zaslovela s tem, da že več let prodaja najrazličnejše nože. Tu dobiš kirurgič-ne nože, nože za odstranitev tankih plast; store usedline z dragocenih slik ter druge neobičajne vrste orodja m pripomočkov. Največjo znamenitost te prodajlnice so pa veKki žepni noži, izmed katerih je bil svoj-čos vsak zase rekord ;n edinstven rzdelek noioioke obrti ki industrije. Tako se je po-javfl leta 1925. v izložbi te trgovine žepni nož nemškega izdelka, ki je imel »to različnih rezil, palic« akarj:c, svedrčkov in drugih vrat drobnega orodja. Ta nož naj bi shjtfn1 v reklamne »vrhe. Toda že prvi dan. ko se je pojavil v izložbi, je prijel v trgovino mož, ki ga je hotel kupiti za svojega osemletnega nečaka, češ, da navdušeno zb:-ra žepne nožiće. Povedali so mu, da ie nož zelo drag — saj je stal v našem denarju nad 10.000 dVn, toda klj**b temu qa je kupil. Drug tak žepni nož je kupil slavni ameriški radijski in filmski pevec B: _: Crnsbv. ki rudi navdušeno zbfra najrazličnejše nože. Oba ta noža je pa prekosil žepni nož. ki se je nedavno pojavil v izložbi iste trgovine. Sestavljen je iz 110 različnih delov, tehta nad 3 kg in je opravljen v krasni kovinasti šatulj-, stane pa v našem denarju blizu 20.000 din. Noe je sicer precej velik. da bi ga človek težko nosil v žepu. vendar je pa žepni nož in sicer največji na svetu. Angleško jeklarsko mesto Sheffield se lahko sicer pohvali z nožem, ki je sestavljen iz 1937 razi čnih delov, toda ta specialni izdelek meri 180 cm in zato ga ne moremo prištevati med žepne nože. * TEŽKI ČASI — Da jaz nimam denarja, tega sem že vajen- toda zda*, ko tudi dru£i ljudje nimajo denarja, pa res ne vem- kako naj živim. Palača, v kateri je 8 milijonov knjig Pogled v Leninovo vserusko knjižnico v Moskvi, ki bo premeščena v 16 nadstropno palačo Novo poslopje moskovske knjižnice. Spredaj poslopje ttentaftce, zađ»j se vidi de« is nadstropne palače fenjitmee. Nasproti Kremla stoji v Moskvi starinska palaca iz 18. stoletja, staro poslopje moskovske knjižnice. Palača je sto let starejša od knjižnice same. To je delo takrat sloveeejra arhitekta. Baženova. Palaca, je visoka in impozantna, toda do revolucije je prihajalo v njo malo ljudi. Stara Moskva s poldrugim milijonom prebivalcev je hranila tu pred vojno nekaj nad en milijon knjig.. Zdaj šteje Moskva 3.000.000 prebivalcev in v njeni knjižnici je 8 milijonov knjig. Poleg starega poslopja se dviga visoko pod nebo 16 nadstropna palača nove bodoče knjižnice z marmornatimi čitalnicami. Stara moskovska knjižnica je bila iz-premenjena v vserusko Knjižnico na pobudo Lenina, po katerem je tudi dobila ime. Nova palaca je delo profesorjev arhitekture Ščuka m Helfreicha. Deli se v dva dela. Prvi je razmeroma nizko poslopje čitalnice, ki bo imela 2.500 mest. drugi pa IS nadstropna knjižnica. Poslopje bo imelo tudi posebne dvorane za zemljevide, za note, rokopise itd. Vsi prostori bodo imeli svoje >podnebje< vlago, toploto In tekoč zrak, neodvisno od krajevnih klimatičnih razmer. Delo v knjižnici kipi zaenkrat v starem poslopju. Več tisoč čitalcev tn 1200 uslužbencev dela vsak dan v knjižnici, ki je od- prta na dve izmeni, od 10 zjutraj do 22 zvečer. Lani je izposodila knjižnica nad 2 milijona knjig. Med zvestimi Čitale i knjižnice so učenjaki, študentje, pisatelji, uraet niki in navadni čitaJci, uradniki in delavci vseh strok. V prostorne dvorane čitalnic prihaja 12.000 listov tn revij iz vseh krajev Sovjetske Rusije v mnogih jerfkih, med drugim tudi Hstl, izhajajoči ▼ tovarnah, na železnicah, na sovjetskih veleposestvih in v znanstvenih zavodih. Seznam mozena-akih listov in revij zavzema lOO strani obsegajoče knjižico. Knjižnica, dobiva v dveh izvodih vaako delo, ki pride iz sovjetskih tiskarn. Tu je zbrano vse od sovjetske Velike enciklopedije do slovarčka antičnih obratov in imen. napisanega v Puškinovih stihih. Izdale so ga leningrajske knjižnice ta velik je komaj kakor dlan. Tu so ohranjeni tudi neobjavljeni rokopisi Puškina in njegovih sorodnikov. Knjižnica pa ni samo za čitalce. temveč pripravlja tudi knjižničarje. Obiskujejo jo ekskurzije vodilnih delavskih, dijaških in vojaških knjižnic, v njo prihajajo tudi knjižničarji s kmetov. Le teh ni malo. saj ima Sovjetska Rusija 80.000 javnih knjižnic, poleg tega ima pa se vsaka večja tovasrna in zavod svojo knftžnlco. Informacijska bCbnograf. pisarna knjižnice bi sploh lahko služila za adresar naj- l^^j voBvltfosB^Btfin^nvs frtestf^oM* o^a ^ga^M Vos me so vprasaii po 1iwmiiim0u knjigi o filozofiji matematike. Iz Siktivka v oblasti Komi za severnim Uralom je zahtevala učiteljica Lukadevičeva seznam literature o hugenotskih vojnah. Iskanje ilustriranega materijala je eno najpogostejših povpraševanj. Tako je iskala slusateljica zavoda za upodabljajočo umetnost v Moskvi Cereminova sliko obleke nekega tajnega, svetnika iz leta 1738, ki jo je nujno potrebovala za svojo sliko i Han Abdul Hair prisega zvestobo Rusiji«. Slike staroegipt-skih glasbil je potrelx>vala sotrudnica znan stvenega raziskovalnega zavoda Krilova. Izumitelji povprašujejo po literaturi o nor-bi proti ropotu ili pa iščejo citate iz Men-delejeva o umetnem vlaknu. Za velike može ae zanima mnogo črtal-cev. Slušatelj medicins-kega zavoda CVtv*.-nov je vprašal po Konfuciju. Knjižnica ga je brž opozorila na napako. eeŠ, da se piše pravilno Konp-Fu-Tze. ne pa Konfuetos. Mnogi se zanimajo za Leonarda da Vm-cija. recimo za nacrte njegovega letečega stroja. Za nauk Leonarda da Vindja o pro-porcijah se zanima kandidat, filmskih ved Rosolovska. Filmski igralci in režiserji oe sploh največkrat obračajo na kn£žnkxx K"hib -Rdeči žarek« pri centralnem trgovskem domu v Moskvi išče za nekega svojega člana literaturo o globokovodnlh električnih ribah. Prileten mož pride in iflftfite-va pritožbeno knjigo, češ. da ni v čitainlci prostega Šaha, ki bi mu bil nujno potreben, ker študira teorijo šaha. Tudi iz inozemstva prihaja mnogo vprašanj. Američani se pogosto zanimajo za domoznanske in etnograske publikacije, pa tudi moskovska knjižnica sama se cesto obrne na Ameriko. Ta se zanima za Ldnoolnovo korespondenco, oni za avtocrrafe prezidenta VVashingtona. Knjige smatrajo ljudje navadno za večne, kar pa še daleč niso. Knjiga se obrabi tudi če leži na polici. Tem bolj je treba paziti na starmakr izdaje. Ko se bo knjižnica preselila v novo palačo, bo stara namenjena samo še redkim starten knjigam in rokopisom. V nji bo omara, obsegajoča 2.000 starih kitajskih knjig", zbirko Svku-TuarLSu. ki jo je lani podarila kitajska narodna vlada moskovski knjižnici. Te redke knjige so na vsem svetu samo v štirih izvodih. V posebni vitrini imajo shranjeno eek> izriajo knjige staroveSkega misleca Ravmooda Ijtde-sa. >I>revo življenjait«r»ovnTij*ik| tirad S4a riboeskega tedne bo nnkdoval v*ak dan od 15. do 1R. 0rx*zarjamo vae one. ki Ni lahko za časa YL Msrilon* eca tedjna oddajali v najem sobe afi prenočišča, naj to nemndno jatvjjo tftapovanjsfceptti nmdu MTT. — Prepovedane poSjfUne zborovanj*. V nedeljo bi moralo biti v Mariboru r/Kvrova-nje Ljotr^evih prt-stsšov. Prvotao dovoljeno politično zborovanje je bfto ob uri,, ko b. se moralo začeti, prepovedano — Napravljene tnrpU. Bnzu S puhli« r neki potok naptev* truplo okoli 30 let sta rega mladeniča. Oeožnaki niso pr] prečka vi rrrrpla aa^li nobeni« Rsftn. ki bi po nj?n btbko sflolovi>i n<*KnaĐfee po učno razstavo akvarijev fcerarijov tn THe-ratore o akvartetSki- "a akvari zanimtv bo odrtolck stropenrm in ncftrnpenin kač in vodn'li fivaĐ. — Kolesar povozil dekleiee. Ha AVoisam drovi resti «e ie veerai popoldne pripetila hujša prometna nesreča, tffetna d*tav&wa hčerka fvana Srh nocfO- zadobila pa )e tod; hnde ^otramje no- ^kodHe, tako OO •© jo naorafi peeo*^w«i v bolnico. — Velike tatvin* r tneovim BotjH. V mariborski trgovin^ tvrdke BOJHjol na A tek sandrovi refiii so jtriSti na lieiia je doslej aretirala 21 ledne-ira. v tnzov;ni rapoelenejra trgovskRga r--močnika Miroslava KrafSka, ki je prtznsU da je kradeJ secaavne dele koles- £Scoda znaža ^0.0t<0 Din.____________________________^ čitajte in širite »Slovenski Narod« Andre Armannigi visoke postave, brezbarvnih oči, ki jim je skušal dajati nepravi lesk z velikimi ooaili, neopredeljen tsp, ki je pa dajai s svojnrnt rdečimi iia in odrtimi očesnimi duplinami slutiti slovanski izvor. S svetlo brado je brl ostro začrtan njegov obraz. Oba gospoda sta bfla v frakih brez domin In mask, kakor da odklanjata ineognito, toda vedenje drugega se je močno razlikovalo od prvega. r\>koren in uslužen je bH videti faktot, spremljajoč svojega gospoda. On je bil tnA tisti, ki Je v loži prevzel vlogo predstavljanja. Njun prihod je ipIomBI v dvorani novo vone-rmrjenje, samo da je boV> tino. Tfco, od iiliasjinii do siksipone, se je šepetalo sme. Brsjneelinm sta prJšleca zanimafta boij, kakor si je sam priEiiavttL Rad bi bfl sliesi vse, kar se je govorilo o njima. Nastavil je uho m slišal: — To je Isujocl Hawtoatone. — Kaj, >Mystsry mane je na suhem? — Recite raje: se je jej opravičevati: — Razumem vae, oprcatitoe. Razumam, da sem slabo izpolnil obveznosti, ki jata vi cako dobro izpolnjujete, r\>vedal sem vam že, Gan>taWnhe: bojim, se, da ne bom mogel tega ■ i vesti do konca — Cantaloube je postal nestrpen, — Kaj, že zopet »vrtoglavosti? — Pretežko je kar čez noč tafco preflevki se. — Eh, dragi moj, kar prelevite se. V naših dneh nt diugega oprevAa: Odreri afi pa pnsttti udteti se. Ravnajte se po tem. Brancenna je postalo sram in odgovoril je: — Cantataube. . . asnoaooi drugo sredsbre___ — Drugo sredstvo — čemu? — Da bi vam mogel poplačati, kar 3te storm zame. — Kaj pa potem? — Potem... Apatično je zamabnii z roko. — Ah, tako, samokres, — je vzkifficntl Camra-loube ogorčeno, dujbe vi ... vi... vi ste nepobolj-Sljovi... Ves iz sebe od jase ni mngei več zadrževati besed, ki so mn sflDe v usta m U ni sa ne dale opravičM, Zato je odšel braneč se gonotja, ki mn je stiskalo grlo, kajti začut* je, da se v njem ie oglasa vest, o kateri je mosta, da jo je ie davno premagal. rjaajajs Jaaaa Sapanaia — «a »Narodno dskaraoc Fzaa Jeran — » opravo ta mseratnl dal Usta Oton Cnristot. — Val v L^ibljaaL