CENA90 din - Leto XXXIX - Št. 94 Kranj, torek, 9. decembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO j^nkrot Makedonije, ^ne gore in Kosova sljjjj*i tema v beograjskih delegat-^n klopeh je te dni tudi izjemno 2vp P°*°žaj gospodarstva in bank. ezna vlada predlaga »solidarno-8101 Paket« Uredili so cesto na Štefanjo goro Lani in predlanskim so urejali telefonijo. Postavili so tudi lično avtobusno postajališče. Pohvalo pa še posebej zaslužijo prebivalci Štefanje gore. stran Dobra in ne predraga knjiga Naklada redne zbirke Prešernove družbe narašča. Pa ne zato, ker bi si Slovenci lahko privoščili samo še poceni knjigo. Letošnji izbor bo ustregel tudi zahtevnejšemu bralcu. Banka zbrala ^žbene želje Za vse ne bo denarja baSan^ 5decembra — Temeljna tir l ^0renJske je tudi letos anke-nal * SVo3e članice o nameravanih tu iQban in željah po posojilih v le-* 1987. Ponavlja se stara pesem. ^ Ja je več kot bo denarja, čeprav le *?°trebna posojila predstavljala VrpHClik 30 odstotkov predračunske bo tSti naloŽD- Pričakovati je, da nie tna P°litika tudi v prihod-pa K letu ostra- precejšnje breme Cla • 0 tudi že odobrena posojila, tt nice gorenjske banke so v anke-v napovedale 142 naložb s predra-novSk-° vrednostjo 183.059 milijo-s/f dinarjev, od katerih naj bi po-JUa dosegla 51.905 milijonov di-treh6V' V prihodnjem letu bi bilo p!VanJa na Jesenicah pripravlja ,iFarn za _ čim boljšo organizacijo Tnih in športnih aktivnosti za , .Ce osnovnih šol in dijake srednje-8izmerjenega izobraževanja med lrm počitnicami. 'tobljanska banka s^?eljna banka Gorenjske Letošnje zimske počitnice bodo od ponedeljka, 19. januarja, do petka, 30. januarja; drugi teden počitnic je skupen za vso Slovenijo. Na Jesenicah naj bi predvsem v prvem tednu organizirali različne dejavnosti, privabili čim več mladih in jim ponudili zdrav način preživljanja prostega časa po dostopnih cenah. Med zimskimi počitnicami naj bi za učence in dijake pripravili smučarske tečaje, drsanje, sankanje, plavanje in drugo rekreacijo, kot so pohodi in telovadba po jeseniških telovadnicah. Med drugim naj bi Kinopodjetje Kranj omogočilo učencem vseh šol ogled primernih filmov v dvoranah krajevnih skupnosti, gledališče ogled gledaliških predstav, Dolik bi organiziral likovni tečaj, občinska knjižnica pa ure pravljic. D. S. Bistrici. Ob pol devetih bo okrogla miza, na kateri bodo raziskovalci, načrtovalci, varstveniki, gospodarstveniki in politiki namenili največ pozornosti kakovosti življenja v Bohinju ter naravni in kulturni dediščini, ob 14. uri se bo začel slavnostni del zborovanja, posvečen prazniku krajevne skupnosti, dvestoletnici šolskega pouka, osemdesetletnici železniške proge in organiziranega turizma v Bohinju. Pri osnovni šoli bodo odkrili doprsni kip Janeza Mencingerja, o pisatelju pa bo spregovoril dr. Jože Mahnič. Ob 15. uri bo še zadnji del posvetovanja. V radovljiški občini so se odločili, da bo petek tudi dan prosvetnih delavcev. Na slovesnosti v Bohinjski Bistrici bodo sedmim podelili Žagar-jeve plakete. c Zaplotnik "I darnosti sti Ljubljana - Od 8. do 15. decembra poteka pri nas teden solidarno-2 osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije. Solidarnost pionir/- !?ladine ter delovnih Hudi in občanov z osvobodilnimi gibanji in žrtva »hi J...... ■ -«- •"■ ^— a-j— 1— ■* p 1 agresije je pri nas dobila že širok razmah. V tem tednu bo vec razdorov prireditev.razstav, vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, Stalna J5a Je tudi pomoč narodom, ki se bore za svobodo in neodvisnost. v s ,n solidarnosti je značilno zbiranje pomoči v hrani, obleki, zdr Za te ravilih, !?'skih potrebščinah in drugem. Letošnji teden je povezan z aktivnost P1 v mednarodnem letu miru in s sklepi 8. konference neuvrščenih dr EVvHarareju Občani, ki bi pomagali, lahko nakažejo pomoč na ra ^n Koordinacijskega odbora pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Ko-O^skega 7, štev.: 50100-078-45111_ . . Vzankali daljnovod Kranj, 8. decembra — Minulo soboto in nedeljo so imeli delavci Savskih elektrarn in Elektro Gorenjske veliko dela, ki so ga uspešno in po časovnem načrtu natančno opravili. Do nove jeseniške jeklarne je že zgrajen novi daljnovod, napajali pa jo bodo tudi po starem daljnovodu Moste-Žele-zarna, ki so ga minulo soboto in nedeljo vzankali v razdelilno postajo pri novi jeklarni. Vsled tega so starega seveda odklopili in elektriko spustili po novem. Delavci Elektro pa so izklop izkoristili in opravili niz daljnovodnih križanj na tem območju. Delo je uspelo, vse naprave so delovale in v nedeljo so po 17. uri daljnovod Moste-Železarna spet priključili. Planica, 7. decembra — Izredno pripravljena 90-metrska skakalnica — Naši smučarski trenerji, skakalci in športni delavci SK Rateče so s snežnimi topovi pripravili 90-metrsko skakalnico v Planici. Na njej sedaj trenirajo tisti naši tekmovalci, ki niso na tekmah svetovnega pokala v Kanadi in ZDA. Pridružili so se jim tudi reprezentantje Švice, Avstrije in Italije, del mlade reprezentance iz CSSR, v soboto pa so prišli na trening v Planico tudi predstavniki NDR. (D. H.) - Foto: F. Perdan EGP bo gradil tovarno Skof ja Loka, 5. decembra — Embalažno grafično podjetje bo kmalu podpisalo predizvajalsko pogodbo o gradnji nove tovarne za izdelavo prodajne potiskane embalaže. Objekt bo stal na severni strani sedanje tovarne na Trati in bo imel 2400 kvadratnih metrov prostora. Vanj bodo postavili najsodobnejšo opremo, od štiribarvnih offset strojev do sitotiskarskih avtomatov, izsekoval-nih in lepilnih strojev. Velik del te opreme že imajo, drugo bodo dobili do dograditve tovarne, ki jo načrtujejo septembra prihodnje leto. Ko bo tovarna zgrajena, bo zaradi sprostitve prostora lahko polno zaživela tudi nova linija za izdelavo transportne embalaže. Naložba bo z gradnjo in opremo vred stala okrog 500 milijonov dinarjev. Delavci EGP jo bodo v celoti financirali sami. Z njo bodo povečali zmogljivosti za polovico, še pomembnejše pa je, da bodo usposobljeni za višjo kvaliteto embalaže. H. J. mmmmisLGiLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK. 9. DECEMBRA^ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Sodelovanje Slovenije in Koroške Celovec, decembra — Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj se je pogovarjal s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wa-gnerjem Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je s sodelov-ci obiskal Koroško in se s koroško vladno delegacijo pogovarjal o sodelovanju Slovenije in Koroške. Pogovori so bili zelo uspešni. Deželni glavar Leopold Wagner je v oceni poudaril, da med Slovenijo in zvezno avstrijsko deželo Koroško ni več političnega, kongresnega turizma, ampak je čutiti prave sosedske odnose na vseh področjih. Dušan Šinigoj pa je dejal, da smo že prešli od parol k dobremu sosedstvu. Slovenija in Koroška sodelujeta tako na kulturnem kot gospodarskem področju in skupaj rešujeta določene probleme. Med drugim je pomemben ekološki problem, skrb matične domovine za obstoj in rast slovenske narodnostne skupnosti in sodelovanje v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Delovna skupnost Alpe-Jadran zavzema področja Koroške, Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije in prihodnji teden bo v Zagrebu prevzel vodstvo te delovne organizacije Leopold Wagner. Gospodarski zbornici z obeh strani Karavank že dolgo sodelujeta in se dogovarjata o skupnih naložbah. Ustanovljena je skupna korosko-slo-venska komisija za varstvo okolja, ki je sklenila, da se morata obe strani pravočasno obveščati o vseh ekoloških zadevah ter o delovanju nuklearke v Krškem, o onesnaževanju zraka, stopnji radioaktivnosti in onesnaženosti voda. Med drugim bo republika Slovenija pomagala pri sanaciji potoka Bele, ki je onesnažen zaradi odplak iz tovarne celuloze Obir v Reberci. Še bolj bo Slovenija povezana s Koroško tedaj, ko bodo odprli predor skozi Karavanke in avtocesto med Jesenicami in Zagrebom. Železničarji so že sodelovali in še bodo, medtem ko bodo zaradi gospodarskega interesa Mežiške doline odprli mejni prehod Luža — Koprivno. Dušan Šinigoj in Leopold Wagner sta govorila še o dvojezičnem pouku v šolah. Deželni glavar Leopold Wagner je zagotovil, da bodo v Avstriji in na Koroškem poiskali takšne rešitve, da bodo koristile obema stranema in se bo izboljšal pouk, ki je zdaj potekal v okviru zakona, ki so ga sprejeli leta 1959. Bohinjska Bistrica, 5. decembra — V okviru tridnevnega posvetovanja o Bohinju, ki se bo v Bohinjski Bistrici začelo jutri popoldne, so v kulturnem domu Joža Ažmana že v sredo odprli razstavo literarnih del dr. Janeza Mencingerja in strokovnih zapisov o Bohinju. V petek bodo v osnovni šoli odprli še razstavo del bohinjskih slikarjev Slavice Čufar-Sarkove, Črtomira Freliha, Valentina Hodnika, Albina Polajnarja in Janeza Ravnika. — C. Z. Da za šole, pomisleki ob krajevnih programih Jesenice, 8. decembra — Na seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so obravnavali akcijo za uvedbo tretjega občinskega samoprispevka V jeseniški občini se zavzeto pripravljajo na referendum za uvedbo tretjega samoprispevka. Po temeljitem premisleku so se odločili, da bodo v program tretjega samoprispevka vključili tudi krajevne skupnosti. Dve tretjjni denarja, ki naj bi ga zbrali s samoprispevkom, bi namenili za gradnjo prizidka k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, tretjino denarja.pa za potrebe po jeseniških krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti so napravile programe, vendar se je izkazalo, da so preobširni in prezahtevni, razen tega pa so potrebe precej različne. Medtem ko v podeželskih krajevnih skupnostih načrtujejo gradnjo cest, asfaltiranje in gradnjo mrliških vežic, si v mestnih krajevnih skupnostih želijo kabelsko televizijo. Že tu prihaja do razkoraka, različnih ocen in pomislekov, sploh pa so vse krajevne skupnosti pretiravale v zahtevah — denarja za tako obširen program ne bo. V dosedanjih razpravah po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela se je izkazalo, da občani večinoma podpirajo akcijo za uvedbo samoprispevka za šolski prizidek k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, da pa se zatakne pri krajevnih skupnostih. Tudi po delovnih organizacijah, kjer je razprave organiziral sindikat, so se delavci izrekli za samoprispevek za šolstvo. Dosedanjo akcijo so analizirali na minuli seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice. Izkazalo se je, da po vseh krajevnih konferencah in po vseh osnovnih organizacijah sindikata še niso obravnavali pobude za uvedbo samoprispevka, precej je nejasnosti, zato so javno razpravo podaljšali za mesec dni. To pomeni, da bi razpisali referendum v drugi polovici februarja. D. Sedej SMMMEIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) * Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik ikmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena elovcan (Škofja Loka, kronika), Jože Košhjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. časopis ie poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Fijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-^,63, mali oglasi in naročnina 27-960 Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. V Kranju bolje gospodarijo kot na Gorenjskem in v Sloveniji___J Gospodarstvo večjih obremenitev ne bo zmoglo ustreza 1-odstotni počasnejši rasjj od dohodka. To poudarjamo, ker jo v prvem trimesečju letos pre vala za 23 odstotkov, ob polletju r za 6,5 odstotka. Torej ni skrbi, koncem leta ne bi spoštovali res Kranj, 5. decembra — Devetmesečni obračun poslovanja kaže, da so rezultati kranjskega gospodarstva boljši od gorenjskega in slovenskega povprečja. Približujejo se načrtovani rasti obsega industrijske proizvodnje, na nižji ravni kot lani pa se odvija zunanjetrgovinska menjava. V gospodarstvu vse bolj glasno opozarjajo na prevelike obremenitve. Večjih res ne bomo več zmogli, pravijo. Obseg industrijske proizvodnje sicer ni najboljši kazalec dela, saj se sestava in kakovost izdelkov spreminja, vendarle velja reči, da ga je kranjsko gospodarstvo v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 6,6 odstotka in se tako približuje resolucijskim 7 odstotkom. Takšno raven rasti so obdržali tudi oktobra. Zunanjetrgovinska menjava, ki jo nenehno pozorno spremljamo, pa se odvija na nižji ravni, kot je bila načrtovana. Tudi ob koncu leta bo tako, to lahko že zanesljivo rečemo. Zanimiva sta podatka o devetmesečnem in desetmesečnem izvozu na Zahod. Konec septembra je bil v primerjavi z enakim lanskim razdobjem 5,5 odstotka manjši, konec oktobra pa 7,3 odstotka manjši. Podobno upada tudi uvoz z Zahoda. Pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom je bilo torej v devetih mesecih 103,8-odstotno, v desetih pa 102,5-odstotno. Na Zahod so v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz povečali za 27,5 odstotka v Ikosu, za 13 odstotkov v Planiki, za 3 odstotke v Iskri ERO, za 2 odstotka v Kibernetiki. Za 4 odstotke pa so ga zmanjšali v Savi in Ibiju, za 9 v Tekstilindusu in za 37 odstotkov v Telematiki. Povedati pa je treba, da so med slednjimi tovarne, ki veliko izvažajo. Skupni izvoz pa je bil v devetih mesecih za 11,3 odstotka večji kot lani v tem času, v desetih pa za 7,1 odstotka. K temu pa dodajmo podatek, da je imel v devetih mesecih prihodek od izvoza 12,2 odstotni delež v skupnem prihodku, lani v tem času pa 15,7-odstotnega. Pri delitvi ustvarjenega dohodka velja povedati, da so se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu po devetih mesecih povečala za 127 odstotkov, kar celo a 6,5 odstotka. Torej m :em leta ne bi spoštovali res i crje. V gospodarstvu pa vse bolj opoi? j jajo na velike obremenitve, pr&W ( da večjih res ne bodo več zmogli- *J g skupno porabo v občini in republ^ je bilo v devetih mesecih razporeJ jj nih 161 odstotkov več sredstev^ lani v tem času ali 19,2 odstop l družbenega proizvoda, lani v ternj* s su 16,6 odstotka. Za splošno Pora?jj 1 občini in republiki pa so se povelj kar za 308 odstotkov, najbolj dav»jsi iz kosmatega osebnega dohodka, ^ so se povečali ;za 335 odstotkov: To J ^ predstavljala 2,4 odstotka družbe0. ^ ga proizvoda, lani v devetih mese^ pa le 1,3 odstotka. ... ^ ;Po devetih mesecih je nekoli ^ boljša udeležba sredstev za ai&ft ^ lacijo v dohodku kakor je bila VP vem polletju, v dohodku je bila ležena 20,5-odstotno, lani v deve mesecih 21,3-odstotno. M. V- BO ,Oj *^ '(•..o-ibo- V radovljiški občini ne bodo dosegli vseh zastavljenih ciljev Izvoz na Zahod bo enak lanskemu Radovljica, 3. decembra — V radovljiški občini še pred koncem leta ugotavljajo, da vseh ciljev, ki so jih zapisali v letošnjo razvojno resolucijo, ne bodo dosegli. To je bilo tudi pričakovati, saj je pri nas stvarno načrtovanje zaradi nenavadno hitrega spreminjanja gospodarskih razmer in velikega števila neznank domala nemogoče. 0( •J' Pl k ti] os V industriji bodo naredili manj, kot so načrtovali. Izvoz na Zahod bo po ocenah delovnih organizacij ostal na lanski ravni; z resolucijo pa so predvidevali, da»bo kar za 11 odstotkov večji. Drugačen je položaj pri uvozu: gospodarstvo bo letos kupilo na tujem za enajst odstotkov več kot lani, medtem ko je načrtovalo le 6-odstotno rast. Spodbudno pri tem je vsaj to, da je uvoz porasteLpred-vsem na račun večjega uvoza sodobne opreme, ki jo tehnološko zaostalo radovljiško gospodarstvo še kako potrebuje. Vlaganja v širitev in posodabljanje proizvodnje bodo letos tudi realno večja, kot so bila lani. Delitvena razmerja bodo, kot kaže, usklajena z resolucijskimi določili. Osebni dohodki, ki bodo leto realno za 3 odstotke višji kot lani, bodo sledili rasti dohodka, akumulativna sposobnost gospodarstva pa se je letos celo malenkostno izboljšala. Zaposlovanje je zaobšlo resolucijo in je večje, kot so načrtovali. Najbolj zbuja skrb, da ne temelji le na občinskih »virih«, temveč tudi na delavcih od drugod. Med industrijskimi delovnimi organizacijami bodo del naložbenih načrtov prenesle iz letošnjega v prihodnje leto leska Veriga (posodabljanje proizvodnje), Almira (obnova stavbe za razvojni oddelek), Žito — tozd Triglav Gorenjka Lesce (preselitev slaščičarn z Jesenic v Lesce) in Iskra Lipnica (nakup opreme). Hotelsko turistično podjetje Bled, ki je letos veliko vlagalo, bo letos načrtovano poslovno stavbo na Zatrniku začelo graditi prihodnje leto. Zelo počasi se uresničujejo turistične naložbe v Bohinju. Trgovske organizacije so letos naredile veliko manj, kot so predvidevale: Špecerija je dogradila trgovino v Zapužah, Živila so opremila samopostrežnieo v Zaki, skupaj z Alpdomom pa gradijo po- slovno-stanovanjsko stavbo v Pod nartu. Komunalno gospodarstvo pre naša v naslednje leto izgradnjo zbi Bohinjski Bistrici, stanovanj5 gradnjo stanovanj v Begunjah in P Kropi, cestni odsek Toplice—^,L,V6 vodno gospodarstvo pa uredi struge nad Lipnico v bližini P0^Liia ta in hudournikov Butnca — K1 čarca in Peračica — Lešanščica- C. ZaplotmK ^ •j v*U< Interesi študentov v Tržiču so danes drugac% od združenega dela, lahko pa bi bili podobi^ —Ao tako, da se finančni rezultati poka^h; hitro vsako leto posebej, kadrov" napake pa veliko kasneje. , jfc Zakaj kadri, ki jih Tržič najboljšo trebuje, odhajajo na delo drugam' kaže, da jih mojstrska mentalitet*'^,; je utrjena po proizvodnjah tržiškijVkH lovnih organizacij, ne spusti m^V^e Dokler bo tako, bodo kadri odhajanj c tudi dokler ne bo štipendij za od^P% nejša mesta, strokovnjakov ne "T^tl obdržali doma. Premalo je storje^Kj ] tudi za sprotno izobraževanje vod* nih in vodilnih kadrov. Med razp*\ V, ke, ki bi postala nekakšno jedro sobnih strokovnih kadrov v Tržič** jedro naj bi z leti napajalo potr strokovnih kadrih tudi v vseh v> ^ tržiških delovnih organizacijah. ,vSj D Doleti re^fc 5?*K. 9. DECEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (m^lMEIIGLAS ^fAJska resolucija za prihodnje leto pri izvozu naj bi nadoknadili zamujeno 5. decembra — Tudi v kranjski občini so resolucijo za prihodnje leto — do 25. januarja prihodnje leto bo v ja-^io j"av* ~ naP°lnHi z optimizmom, posebej to velja pri izvozu, ki ga resnično smelo načrtujejo, kot da namerami nanoknaditi letos zamujeno. Računajo na izvozne učinke nekaterih naložb, predvsem v Gorenjskem tisku in bjja ^atiki, seveda pa je res tudi to, da porast načrtujejo glede na letošnjo raven, ki pa bo, kot vse kaže, nižja kot je hod ^njski občini so razvoj v primat m leto uokvirili v naslednje stvalalne kazalce: 3,5-odstotno stob?10 povecanje dohodka in 4-od-oio stvarno povečanje družbenega pr°Jzvoda, 4-odstotni porast obse-, stoti striJske proizvodnje, 8-od-bw°. Povečanje skupnega izvoza m storitev, v njem pa 15-od-U-ori° ^^čanje izvoza na Zahod, jj^totno povečanje zaposlenosti, sy^st°tno povečanje produktivno-tog*3uPno in splošno porabo na le-^Z"1 ravni, prav tako naj bi tudi le*v?Ulaci3a ohranila letošnjo ude-e|*> v dohodku. y* zdaj lahko rečemo, da so pose-*eloPri naortovanju izvoza na Zahod ^ °Ptimistični, saj se, kot vse ka-°dno8°^ ^Jučevanja v ekonomske borl0 kS ^Jino v prihodnjem letu ne bolj z ^no spremenili. Gre torej Vsaj ^a tkanje na zavest izvoznikov, Pij en nia pa je optimizem podkre-i2v0 z učinkom nekaterih izrazito Vseinno Usmerjenih naložb, predaj jy Gorenjskem tisku in Telema- °snov S pa ^e seveda tudi to, da je «w a načrtovanega 15-odstotnega povečanja izvoza na Zahod letošnji konvertibilni izvoz, ki pa je, kot vemo, manjši kot lani; v desetih mesecih letošnjega leta je bil 7,3 odstotka manjši kot lani v tem času. V bistvu torej žele nadoknaditi zamujeno. Načrtovana gospodarska rast pa je v veliki meri odvisna od pravočasnega dokončanja začetnih naložb in od novih vlaganj v posodobitev proizvodnje. Že začete in načrtovane kažejo, da postopoma uresničujejo v srednjeročne načrte zapisane razvojne usmeritve o posodobitvi in preobrazbi proizvodnje, povečanju izvoza, zmanjšanju uvozne odvisnosti, uvajanju tehnološko zahtevnejše proizvodnje in večje — mednarodne— kakovosti proizvodnje. V Telematiki bodo prihodnje leto začeli uresničevati projekt javnega digitalnega telefonskega sistema, izvedena in kočana bodo gradbena dela, kupljena domača oprema in polovica uvožene. Vrednost naložbe ocenjujejo na 20,3 milijarde dinarjev. V Kibernetiki bodo vlagali v proizvodnjo elektronskih števcev, spominskih enot ter robotike in krmiljenja okoli 2,9 milijarde dinarjev, predvsem za nakup uvožene opreme. V Iskri ERO pa v posodobitev opreme in v nove prostore 735 milijov dinarjev. V Planiki bodo v obnovo in posodobitev proizvodne opreme vložili 1 milijardo dinarjev. V Ikosu bodo uvozili za 97 milijonov dinarjev opreme in uvedli izdelavo orodij za čevljarsko industrijo. V Exotermu bodo v posodobitev proizvodnje vložili 230 milijonov dinarjev, v poletno linijo za taljenje kremena pa 150 milijonov dinarjev. V Creini bodo kupili nov stroj za avtomatsko obdelavo večjih zvarjencev in odlitkov, stal bo 100 milijonov dinarjev. V Tekstilin-dusu bodo za tkalnico uvozili za 2,7 milijarde dinarjev opreme, s 300 milijoni dinarjev pa bodo obnovili kotlovnico v obratu II. V Ibiju nameravajo za posodobitev tkalnice uvoziti za 493 milijonov dinarjev opreme in v Zvezdi za 370 milijonov dinarjev. Triglav konfekcija pa bo odkupila del poslovne stavbe Tekstilindusa in v njej uredila proizvodnjo za izvoz. Radovljica: (pre)zalitevni cilji to v j Jj***. 5. decembra - Ob tem, da pogoji gospodarjenja za prihodnje le Wf ^e niso P°vsem znani, je tudi osnutek občinske resolucije bolj Ze'ia in ne stvarni načrt, za katerega bi v občini upali dati roko v ogenj. obči Večji V lm nacrtuJejo za 9 odstotkov Vgnj Kovertibilni izvoz od letošnjega, ^ bnri Je ze zdaJ m°SOČe napovedati, f.na 2°v,° cilj težko dosegli, če prodaja ^nim- ne bo tudi donodkovno DolJ kon^ Va-.Povedano drugače: dokler bo ^ri 6^DUni izvoz ob prečenjem di-^elovr!n nizkin izvoznih spodbudah za v^di ne.0r8amzacije kazen, toliko časa Hitg Mitične parole »izvoz je edina re-i&sa*ne bodo dale rezultatov in toliko ^Jat'J+ navzsezadnje tudi težko oblju- ^ ! ^ko visoko rast izvoza. Letošnje j!0''6 so v tem oziru zel° Prepričlji- VsWVertibilni izvoz bo dosegel le tov p* raven, čeprav so v občini načr-b kar H odstotkov večjega kot la-\nesda so v občini letos odprli več iz-L >? zmerjenih obratov (Iskra Oto-de'n e.2enine Bled....) in vložili veliko v°dn^a za Posodobitev izvozne proiz-fcjjj Je> vendar tudi to ob nespremenje-^ ug°spodarskih pogojih ne bo dovolj t v ^esničitev zastavljenih ciljev. Pet oh rizmu načrtujejo prihodnje leto idelS^kov več prenočitev kot letos. P,^va anir> razmerah bo takšna predvi-Kfi^ ,nJa mogoče uresničiti. Žal je takš-$\ malo: enkrat J° zagode vre- arugič konkurenca, tretjič ga polo-TO j sami gostinski in turistični delav-^hori1' na Primer, Je veliko gostov z 4jj °da zadržal doma Černobil. Letoš-fjfcu ričetrletni rezultati niso najbolj '"'Vin- eni obetavnim načrtom za pri-) nte leto. Prenočitev je bilo letos v prvih devetih mesecih malenkost več kot lani v enakem obdobju, vendar precej manj, kot so načrtovali — domačih je bilo 44 tisoč več, tujih pa kar 33 tisoč manj. Ostanek dohodka je skromen, zato bodo tudi naložbeni koraki počasnejši, kot so predvidevali. Trgovske organizacije spet veliko obljubljajo. Sodeč po izkušnjah iz preteklih let in glede na njihove material- Tržič v prihodnjem letu ne možnosti se zdi, da vsega ne bodo uresničile. Špecerija Bled obljublja trgovino v Zasipu in (skupaj z Alpdo-mom) v Ljubnem ter obnovo in širitev trgovine na Kranjski cesti v Radovljici, Murka prvi del blagovnice v Lescah, Živila dograditev trgovine v Podnartu, Ljubljanske mlekarne gradnjo skladišča za gradbeni material in obnovo prodajalne z železnino v Bohinjski Bistrici; vse pa razen tega napovedujejo še pripravljalna dela in izdelavo načrtov za še nekaj prodajaln in skladišč. C. Zaplotnik Se naprej izvozno naravnani Tržič, 26. novembra — Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič so bili pri obravnavanju osnutka resolucije uresničevanja družbenega plana občine odločeni, da bo rast zaposlenosti slonela le na domačih kadrih, še naprej bodo pospeševali izvoz, investicije pa bodo vlagali le v tiste proizvodnje, ki bodo na svetovnem tržišču zanimive in konkurenčne. ikra V Tržiču načrtujejo, da bo v prihodnjem letu družbeni proizvod realno večji za 3 odstotke, prav za toliko bosta povečana skupni izvoz in družbena prodkutivnost, število zaposlenih pa se bo pri tem povečalo največ do 1 odstotka. Zavedajo pa se, da bo vse to moč doseči le s popolnim izkoriščanjem vseh proizvod- ^njskogorski center kar 560 milijonov dinarjev ki* povezava kovinske Predelave in turistični fazvoj PfofclCe' 8' decembia - Resolucija za prihodnje leto predvideva povečanje 1 Ki-a> a tud> precejšen uvoz. Največ bosta investirala Železarna in turizem I rj*njSki gorL I Ko v • Miu-l. Jeseniški občini z resolucijo o '^ha uPot,„;._____• j__u___„„„ „1„_ "-Pfaz*1 Uresničevanja družbenega platjo ?,j^0ja za naslednje leto opredelju- >i>Je Uvozne možnosti predvsem v po- ^čjp ;^ariJetrgovinsko menjavo, vidijo e mc HfeT!*iu Kovinskopredelovalne indu '%?!anJu k( lJNih V p0večanju turističnih prenočitve j„?m°gljivosti in v gradnji turisti-I Wih astrukture- ViSz n ^e leto naJ Di se neposredni X'lni Povečal za 18 odstotkov, konverti-* ^črt^a Za 30. Veliko povečanje izvoza -V orJe^° Predvsem turistične delo-llhlovi ganizacije, in sicer kar za dobro V^rn Več kot letos- Delež izvoza Že-9'v> a ,e V izvozu občine nekoliko upa-1*3^ ^e še vedno največji. Kljub napo-na 2manjševanje uvoza bodo na l,tJ Mah delovne organizacije se pre-^Kijja^ISne °d uvoženih surovin in re-^tlte !ala- saj predvidevajo za 4 od-nTJ bi VeČji uvoz> konvertibilni uvoz pa se povečal za 5 odstotkov. U^jo v ini se precejšnje možnosti odpi-jfoz^ obliki posrednega, skupnega iz-^JoVi' saj Železarna, KOOP, Iskra in • nJe naP°vedujejo 70-odstotno pove- jtp jjp0rnembnejša naložba bo še ved-'^Nst- rna- ki se ji bo prilagodila vsa \j*lciJska dejavnost v Železarni. .(Aij; Jost naložb v Železarni bo 12.600 °v dinarjev. Na seznamu inve- stitorjev v prihodnjem leLu su Elektro Žirovnica, LIP Mojstrana, HE Moste, Kovinar, KOOP, Iskra, Gradbinec in Klavnica. Vsi vlagajo denar v novo, sodobnejšo opremo. Železnica bo naprej obnavljala posotajo, pošta napeljala kabel do predora, trgovina namenila izdatna sredstva za novo veliko trgovino pred Kranjsko goro. Skupna naložba v kranjskogorski trgovski in trusti-čni center bo znašala kar 560 milijonov dinarjev. Med večjimi investicijami je nedvomno čistilna naprava za mesto Jesenice, ki jo že gradijo, ter priprava vseh delovnih in temeljnih organizacij za vključitev v program bodoče avtoceste mimo Jesenic. Resolucija je posebno pozorna na zaposlovanje in kadre, saj dve veliki naložbi - predor in jeklarna — prinašata vrsto kadrovskih problemov. Treba bo izboljšati kvalifikacijsko strukturo, voditi načrtno štipendijsko politiko, omogočiti izobraževanje ob delu. Rast zaposlenosti bo temeljila le na naravnem prirastku, le izjemoma — ob predoru - bodo dopuščali selitveni prirastek. Zaposlenost se bo v gospodarstvu povečala za slab odstotek, v zasebnem sektorju za 5 odstotkov, medtem ko v negospodarstvu praviloma ne bodo zaposlovali. D. Sedej nih zmogljivosti, čeprav so že visoko odpisane, z investiranjem v izvozno zanimive programe, s hitrejšim uvajanjem novih strojev v proizvodnjo, z večjim vlaganjem v nove razvojne programe in v raziskovalno dejavnost. Vsi programi pa morajo biti tudi kadrovsko podprti. Obenem bodo zastavili vse sile za sanacijo izgubarjev. Zanimivo je, da se skoraj vse trži-ške delovne organizacije v prihodnjem letu odločajo za večje ali manjše investicije. Tokos bo posodobil opremo, Peko bo začel graditi novo proizvodno halo v industrijski coni na Loki in prostore za izdelavo zgornjih delov v Lenartu. Trio bo obnovil opremo v obratu notranjikov in usnjene konfekcije. BPT bo začel postavljati čistilno linijo v predilnici in obnavljati obrat konfekcije v Ormožu. Kmetijska zadruga bo gradila skladišče repromateriala, Tiko se bo lotil gradnje proizvodne hale v industrijski coni. SGP bo rekonstruiral žagalnico, Mercator bo zaradi pospeševanja maloobmejnega prometa preuredil trgovine v Bistrici, SAP, toz Gorenjka pa bo nabavil nove avtobuse za pospeševanje turistične dej avnosti. S preseljevanjem industrijskih obratov v industrijsko cono bo v mestu ostalo več prostih prostorov za razvoj obrti. V prihodnjem letu nameravajo v Tržiču ustanoviti tudi svojo obrtno zadrugo, s katero bodo obrtnike bolj povezali. Tudi gostinstvu in turizmu bodo dali poseben poudarek: za hotel Pošto bodo pridobili realno finančno konstrukcijo in poiskali pravega investitorja. Gostinska in turistična ponudba pa bo v prihodnjem letu obogatena z novimi lokali na Deteljici. V Tržiču bodo prihodnje leto ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovne preskrbe v občini; s tem bosta pospešeni potrebna kmetijska melioracija in družbeno organizirana tržna proizvodnja hrane ter zagotovljena nemotena osnovna preskrba prebivalcev in blagovne rezerve. P. Dolenc Kdor daje,naj ve, kam gre denar Bankrot Makedonije, Črne gore in Kosova Ukrepi, ki jih zvezna vlada predlaga za finančno utrditev gospodarstva in bank v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu, so najmanj, kar je potrebno, da bi tam lahko uveljavili pravila stvarne ekonomije. Hkrati pa to daleč presega možnosti tistih, ki naj bi pomagali. Ker je ideja in praksa jugoslovanske skupnosti v globoki krizi, bi moral tisti, ki daje, vedeti vsaj to, kam bo šel denar in kako bo porabljen. Bankrot pa seveda že sam po sebi zastavlja tudi vprašanje odgovornosti. Vroča tema v beograjskih delgatskih klopeh je te dni tudi izjemno težak položaj gospodarstva in bank Makedonije, Črne gore in Kosova. Zvezna vlada predlaga »solidarnostni paket« v višini 430 milijard dinarjev. Delegati, ki zahtevajo pomoč, kar tekmujejo v črnogledosti, ko slikajo svoje težave. Črnogorski pravijo, da je njihovo gospodarstvo najbolj zadolženo, da gre 36 odstotkov družbenega proizvoda za odplačilo zapadlih obveznosti, blagajne v njihovih banka da so prazne, gospodarstvu pa da primanjkuje celo obratnih sredstev. Makedonski pravijo, da je bil Feni res velika napaka, ki pa je sami ne morejo poplačati, saj bi morala Makedonija zanj odšteti desetletno akumulacijo. Kosovski pripovedujejo, da njihovemu gospodarstvu manjka za 90 milijard dinarjev obratnih sredstev, letos pa so »pridelali« 20 milijard dinarjev izgub. K tej številki ni prišteta izguba Feronikla, ki zdaj znaša 600 milijonov dinarjev, do leta 1990 pa se bo povzpela na 20 milijard. Delegati razvitih tožijo, da so tudi njihove delovne organizacije v težavah in brez denarja in da je treba res dobro premisliti, koliko razvitejše gospodarstvo še zmore pomagati. Zvezni vladi pa oporekajo tudi to, da je posel opravila le na pol, saj »solidarnostni paket« še ne zagotavlja, da bodo odpravljeni tudi vzroki kriznih žarišč. Načenjajo torej vprašanje zdravljenja pri nas nasploh ter vprašanje odgovornosti za nastale razmere. Ko se pri nas delovna organizacija znajde v izgubi, najprej poiščejo rešitve znotraj sozda, nato je na vrsti »občinsko gospodarstvo«, nakar kot zdravnik vskoči republika oziroma pokrajina in tako gre naprej do zveze, dokler je še kje kakšen sklad ali rezerva. Zaradi takšnega načina zdravljenja, ki je pri nas dolgoletna praksa, so se zdaj Makedonija, Črna gora in Kosovo znašli na robu propada, saj je brez moči celo zvezni sklad za pomoč nerazvitim.. Stara praksa zdravljenja je torej odpovedala, in razmeram na Kosovu, v Makedoniji in Črni gori lahko brez zadrege rečemo bankrot. Beseda bankrot izhaja iz italijanske banca rotta, kar lahko prevedemo v razbita banka. Nastala je, ko so v davni preteklosti nepoštenim menjalcem razbili menjalne mize. Tega dandanes ne počno več, seveda pa prezadolžena banka ali tovarna propade, bankrot danes pomeni popolen neuspeh, gospodarski (in moralni) propad. Makedonija, Črna gora in Kosovo seveda ne morejo propasti, uporabiti pa bi morali učinkovitejši način zdravljenja. Kajti ni dovolj, če zdravnik da bolniku le injekcijo, bedeti mora nad njim, dokler povsem ne okreva. Bolnik pa mora imeti seveda obilo volje do zdravja in življenja, saj bo sicer večno poležaval v postelji in se obnašal kot Molierov namišljeni bolnik. _ M. Volčiak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Drago zapiranje v lokalne meje Svet se gospodarsko vse bolj povezuje, pri nas pa postavljamo gospodarske ograje med republikami, pokrajinami, občinami. Primer takšnega zapiranja, ki jeseveda drago, je ljubljanski Slovin. Tri njegove organizacije so vključene v druge sozde, kar zakon o združenem delu dopušča. Vse bi bilo lepo in prav, če bi to narekovali ekonomski interesi, zgolj strošek pa je, ker so tako morali ravnati zaradi zapiranja v lokalne meje. V sozd Pomurka je vključen Slovinov tozd Ljutomerčan, kar je še razumljivo, saj se ukvarja predvsem s kmetijstvom. Mariborski Vinar pa se je vključil v povsem trgovsko organiza-cojo TIM zgolj zato, da si je zagotovil tržišče na svojem območju, podobno je ravnal tudi zaječarski Krajinavino. V Slovinu pravijo, da so zato njihovi stroški poslovanja večji za 100 milijonov dinarjev. Iskrin 0,63-promilni delež v svetovni elektroniki Po najnovejših podatkih znaša Iskrin delež trženja na svetovnem trgu elektromnike 0,63 promila, smo slišali na nedavni Iskrini konferenci trženja na Brdu pri Kranju. Končni seštevek Iskrine konkurenčnosti v svetu je iz leta v leto slabši, osnovni razlog je seveda zastarelost njihovega proizvodnega programa. Seštevek pač ne more biti drugačen, če so seštevanci nizki — inovacijska sposobnost, naložbe v razvojno —raziskovalno dejavnost, izmeček še vedno merijo v odstotkih, stroški za kakovost so v Iskri še vedno bolj kurativni, še naprej drobijo tako strokovne kadre kot tudi denar za naložbe. Na konferenci so bili torej izjemno kritični, vendar optimizma ni manjkalo. Svetovni trg elektronike je v ekspanziji, to, da je Iskra v njem prisotna le 0,63-promilno, pa ne bi smelo biti znamenje za umik, temveč za delo. so poudarili. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Števci v izgubi Po devetih mesecih letošnjega leta so imeli v kranjskem gospodarstvu za 1,35 milijarde dinarjev izgub, s čimer so bile v dohodku udeležene 1,6-odstot-no. Pretežni del izgub je bil v tozdih elektrogospodarstva; razlogi so znani in jih ne kaže ponavljati. V izgubo pa je po devetih mesecih zašel tudi Kiberneti-kin tozd Števci, kjer je znašala 399 milijonov dinarjev. Na grozečo izgubo so v Kibernetiki opozarjali že ob polletju, a se ji kljub prizadevanjem niso mogli izogniti. Poglavitni vzroki so prenizke cene števcev na domačem trgu, precenjen tečaj dinarja in nepravičasno plačevanje izvoznih spodbud. V Kibernetiki so v devetih mesecih ustvarili 90 milijonov dinarjev čistega dohodka za sklade, glede na poslovno uspešnost pa njihove tozde lahko razvrstimo v tri skupine. V prvo spadajo tisti, ki so dosegli toliko čistega dohodka, da so ga lahko razporedili v vse sklade (Instrumetni Otoče, Stikala, Delavska restavracija), v drugo skupino tozde, ki so pokrili osebne dohodke in deloma ali v celoti rezervni sklad (Mehanizmi, Orodjarna, Inženiring, Vzdrževanje, TSD, RTC in delovna skupnost), v tretjo skupino pa tozde, ki jim ni uspelo pokriti vseh razporejenih osebnih dohodkov (Števci, Vega). NOVOSTI Boljši postopek vulkanizacije_ V kranjski Savi je inovator Alojz Gregorc razvil boljši postopek vulkanizacije gumijastih cevi, ki so ga prijavili pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu. Gumijaste cevi z vložki imajo med posameznimi sestavnimi sloji ostanke topil, vlage in zraka. Pri vulkanizaciji takšnih cevi v kotlu, ki se neposredno ogreva z vodno paro, se te snovi uporabljajo in prostorsko širijo, kar povzroča tvorjenje mehurjev in razsoljevanje. Zato so morali doslej te cevi vulkanizira-ti v kotlu v mešanici zraka in pare, ki povišuje vulkanizacijski tlak. Kljub temu pa takšna vulkanizacija še ni bila dovolj uspešna. Alojz Gregorc je ta problem rešil z inovacijo. Vpeljali so nov postopek po-vulkanizacijskega hlajenja v kotlu. Hlajenje cevi poteka tako, da skozi luknji-časte cevi, ki so spiralno ali navpično pritrjene na notranjo steno kotla, pršijo hladno vodo pod tlakom, ki mora biti večji kot pa je vsota tlakov vulkanizacij-skega medija. Hkrati z vodo pa v kotal dovajajo tudi stisnjen zrak, ki mora biti večji ali enak tlaku ogrevane pare. Med hlajenjem cevi v kotlu pa tlak ne sme pasti pod vrednost tlaka, ki ga je imela ogrevana para. Cevi tako ohladijo na 100 stopinj Celzija. Inovacijo so uspešno uvedli v redno proizvodnjo, s čimer so prihranili pri energiji, zmanjšali odpadek cevi, povečali zmogljivosti vulkanizacijskih kotlov in zmanjšali fizični napor pri delu. Denarni učinek inovacije je za štiriletno razdobje ocenjen na 53 miliionov dinarjev. GLAS 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 9. DECEMBRAJ9g Ob letošnjem dnevu republike so na Hrušici pri Jesenicah odprli novo samopostrežno trgovino jeseniške trgovske delovne organizacije Zarja. Trgovina je montažna, gradili pa so jo z denarjem delovne organizacije, interne banke ABC Pomurke in sovlagateljskimi deleži. Poleg nove trgovine, ki je bila nujno potrebna (staro so zaprli), so zgradili še gostišče. — Foto: F. Perdan Izvolili svet in organe KS Poljane — V krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini je skupščina v začetku novembru izvolila 14-članski svet krajevne skupnosti. Za predsednika sveta je bil izvoljen Jože Šubic z Lomov, za namestnika pa Miran Osredkar iz Poljan. Novi predsednik šestčlanskega poravnalnega sveta je Vinko Kržiš-nik iz Podobena, za predsednika sedemčlanskega potrošniškega sveta pa so izvolili Valentina Hrena in Poljan. Programska konferenca Kranj — Starešina odreda Stražnih ognjev zveze tabornikov v Kranju Brane Stojko je v četrtek sklical 35. letno programsko konferenco članov odreda. Ocenili so delo v minulem obdobju in se pogovorili o programu za prihodnje leto. Na dnevnem redu so bile še nadomestne volitve, podelili pa so tudi priznanja. Poceni kože Gorje pri Bledu — Še lani je bila odkupna cena za kilogram svinjskih kož 130 dinarjev, letos pa jih odkupujejo po 75 dinarjev za kilogram. Smešno nizka cena bo nedvomno naredila svoje: marsikdo jo bo raje zavrgel ali zakopal, kot pa odnesel na odkupno mesto. Predvsem pa se bo to poznalo v delovni organizaciji Koteks. Kje so časi, ko je lastnik prašiča s prodajo svinjske kože lahko plačal klavca, kupil ješprenj in kašo za krvavice? Skrb za upokojence Predoslje — Društvo upokojencev Predoslje ima okrog 350 članov z območja Predoselj, Kokrice, Britofa, Suhe in Orehovelj. Vodstvo, še posebno pa predsednica društva, si je zelo prizadevalo, da so posamezni člani letos lahko letovali v domu slovenskih upokojencev v Izoli. Društvo pa dobro sodeluje tudi s Tekstilindusom. V delovni organizaciji so jim omogočili cenejši nakup tkanin, j p Opravili so veliko delo — V krajevni skupnosti Javorje v škofjeloški občini je letos poleti potekala velika akcija za ureditev ceste. Prebivalci vasi Murave, Podvrh, Četena ravan in Zaprevalj so skupaj z lastniki počitniških hišic na tem območju pod nadzorstvom Cestnega podjetja Kranj širili in utrjevali cesto. Delo so končali v mesecu dni, pred nedavnim pa je Cestno podjetje Kranj urejeno cestišče tudi asfaltiralo. V soboto, C. decembra, so v krajevni skupnosti pripravili manjšo slovesnost in na ogled obnovljenih cestnih odsekov Po-dobeno-Polenškovo brdo in Murave-Četena ravan-Grebljica povabili predsednika občinske skupščine Jože Albrehta, predstavnike občinske skupnosti za ceste in oddelka za ljudsko obrambo, Kmetijske zadruge Škofja Loka, samoupravne interesne skupnosti inčlane gradbenega odbora. Srečanje je bilo pri Tavčarju v Četeni ravni. — A. Ž. PISALI TE NA Onečaščena pieteta 9. novembra letos so šli predstavniki ZB NOV Zobnica od spominskega obeležja v Crnogrobu do spominskega obeležja v Rovtu in spomenika NOV na Planici. Obe spominski obeležji in spomenik na Planici so bili lepo okrašeni z rožami še od 1. novembra naprej, saj jih ni vzela niti slana. Še posebno lepo je bil okrašen spomenik v Crnogrobu, ki so ga pred 1. novembrom okrasili učenci osnovne šole Zobnica. Ob 13. uri 9. novembra je bila okrasitev pri tem spominskem obeležju taka, kot je opisano. Okrog 17. ure, ko so se predstavniki ZB NOV Žabnica vračali, pa je bilo vse opustošeno. Cvetje in ostanki sveč so bili razmetani. Oba trakova troboj-nice na vencu sta bila odtrgana. Visela sta kakšnih 50 metrov stran od spominskega obeležja na borovcu. Rože, kolikor ni bilo pohojenih, so predstavniki ZB NOV vrnili k obeležju in tudi oba trakova. Od 13. do 17. ure so torej neznanci pokazali svojo nekulturo in se znesli nad okrašenim spominskim obeležjem. Poteptali so pieteto do tistih, ki so se žrtvovali za osvoboditev in boljše življenje. Ko smo ta vandalizem obravnavali na 13. seji upravnega in nadzornega odbora krajevne organizacije ZB NOV Žabnica, smo tudi izvedeli, da so obiskovalci spomenika na Planici odstranili s spomenika prilepljeno znamko. Sprašujemo se, kdo in kaj je hotel s tem pokazati. Vsekakor je razvrednotil pieteto do tistih, katerim v spomin je postavljen spomenik na Planici. Predsednik ZB NOV Pavle Lužan Žabnica Vandalizem v Šorlijevi ulici Že dve leti traja obsekavanje drevja vzdolž garaž med bloki v Šorlijevi ulici 10, 6 in 8. Po zadnjem obsekavanju pred dnevi pa stoji le še deset debel brez krošenj. Zanima me, pa ne le mene, kdo je za to odgovoren in kakšno vlogo imajo pri tem, recimo, hišni sveti. Menim, da je tudi odgovorni službi, ki skrbi za nasade, problem znan. Ne vem pa, kaj je bilo do zdaj narejeno, da se to ne bi več dogajalo. Če pa so akacije neprimerna drevesa za nasade v naseljih, bi morali v Šorli]cvem naselju najti kakšno drugo rešitev. Meni se zdijo akacije zelo lepe... Kakorkoli že! Za takšno pustošenje ni opravičila! Kristina Mauser, Šorlijeva 19 Krajevna skupnost Grad Uredili so cesto na Štefanjo goro Grad pri Cerkljah, 8. decembra — »Čeprav smo majhna krajevna skupnost in so naša naselja razmetana pod Krvavcem in Davovcem, nam je v minulem obdobju uspelo marsikaj narediti. Pohvalo pa letos zaslužijo prebivalci Stefanje gore, ki so razširili in urejali cesto,« je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Hudobivnik Krajevna skupnost Grad v kranjski občini z naselji Grad, Dvorje, Štefanja gora, Stiska vas in Ambrož pod Krvavcem je bila prva na cerkljanskem območju, ki se je lotila velike telefonske akcije in jo potem tudi prva končala. Po izgradnji telefonije pa zavzetost za urejenost in skrb za reševanje komunalnih problemov ni pojenjala. »V dolini, v Gradu in Dvorjah, smo telefonijo uredili 1984. leta. Naslednje leto pa smo s telefonom povezali tudi hribovita naselja Šta-fanjo goro, Stisko vas in Ambrož pod Krvavcem. Precej trdega dela in denarja je bilo treba, da smo uresničili to nalogo, ki smo si jo zadali v minulem mandatnem obdobju,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Hudobivnik. Vendar telefonija ni bila edina naloga, ki so jo zapisali v prejšnji srednjeročni program. Gradili so namreč tudi vodovod po Kriški planini do Jezercev. Dela so končali letos v začetku leta. Spomladi so se lotili tudi gradnje avtobusnega postajališča. Ne le to, da imajo zdaj tisti, ki čakajo na avtobus ob slabem vremenu, streho nad glavo, takšno,kakršno je, je tudi v okras kraju. »Se posebno pa moram letos pohvaliti,« pravi Ciril Hudobivnik, »prebivalce Štefanje gore. Že pred dvema letoma so širili cesto od spodnje postaje žičnice na Krvavec do vasi. Lani jim je ponagajal plaz, ki so se ga tudi sami lotili. Letos pa so cestišče utrdili, uredili odvodnjavanje in se odločili tudi za as- Pred dnevi so na razširjenem delu ceste na Štefanjo goro položili tudi grobi asfalt Ciril Hudobivnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan Zupin, predsednik vaškega odbora za Štefanjo goro V križišču pri Bavantu so letos P°" stavili avtobusno postajališče falt. Pred dnevi so delavci Cestne* ga podjetja položili na razširjene*"1 delu v dolžini 400 metrov grobi as-falt. Prihodnje leto naj bi delo dokončali.« Dela pri urejanju ceste na Štefa; njo goro je že predlanskim in lanj ter tudi letos vodil Štefan Zupin, &1 je predsednik vaškega odbora z8 Stefanjo goro v svetu krajevne skupnosti: »Od postaje žičnice d° vrha oziroma do B'ča, kot pravim0 domačini, je bila cesta asfaltiran* že pred 14 leti. Asfalt je bil zdaj že precej poškodovan, razen tega P8 je cesta postala preozka. Pred dvema letoma smo jo zato v dolžin1 400 metrov najprej razširili za dv* metra. Letos pa smo se odločili, d* jo dokončno uredimo. In tako smo pred dnevi za en meter razširili tU* di asfaltno prevleko. Vsa vas je p11" spevala denar, razen tega pa srno naredili še blizu 300 delovnih j*' traktorskih ur. Kdor je mogel, M delal, na pomoč pa nam je priskočila tudi krajevna skupnost. Še po* sebno pa si je prizadeval predsednik sveta krajevne skupnosti Cird Hudobivnik, za kar smo mu zelo hvaležni.« Tudi v tem srednjeročnem obdobju imajo v krajevni skupnostiv programu nekaj pomembnih na' log. Upajo, da jim bo morda prihodnje leto uspelo dokončno urediti otroško oziroma športno igrišče. Obnoviti bo treba javno razsvetljavo. Lotiti pa se nameravajo tudi ceste Grad-Pšata, da bi na ta način dobili v tem delu tudi avtobusno povezavo. A_ žalar V Savici bo gostinski lokal Bohinjska Bistrica — Zasebni gostinec Krsto Tripič, ki je za zdaj še najemnik restavracije v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici, bo sredi tega meseca začel na svoje, v lastnem gostinskem lokalu. Ob cesti, ki vodi proti smučišču Kobla, je kupil staro in že več let prazno stavbo, vilo Savico, in jo v kratkem času obnovil in preuredil. V njej je sedem sob s skupno 20 ležišči prve kategorije in gostinski lokal s 40 sedeži. Do poletne sezone bo v prizidku, ki je že pod streho, uredil še restavracijo z 80 sedeži, prav toliko pa jih bo še na terasi. Pri opremljanju notranjih prostorov je Trpiču s predplačilom pomagala turistična agencija Generaltu-rist — poslovalnica Portorož. Prenočitvene zmogljivosti ima za letošnjo zimo že prodane. Kaj bo z lokalom v Zoisovem gradu? Krsto Tripič pravi, da so novomeške delovne organizacije, ki so lastnice gradu, že razpisale natečaj, na katerega se je odzvalo kar precej gostincev. C. Z. V Šenčurju praznujejo Šenčur — Pred devetimi leti so v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini krajevni praznik poimenovali po 10. decembru 1941. Tega dne v prvem letu okupacije je bila namreč v Šenčurju ustanovljena- Koroška četa kot del priprav na decembrsko vstajo na Gorenjskem. Za ustanovitev čete sta bili takrat skrbeli partijska in organizacija Osvobodilne fronte v Šenčurju. Po ustanovitvi je v četo vstopilo 25 domačinov iz Šenčurja ter sosednjih vasi Voglje, Visoko in Srednja vas. 47 borcev pa je bilo iz drugih krajev Gorenjske. Četa je delovala na levem bregu Save. Spomladi leta 1942 so izvedli večjo vojaško akcijo na Zgornjem Brniku. Imeli so večji spopad v obkoljenem Udinem borštu. Trinajsterica" borcev pa je bila junaški dvodnevni boj do poslednjega moža v Okrogel-ski jami. 18. junija 1942 pa je Kokr-ška četa na Kališču pod Storžičem prerasla v 2. (kokrški) bataljon novo- Dovolj dela ima — Na obsežnem Žirovskem vrhu zna le Franci Oblak z Zale 24 strokovno popraviti traktor, kosilnico, druge kmetijske in gozdarske stroje ter priključke. Če bi dobil prostor za delavnico V Žireh ali v Gorenji vasi, bi se takoj odločil za obrt. Tako bi kmetom iz Poljanske doline precej skrajšal pot in tudi stroške, ki jih imajo pri popravilu strojev. — S. Jesenovec Imate konjička? Pepca Aljančič: Možgane je treba trenirati Včasih se je Pepca Aljančič, Ižnko-va iz Kovorja, preživljala s šivanjem. Najprej je delala v Peku, potem pa je šivala doma, celo obrt je imela. Včasih so šivilje hodile šivat na dom. Po štirinajst dni ali tri tedne je bila ena pri eni hiši in je zašila vse, kar ji je pač gospodinja naročila. Ko je Pepca pred dvema letoma prišla v Dom Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču, so ji dovolili, da je prinesla s seboj tudi svojo staro 'singerico'. Svojo sobico so ji dali, da ima dovolj prostora za šivanje in jemanje vzorcev. Zdaj p-Pepca zašije ljudem v domu vse, kar jo pač poprosijo. Morda ne bi bilo nič posebnega, če Pepca ne bi prihodnjega aprila šteia že 80 let. Delo jo ohranja pri zdravju in pri močeh. Možgane moraš telovaditi, pravi. Ko sem jo obiskala, je s krojne poie pravkar delala kroj za krilo Marije iz Zvirč, ki je tudi v domu. Malo ožje krilo hoče imeti, prav takšno, kakršnega je videla v reviji. Naredila ji ga bo, zakaj pa ne. Le šivanja oblek se ne loti več. Največ pa ustanovljenega Kokrškega odreda- Prireditve v počastitev krajevne!? k praznika so se v Šenčurju začele * ^ v nedeljo, ko je bila dopoldne po u, ttiE cah krajevne skupnosti propaga*1 lte na vožnja članov Avto moto društ^lj v domu Kokrške čete pa je druš^ L prijateljev mladine popoldne pripr fy vilo prireditev z naslovom Vrtilj3. ] Ta teden so vsak dan na progratf1. ^ različna športna tekmovanja, in cer v odbojki, namiznem tenisu *m košarki. Jutri v sredo, bo najprej *j \ programu pohod od spomenika đ ty spomenika, zvečer pa bo v domu ta silcev v Srednji vasi slavnostna seJ Vs. krajevne skupnosti. V petek bodo ta turističnem domu odprli klubsko ^tifj bo, v soboto ob 18. uri pa bo v Dorf% Kokrške čete osrednja proslava s P^bj delitvijo priznanj in plaket. Praz^fj vanje bodo sklenili v nedeljo, ko " i§) dopoldne najprej gasilska vaja, Pff < poldne pa Koncert iz naših kraj«v H A. Z- h' K V iš Ob' popravlja robove, všiva nove zadrge in podobno. Zdaj že gre, ko ni ura napovedana, pravi Pepca, ko je ne priganjajo. Zdaj je šivanje zanjo res le še konjiček, z njim se zamoti, da ure v domu niso predolge. Čas ji kar hitro mine. Kar premalo gre ven, na sprehod. Malo se zamoti s šivanjem, mal° z golobi in vrabčki, ki prihajajo po zrna na njen balkon. Bo res morala vsak dan vsaj dvakrat na sprehod tjale proti Ročevnici, da bo kri bolj hitela po žilah! D. Dolenc KULTURA 5. stran (^IM1KMJ©IESGLAS Prešernova družba DOBRA IN NE PREDRAGA KNJIGA J^bljana - lahko lana — Neprestano rastoča naklada redne zbirke Prešernove družbe verjetno ne kaže le tega, da si Slovenci privoščimo samo še poceni knjigo. Letošnji izbor potrjuje, da bo po marsikateri knjigi iz rednega programa lahko segel tudi zahtevnejši bralec. fetoš ° visoke naklade, kot jo ima drulk^ redna zbirka Prešernove 2apra ni bil° že od leta 1965> Prav" rQ01 Pa lahko tak stavek zapisuje- - ar vsako leto in to za slovenske 2birirer? ni nepomembno. Letošnja dov ai-3e»izšla v nakladi 33.500 izvo-37 0'd J> če govorimo v odstotkih, za tja .^stPtkov več jih je kot lani. Mor-g0VQ P.ri knjigah malce neumestno vena- 0 številkah in odstotkih, ko iP ipa. Je Potrebno, zlasti v časih, Izid redne zbirke Prešernove družbe sta pospremili tudi dve knjigi iz zbirke Vrba. To sta Polone Skrinjarjeve Sence nad Razpokom in Toneta Peršaka Ljubljanske novele, s katerimi avtor osvetljuje nekatere zgodovinske trenutke pri nas. dosto JJ* knjiga postala draga in težko v P*\a- Razmeroma poceni knjiga st^j.p i ni ZDil"ki Prešernove družbe Po„ let°s knjiga 567 dinarjev — ni lisa na našem knjižnem trgu. A cenj11 Zyisoka naklada odločilna pri kidn .sne zbirke, pač pa sta letos n°st Sbf °m0gli tudi Kulturna skuP" 2dr^>yenije in Ljubljanska banka iaj. p0Vpre^uJno, da~bf morala biti tudi gažena banka. pa njnaJ bo knjiga po ceni dostopna Let^recno branje. Ravno nasprotno. ftemS*1 zbir petin kniig (ob 0Dvez" sam . ešernovem koledarju) je ne Hov lzbira' ki Jo je naredila Prešer-je a družba s srečno roko, temveč WrS+alca knJiga tudi nadpovrečno L?lltetno branje. To velja še poseli 2a.knJigo Antona Ingoliča Zgodi-Pobf-i16, PisatelJ- ki 00 januarja do- tot " Že 80 let' piše še kar naPreJ in sai je °b oceni njegove knjige zapi- gol -■' ^adravec — piše vse bolje. In-|jiolc Je napisal letos tudi svojo avto-talcgra^i.-0' ki 00 januarja izšla prav 0 Pri Prešernovi družbi. v Jj- Sprohar je mlad pisatelj, ki je ^0lrki izdal že drugo knjigo. To je • Natečaju nagrajen roman Tudi fiiVi!dim- Avtor, ki je slep, se v knji-Ukvarja s problemom slepote, ki je za videče tako malo raziskan, predstavlja celo nekakšno tabu temo v literaturi. Nekdo pač mora načeti tudi tak problem in Sprohar se ga je lotil pogumno. Iskreno razgrinja pred bralcem realni svet slepega človeka, njegove bitke za obstoj, za sprejem v okolje. S problemom slepote se je ukvarjal že v svoji prvi knjigi, zdaj pa že pripravlja novo, prav tako o tej temi. V zbirki je vedno tudi mladinska knjiga; tokrat jo je napisala Mirni Malenšek. S Počitnicami v Bavangi popelje pisateljica bralca v Centralno Afriko, ki jo je spoznavala po pripovedovanju svojega vnuka. Iz teh pripovedi je nastala knjiga dogodivščin, vedra in poučna za mlado bralstvo. Ali sploh poznamo travnik, ob katerem ali po katerem hodimo vse poletje? Tako sta se vprašala mag. Andrej Seliškar in dr. Tone VVraber, in veliko tega, kar vesta o travniških rastlinah, zbrala v knjigi Travniške rastline na Slovenskem. Če hoče narod obstajati, mora znati tudi kmeto-vati, vedeti veliko o naravi, ne le o kulturi, menita avtorja. Če smo že iz osnovnošolskega in srednješolskega znanja pregnali precej vedenja o naravi, je razumljivo, da zadnje čase narašča zanimanje za priročnike. Knjiga je nekakšna pot v botanični svet več kot sto rastlin, značilnih za travnik, opremljena s fotografijami. V njej je približno trideseti del celotnega slovenskega rastlinstva, name-njana pa je šolarjem, učiteljem in nasploh ljubiteljem narave. Velike in male bolezni človeštva avtorja dr. Vladimira Utviča ni povsem neznano branje, saj so ga pred časom kot podlistek spoznavali že bralci Dela. Značilno za knjigo je nenavaden, predvsem pa drugačen pogled na medicino, na njeno veliko moč in nemoč. Odlikuje jo ne samo izredno avtorjevo poznavanje stroke, temveč tudi duhovito pisano besedilo, ki mu je spremni tekst napisal dr. Janez Milčinski. Prešernov koledar — čeprav ga omenjamo ob koncu — ni najmanj pomemben del redne zbirke, ki izhaja že štiriintrideseto leto. Letošnji izbor prispevkov je Ivo Tavčar celo nekoliko razširil in predstavil bralcem obsežno in zanimivo branje, tako, ki se po vsebinski in oblikovni plati sicer ne razlikuje od koledarjev prejšnjih let. Razen tega, da je koledar opomnik za vsakdanjo rabo, prinaša tudi pomembnejše obletnice za danes in jutri. Spomni se 140-letnice izida Prešernovih Poezij, čebinskega kongresa, dotika pa se tudi tako aktualnih tem, kot je Plečnikova razstava, dr. Lah piše o varovanju okolja, dr. Likar o sodobni bolezni človeštva — aidsu. Skozi koledar se prepleta tudi pesniški in leposlovni del, ki so ga prispevali vidni slovenski umetniki besede; vse skupaj pa povezujejo epigrami pesnika Janeza Menarta. l m. V KRANJSKIH RAZSTAVIŠČIH *"anj v Mali galeriji in galeriji Mestne hiše sta te dni odprti zanimivi razstavi: Kranju se predstavljajo likovni "^tniki iz Zemuna, odprta pa je tudi že tradicionalna novoletna razstava del članov Likovnega društva Kranj ^lna prodajna galerija? FteHr letos so kranjski likovni fl^Ote skuPaj z nekaterimi gosti z * Majske pripravili v Mali galeriji v • novoletno prodajno raz-\\u svojih del. Razstavljene slike, : Plastike, grafike, risbe, kerami-Slj^.n novoletne voščilnice predstavi nazoren prerez skozi lansko in 3*v^ ?tarejšo likovno ustvarjalnost J j^Jev. ^Ja^r °b novoletni razstavi se spet >i^vl3a vedno znova načeto vpraša-Sj^^dajne likovne galerije v Kra-tSa naj bi po zgledu drugih mest % l°?ala odkupe kvalitetnih likov-\ \r t- Vseh vrst, tudi umetniško fo-in izdelke umetne obrti, delo naj bi po zgledu podob- 0 tifij.8alerij dobilo tako imenovan cer-Si? '. P°trdilo o kvaliteti z najos- °"bi tršimi podatki o avtorju. Tako °>atl zaščiten tudi kupec, ki nemalomu Za drag denar kupi malovredno 1 JJ^U celo kič. iy 0vanJe galerije z umetniki |>o n 1 Ornogočilo tudi pridobitev del ^J^očilu, kar velja še posebej za m p neJšo likovno opremo prosto-Rfeu*f*erVJa bi morala prisluhniti tr-W ln njegovim potrebam in obe-^likS beti za likovno osveščenost he^0valcev. Zato prodajna galerija *°Vin biti le privesek te ali one tr-^lon temveč samostojna enota v sfU VecJe delovne organizacije, fcifj ;a na primer galeriji Ars ali La- Sodelovanje z Zemunom Razstava članov Društva likovnih in uporabnih umetnikov iz Zemuna sodi v okvir že kar tradicionalne kulturne izmenjave med tem starodavnim mestom ob Donavi in Kranjem. Septembra so se v galeriji Stara kapetanija v Zemunu predstavili gorenjski slikarji koloristi — Boni Čeh, Alenka Kham-Pičman, Henrik Marchel, Franc Novine, Vinko Tušek in Cveto Zlate. Likovniki iz Zemuna so obisk vrnili z deli cele skupine slikarjev, grafikov in umetniških fotografov, tako da si lahko ustvarimo vsaj vtis o njihovi likovni ustvarjalnosti. Vsekakor so njihova prizadevanja izredno pestra in segajo od poparta, surrea- lizma, objektne umetnosti, simbolizma, barvnega ekspresionizma do nove podobe in drugih stilnih odtenkov sodobne umetnosti in umetniške fotografije. Društvo zemunskih umetnikov ima več kot 90 članov. Mnogi delajo v Beogradu, tako da je medsebojna izmenjava mnenj s tamkajšnjim likovnim dogajanjem že dolgoletna praksa. Mislim, da isto lahko rečemo tudi za naše stike z Zemunom, ki naj prav tako postanejo vir likovnih informacij, predvsem pa izhodišče za kar najbolj prijateljsko medsebojno razumevanje in sodelovanje na različnih področjih kulturnega življenja- Cene Avguštin LINHARTOVI DNEVI v Ljubljani. Cene Avguštin Radovljica — Praznovanja obletnice Linhartovega rojstva, letos mineva 230 let, so se tokrat v radovljiški občini lotili še posebej slovesno. V okvir prireditev je sodil že literarni večer minuli petek s pisateljico Polono Škrinjarjevo, osrednja slovesnost pa bo v četrtek, 11. decembra, prav na obletnico rojstva začetnika slovenske dramatike. Tega dne bo namreč dopoldne v osnovni šoli A. T. Linharta občinsko srečanje v?lad» gledališčniki — v^trtek bodo v osno-šoli A. T. Linharta r'jUu igralci pokazali, JJ.1 znajo. Na sliki: jy»!2or iz Zupanove i:lcke, avtorica Dum-fla.Renko, 8.b, OŠ A. £' Linharta, linorez. Naša beseda 86. Osnovnošolci bodo vse dopoldne predstavljali svojim vrstnikom in seveda tudi tistim, ki si hočejo ogledati mlade igralce, kaj vse so se naučili v svojih gledaliških krožkih. Med drugim bodo predstavili tudi igrici Maks Žvižgač in pa Le po kom se je vrgel ta otrok. Da znajo pripraviti tudi recital, bodo svojim starejšim vrstnikom z nastopom pokazali predšolski otroci iz radovljiških vrtcev. Ob 12. uri pa bodo v avli šole, ki nosi ime začetnika slovenske dramatike, odkrili doprsni kip. Zvečer pa bo v avli osnovne šole znova slovesno. Ob 19.30 se bo namreč tu začela proslava, na kateri bodo podelili letošnje Linhartove plakete in priznanja. Na slovesnosti bo govoril Ciril Zlobec. V kulturnem programu bodo predstavili recital poezije Cirila Zlobca, v glasbenem delu programa pa nastopa Komorni moški zbor A. T. Linhart. — L. M. Popravek: V članku Evgen na Naklanskem odru z dne 5. decembra je pomotoma med igralci izostalo ime Monike Hafner. Se opravičujemo. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji in v ga'eriji Mestne hiše sta odprti razstavi del likovnikov iz Zemuna in novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Po koroških partizanskih poteh. Slike razstavljata dr. Danica Bem-Gala in dr. France Cegnar. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava likovnih del članov likovnega kluba Relik Trbovlje. RADOVLJICA — V galeriji Kamen na Linhartovem trgu razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. ŠKOFJA LOKA — V prostorih Loškega^odra je do 20. decembra odprta razstava fotografij, ki so jih prispevali člani loških fotoklubov. Loški muzej je odprt samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Danes, v torek, ob 17. uri v knjižnici Ivana Tavčarja odpirajo preurejeni mladinski oddelek. Gostja ob tej priložnosti je pesnica Neža Maurer. V sredo, 10. decembra, Ob 18. uri pa bo Marija Stremfelj ob diapozitivih govorila o ženski odpravi na Pik komunizma. V četrtek, 11. decembra, ob 18. uri pa foto kino klub predvaja diapozitive Lepote gozda. ŽELEZNIKI — V salonu Alples razstavlja risbe Peter Jovanovič. DOMŽALE — V dvorani glasbene šole danes, v torek, ob 19. uri nastopa z lutkovno predstavo Vodnjak življenja Cveto Sever. VRBA, DOSLOVCE — Prešernova rojstna hiša in Finžgarjeva rojstna hiša bosta do februarja zaprti. _SLOVENC SLOVENCA VABI Škofja Loka — V petek, 12. decembra, ob 19.30 bo v prostorih osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku koncert pevskega zbora Lubnik Škofja Loka. Na prireditvi bodo sodelovali tudi moški pevski zbor iz Kočevja, s Ptuja in iz Logatca. Vstopnice so na voljo uro pred koncertom v osnovni šoli Podlubnik. FESTIVAL ALPINISTIČNIH FILMOV Kranj — Najboljši snemalci alpinisti bodo v soboto, 13. decembra, ob 20. uri v kinu Center predstavili svoje najboljše filme. Na sporedu bodo: Cero Torre in El Capitan Petra Podgornika, Pred vzponom Otona Naglosta in Nepalske poti Petra Markiča. Filmi bodo popeljali gledalce skozi središča alpinističnega delovanja zadnjih let — Severno Ameriko in Patagonijo, prek domačih hribov v Himalajo. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji pri Planinskem društvu Kranj in na dan predstave pri blagajni kina. ZAKLJUČEK LUTKOVNIH ČETRTKOV Z VRATI Kranj — Z lutkovno predstavo Vrata, ki jo bo pod režijskim vodstvom Viadimirja Roossa izvedla lutkovna skupina Gledališča čez cesto Kranj v četr-W tek, 11. decembra, ob 17. uri v koncertni dvorani De- lavskega doma v Kranju, se končuje jesenski%ciklus tradicionalnih lutkovnih četrtkov za otroke. »Vrata ^ so tipična novoletna predstava za najmlajše. Dva dečka prideta pred vrata in skušata vstopiti v vrt, pa so vrata na poti... Na vrtu je maček in še druge živali, ki pa ju ne puste vstopiti in ju podijo proč. Dečka si marsikaj mislita, se mod seboj pogovarjata, in vse, kar rečeta, se tudi zgodi... Z otroško fantazijo se da odpreti vsa vrata. To je moto predstave, in na koncu postanejo vsi prijatelji. Avtor dela Vrata je Juržy Trunka s Češkoslovaške, v slovenščino pa je delo prevedel in priredil Saša Kump. Lutke je naredil Dušan Soklič, glasbo je prispeval Dino Gojo. Lutkovno predstavo je pripravilo osem članov lutkovne sekcije pri Gledališču čez cesto Kranj na 30 vajah, z njo pa bodo po premieri gostovali po šolah in krajevnih skupnostih v okviru prireditev Dedka mraza,« je povedal režiser predstave Vladimir Rooss. Lutkovni četrtki se bodo za najmlajše nadaljevali v januarju 1987. Drago Papler NOVA KNJIGA POLONE ŠKRINJAR Radovljica — Literarni večer v knjigarni DZS v Radovljici, ko je svojo pravkar izdano knjigo Sence nad Razpokom predstavila Polona Škri-njarjeva, je bil, kot že prenekaterikrat doslej, dobro obiskan. Tako dobro, da so nekaterim obiskovalcem preostale le stopnice, nastopajoči (pisateljica, glasbenika Silan in Šolar, igralki Boletova in Potočnjakova ter voditeljica pogovora Bračičeva) pa so stali dobesedno med poslušalci. Le-ti zelo dobro poznajo dosedanje knjige Polone Skrinjarjeve. Vse štiri so bile zelo dobro sprejete, saj prinašajo živo pisateljičino sporočilo o ženskih usodah sedanjega časa. Junakinje v njenih knjigah so delavke, razpete med delom v tovarni in delom na kmetiji. Prav to dvojnost, ki spodjeda sicer močne, od teže takšnega življenja utrjene ženske, neprestano skozi vse knjige vznemirja in prizadeva pisateljico. Prav to začuti tudi bralec: sporočilo v knjigi je bilo napisano tudi zato, da bi v nas prizadelo tisto, kar prehaja že v ravnodušnost. Zadnja knjiga je malce drugačna od dosedanjih, saj jo sestavljajo tri novele. Le v zadnji knjigi (z delovnim naslovom Breg), ki je tudi že sprejeta v program Prešernove družbe, je pisateljica stopila v povsem delavski svet L. M. PREMIERA ŠKRJANCKA BO JANUARJA V amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah so v letošnji sezoni pripravili že dve premieri, zdaj pa načr-JF tujejo zahtevno predstavo Škrjanček. »Prvo premiero, mladinsko delo Pravljica o Me-jm$^ zinčku, smo predstavili 5. oktobra in je bila do zdaj na odru že štiridesetkrat,« pravi direktor gledališča Miran Kenda. »Predstava je bila zelo odmevna, dobro so jo sprejeli. 40 predstav je za amatersko gledališče vseka-kor zelo veliko, igrali smo jo še na Koroškem in v Sev-j§ niči. Druga premiera je bila Cufarjeva Ljubezen v kleti, do zdaj za abonma in za šole, skupaj 12 predstav. Delo smo morali začasno odložiti zaradi bolezni. Med letošnjimi petimi premierskimi deli so tri predstave za odrasle in dve za mladino. Igralci študirajo Logarjevo delo Kralj v časopisu, ki je namenjeno otrokom. Zdaj smo v hudi stiski s časom, zato smo preložili predstavo Jeana Anouilha Škrjanček. Delo je namreč zahtevno in na odru je kar 40 igralcev. Delna zamuda je nastala tudi zato, ker smo imeli predstave še letos aprila in nam je ostalo malo časa za študij novosti letošnje jeseniške gledališke sezone.« D. S. KONCERTI V DECEMBRU " Ljubljana — Po krajši slovenski turneji Bajage in Instruktorov pripravlja Festival Ljubljana v četrtek, 18. decembra, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank glasbeni večer, na katerem bo nastopil Vlado Kreslin z gosti. Dan kasneje bo v hali Tivoli nastopila ena najboljših roots-feggae skupin. Misty In Roots bosta na jugoslovansko turnejo pripeljala ŠKUC in Cankarjev dom. Center interesnih dejavnosti skupaj s Cankarjevim domom pa vabi danes, 9. decembra, ob 20.30 v srednjo dvorano CD, kjer bo sklepni koncert Ree-gie VVorkman VVorkshop Orchestra. ivD) Majda Štern [GLAS 6. stran_ Svet brez bleščic »Samo živeti si želim...« Šest let je od tedaj, ko so Majdi povedali, da ima neozdravljivo bolezen. Premagati strah in obupno tesnobo ter dojeti vse tisto, kar je dobrega v naravi in ljudeh Bilo je pred šestimi leti. »Nenadoma me je zjutraj v službi, v jeseniški Železarni, obšla neznanska slabost, nerazložljiva in nedoumljiva omotica, ko ne moreš ne stati ne hoditi ne ležati,« pravi Majda. »Doma ni bilo nič bolje in popolnoma podzavestno sem si otipala dojko. Majhna, neznatna zatrdlina! Leta in leta sem si dopovedovala, da raka nikoli ne bom imela. Nikoli! Slabost je postajala neznosna. Morala sem v Ljubljano. Ko sem sedela pred zdravnikom z mojimi izvidi, je čisto počasi dvignil glavo, me pogledal in dejal kar preveč glasno in kar preveč naravnost: »Gospa, ostali boste tukaj, amputirali...« Ne vem, kako sem sploh našla železniško postajo, ne vem, kako sem poiskala pravi vlak proti Gorenjski. Vem le, da sem se vsedla na južno stran in ko... ko sem v daljavi zagledala Triglav, sem v obupu, stiski in neizmerni bolečini glasno zajokala. V dveh naslednjih letih sem si izjokala srce in dušo: mislila sem, da se mi bo zmešalo v noči pred operacijo, bila sem telesno in duševno na tleh. Na svetu ni bilo človeka, ki bi me bil lahko prepričal, da je sploh še vredno živeti. Čisto počasi pa sem se kljub vsemu le začela vračati. Danes vem, da mi je dala moč in voljo drugega rojstva glasba da so me rešili dobri ljudje, predvsem pa plemeniti kirurg dr. Matjaž Suštaršič. Veste, drugo življenje je drugačno, žal pa okolje ostaja isto. Štiriindvajset ur na dan sami samcati hodite po strmi in težki poti z negotovim korakom, vedoč, da lahko zdaj zdaj omahnete. Mislim, da me je rešila ljubezen. Ljubezen zlatih in plemenitih ljudi in moja ljubezen do vsega, kar je na tej zemlji vredno pozornosti, ljubeče besede in dobrih dejanj. Prej, pred boleznijo, si sploh nisem mogla predstavljati, da je v meni sami toliko dobrote, toliko ljubezni do narave ter poštenih in čutečih soljudi. Vidim in čutim z vsako bilko ali rožo, pobožam vsako rastlinico na vrtu. V najtežjem letu svoje bolezni sem imela po hiši vsepovsod polno rož, ki sem jih zalivala in negovala. Neštetokrat, ponoči in podnevi, sem hodila med njimi in jim v solzah prigovarjala: cveti-te, cvetite v letu, ko bom umrla.. Ne boste verjeli, a je res; tisto leto so mi najlepše cvetele. Osebno sem prepričana, da ne bi bilo niti enega samomora na svetu, če bi ti ljudje prej oboleli za rakom. Bolezen ti daje toliko energije, volje, življenskega poguma, da ni mogoče povedati. Operacija ti marsikaj odvzame, a narava po drugi strani neizmerno veliko da. Samo živeti si želiš, preprosto, ljubeče, ves dovzeten si za naravo in lepote, predvsem pa povsod iščeš drobno in toplo lučko ter odkrivaš in se veseliš dobrega človeka. Manjka ti samo tisto, kar nič ne stane. A vsakdanjost kajpak ni taka: čutim, da za nekatere, ki vedo za mojo bolezen, kar predolgo živim. A za hudobne ljudi mi resnični ni več mar: gledam jih, a jih ne vidim, slišim jih, a ne poslušam. Zame jih enostavno ni več. Nikogar, ki mi je kdajkoli pomagal, ne bom pozabila. Rotim vas, vse tiste, ki boste dalj živeli, pomagajte ljudem v stiski. Predvsem pa je treba zaupati zdravnikom, če se vam kaj hudega zgodi. In verjeti, sam sebe prepričati, da bodo notranji krči in strah ter tesnoba, ki ti ne da dihati, prešli. Treba je verjeti v sebe, v naravo, v dobroto...« Majda Štern iz Zabreznice, ponosna, pokončna, samozavestna, izžareva neko posebno, sevajajočo toploto, lepoto in milino. Za njenim lepim, domala še dekliškim obrazom, ki ne kaže njenih petih desetletij, je usodno osebno tragiko premagala moč čustvenega in bogatega srca, ki drhti nad neznanim, a si vsak dan neizprosno veleva, da je treba vse prenesti, vse pretrpeti, samo da bi užilo še eno podobo preprostega, resničnega in lepega življenja... D. Sedej. Odpiranje žgočih tem Kranj, 9. decembra — Petra Škofic, glavna in odgovorna urednica kranjskega mladinskega glasila Naprej, ob izidu nove številke: »V zadnjem času smo, glede na odziv med bralci, oblikovali trdnejši vsebinski uredniški koncept — izpostaviti problematiko lokalnega značaja, ki je obenem zanimiva tudi širše.« Danes, 9. decembra, bo prišla iz tiskarne nova številka glasila Naprej, ki ga izdaja OK ZSMS Kranj. Glede na dokajšen odmev zadnjega glasila, predvsem zaradi posameznih objavljenih tem, smo več o vsebini najnovejše številke vprašali Petro Škofic, ki opravlja naloge glavne in odgovorne urednice. »Tudi v novem Napreju ponujamo v branje celo vrsto zanimivih in aktualnih člankov, posebej intervju z Markom Pogačnikom, glavnim urednikom likovno — literane revije Plamenica, ki je leta 1963 na kranjski gimnaziji in širše povzročila škandal. Zanimivo je tudi razmišljanje profesorja Globočni-ka o razmerah v SŠEDU, ideja o mladinskem kranjskem radiu ter zapis o razdorih znotraj Prešernovega gledališča.« V uredništvu glasila so si zadali nalog o, podreti meje, ki ločijo ozek mladinski časopis, ki izhaja zaradi njega samega, od časopisa, ki bralcem prinaša obilco privlačnega branja. Glede na zadnji dve številki Naprej a so premiki v tej smeri zelo vidni. »Pozna se tudi razširjena zasedba tistih, ki želijo sodelovati pri nastajanju našega glasila. Pomagajo tudi v predsedstvu občinske mladinske organizacije, ob tem pa ne morem mimo problema financiranja. Glede na uredniške načrte in finančne zmožnosti bo treba v tej smeri doreči še marsikaj.« Tudi ta številka Napreja je izšla v nakladi 1500 izvodov, brezplačno jo bo moč dobiti v vseh kranjskih srednjih šolah, knjižnici, knjigarni ali v prostorih OK ZSMS Kranj. Vine Bešter ZANIMIVOSTI TOREK. 9. DECEMBRAJ* MERKUR kranj Vijugasta pot do male vodne elektrarne Pri Povšnarju Kokra spet poganja turbino Kranj, 5. decembra — Pri Povšnarju v Kokri so tik pred dnevom republike slovesno pognali malo vodno elektrarno, ki je priključena na električno omrežje, obratovala pa bo lahko tudi samostojno, če bo treba. Povšnarjev pogum se je že razlezel po dolini Kokre in slišati je, da tudi drugi že razmišljajo o svoji elektrarni. Male vodne elektrarne so bile pri nas povsem pozabljene, dokler energetska kriza ni spet prebudila zanimanja zanje. Po kopici besed o pomenu malih vodnih elektrarn je bilo že marsikaj postorjeno: poenostavljeni so postopki za pridobivanje dovoljenj, pri roki so že pisni napotki, graditelji dobe strokovne nasvete, napravljene so študije o možnih lokacijah, tudi elektriko se malim elektrarnarjem že splača oddajati v omrežje. Pri Povšnarju so imeli nekdaj žago Zanimanje se je seveda najprej prebudilo pri tistih, ki so jim potoki in rečice nekdaj že gnali žage, mline, morda celo elektrarne. Tako je tudi Janez Povšnar iz Kokre 63 že pred leti gledal staro, opuščeno žago, ki je dajal kruh očetu in dedu. Izkoriščala je moč Kokre, ki teče mimo domačije, voda pa je do žage pritekala po lesenem kanalu. Ta je bil že povsem dotrajan, poslopje je še stalo, v njem pa je bila stara turbina. Kokra je za postavljanje malih vodnih elektrarn zelo primerna, je lani pokazala študija, ki so jo napravili v kranjski občini. Ko je o svoji elektrarni začel razmišljati Povšnar, seveda študije še ni bilo, tudi brošure napotkov bodočih elektrarnarjem ne, upravni postopki so bili dolgi in zapleteni, elektrike se v omrežje ni splačalo oddajati... Torej je potreboval polno mero poguma. Najprej je nameraval izoristiti potok Najprej je nameraval zajeti potok, ki se tam izliva v Kokro in priteče od Suhadolnika. Napravljen je imel celo idejni projekt. Da je malo razmišljal o tem, kako bi z elektriko nekaj zaslužil, če bi jo oddajal v omrežje, pove dejstvo, da je kupil generator — 15 kVA sinhronskega, ki je primeren le za samostojno obratovanje male elektrarne, ki torej ne more biti priključena na omrežje. Stvari so se zasukale drugače Splet okoliščin pa je stvari zasukal drueače. Vodnogospodarsko podjetje je zaradi splošnih regulacijskih ukrepov obnovilo jez in obrežje Kokre nad kmetijo. S tem se je Povšnarju odprla možnost, da po nekdanji leseni poti do žage spet pripelje vodo; seveda so lesene dovodne rake že propadle. Mimo Povšnar j eve kmetije pa so pred leti udarniško do Suhadolnikovih postavili daljnovod, tam so bili tedaj delavci Elektra in predstavniki kranjske občine, s katerimi je Povšnar navezal stike. Opustil je misel o izkoriščanju bližnjega potoka in se posvetil obnovi žage, ki jo je spremenil v malo vodno elektrarno. Turbino so mu obnovili, kupil je nov generator Deležen je bil strokovne in denarne pomoči. Staro Francisovo turbino, ki so jo naredili v nekdanji škofjeloški delavnici, so mu obnovili v kranjski elektrarni Sava. Iz občinskih sredstev SLO je prek krajevne skupnosti prišla denarna pomoč pri gradnji novega, betonskega utoka za vodo iz Kokre. Pri Elektru Gorenjske so mu napravili gradbeni projekt, dobil je tudi napotke za pridobitev vseh potrebnih soglasij. Kupil je nov asinhronski g enerator; tako ima v elektrarni zdaj dva. Seveda ne moreta obratovati hkrati. Asinhronskega 22 kVA s 17 kW turbino uporablja, saj je elektrarno priključil na omrežje. 15 kVA sinhronski generator pa ima v rezervi, če bo elektrarna obratovala samostojno, ločeno od omrežja. Za povezavo z omrežjem se je odločil, ker je takšna izvedba elektrarne cenejša, pri samostojnem obratovanju mora biti namreč dosti bolj zavarovana, kar pa zahteva več denarja. 150 tisoč kilovatnih ur na leto Elektrarna bo dajala okoli 150 tisoč kilovatnih ur na leto. Koliko je veljala, je težko reči, saj je Povšnar veliko naredil sam. Septembra 1983. leta je bila ocenjena na 5,5 milijona dinarjev, od tega gradbeni del na 4,8 milijona dinarjev. Toliko bi tedaj moral odšteti zanjo, če bi mu vse naredili drugi. Vsekakor pa ga je veljala manj, kot če bi moral vse postaviti na novo. Tam je bilo že staro poslopje žage, imel je že trubino, dobil je tudi pomoč. Navkljub temu pa je moral za elektrarno odšteti kar okoli 4 milijone dinarjev. V omrežje je vključena sedma mala elektrarna na Gorenjskem Povšnarjeva elektrarna je prva mala vodna elektrarna v kranjski občini, Veliko denarja je zahtevala BJjj^l betonskega utoka za vodo iz K? ,J elektrarne. Za nekdanjo žago Je„\!£ pritekala po lesenih rakah, ki so ze™ vsem propadle. ki je priključena na omrežje. Pr^i la se je šestim dosedanjim na po £ skem: Robiču iz Gozda Martuljka a triču iz Rateč, Sodji iz Bohinjski strice, Gabrcu iz Loma nad Trz1 > Zupanu iz Retenj pri Tržiču in P1.1 J elektrarni pri škofjeloški čistiln1 pravi. ,-Uf Dokončanih, vendar še ne prikU. nih, pa je še nekaj elektrarn: SflJ1^ Retnjah pri Tržiču, Lepenka Tržič, kos Tržič in Jelovica v Preddvoru- Izdanih je 20 soglasij nO" Pri Elektru Gorenjske pa so za1^ dali še 20 soglasij, največ pri ^ ,< Elektro Žirovnica, kar pomeni, "j, zanimanja za gradnjo malih v0^ elektrarn največ v jeseniškem in hinjskem koncu. Za primerjavo zapišimo, da je^ vsej Sloveniji (podatek je septernbr izdanih 147 takšnih soglasij, od v 120 zasebnikom in 27 delovnim or£ zacijam. Na Primorskem so jih i 40, na celjskem območju 42, na bljanskem 28, na mariborskem \ Gorenjskem 20, kakor smo zap* Kar tričetrtinski delež imajo ne od 1 do 20 kW moči, nad 40 kWJlPr le 5 odstotkov. Torej gre v glavne**1 za male vodne elektrarne. Mala elektrarna na vodovodu V kranjski občini je zanimiv Pr°y na bašeljskem vodovodu. Zaradi p^J vode imajo namreč tam na vod"* nem omrežju razbremenilnike- %■ kovnjaki pravijo, da bi jih lahko z^, njali s turbinami, ki bi nato vrteli *U ratorje in pridobivali bi elekt?j energijo. Takšne turibine bi kof'j| na marsikaterem gorenjskem J du, zagotoviti bodo morali le to,* pitno vodo ne bi zašlo motorno olj j, M. VolčT Pirošica poganja Cesarjevo vodno elektrarno Mojstrovina ob slapu v Lepencah Lepence, 4. decembra — V četrtek je v Lepencah pri Bohinjski Bistrici začela obratovati mala vodna elektrarna. Zgradila jo je družina upokojenih delavcev, borcev Tončke in Janeza Cesarja, ob pomoči številnih drugih. Alpinisti so bo slapu v navpični steni namestili cevovod, pravo drzno mojstrovino. Zajetje vode je na vrhu slapa, tam, kjer gnezdijo orli. Strokovnjaki so poskrbeli za skladnost električne in strojne opreme. drzna. Gorski reševalci iz Stare FY Gradnja je bila zahtevna, včas so očistili skoraj sto metrov VL' skalno steno, v katero sta Milan in alpinist Matjaž Žmitek iz Bohi*' Bistrice zvrtala pol metra globok knje za sidranje cevi, ki jih je, V-zan na vrvi, pogumno varil Jože "V Cevovod je dolg 240 metrov, pri,.' polovica pa ga poteka navpično ob' i Godno gospodarstvo Bled " J Ivan in Janez Cesar iz Lepenc pri strojno-električni opremi male vodne elektrarne ob Pirošici. Pirošica je v preteklosti ze poganjala žago, potem kovaški meh in nazadnje še mlin. Janez Cesar je v začetku pet- _ desetih let postavil ob njej tudi turbino, ki pa se je — za čuda — vrtela domala trikrat počasneje, kot so predvidevali strokovnjaki. Luč v hiši je le brlela, Janez bi rad bral, pa ni mogel. To ga je ujezilo in še v istem letu je turbino prodal nekemu kmetu na Primorsko. Kasneje, ko je odkopal cevi, po katerih je tekla voda izpod slapa na elektrarno, se je izkazalo, da turbina ni bila nič kriva, pač pa se je v ceveh nabra- lo precej apnenca, taKo aa je bil pretok vode polovico manjši. Ko so Cesarjevi 1954. leta dob'li elektriko iz omrežja, je misel o lastni vodni elektrarni ob Pirošici za nekaj časa zamrznila; ponovno pa je oživela pred leti, deloma tudi po zaslugi Jožeta Stare-ta iz bližnjega Nomenja, lastnika male elektrarne, ki je Cesarjevim vseskozi dajal korajžo in jim je potem veliko pomgala tudi pri gradnji. Pred tremi leti so začeli zbirati soglasja in dovoljenja, načrte in druge papirje, pridno so varčevali, lani pa so se lotili dela. Gozdarstvo Bohinj je od Cesarje*;, še do vrha slapu Pirošice brezp1 j namestilo tovorno žičnico, po kate i spravili na skalo 130 vreč cement^;' deset kubikov peska, betonski ^7 lec, opaž in navsezadnje tudi mal1^' delavce, ki so v »orlovem gnezdu« nirali jez. Načrte za turbino je izdelal Jaf'f ■■ gale iz Litostroja, veliko je Cesar] •! pomagal Novum —center za te*1., ške inovacije Ljubljana, kot i^jM so bili vključeni Turboinštitut hr$ na, valjevska livarna in skupin^ tnikov. Po svojih močeh so jih PV tudi drugi — občina, krajevna y nost, Železarna Jesenice, sosedje,'J Cesarjevo družino je gradnja $ vodne elektrarne brez 'astneg3 i veljala blizu deset milijonov di^;j Precej so privarčevali sami, P° ^ je območna vodna skupnost, ot^' področja splošne ljudske obran1 y družbene samozaščite radovljiški * ne, nekaj posojila je najel Tončk Janezov sin Ivan, ki je tudi urad1^' vestitor elektrarne, 29 odstotkov J trike pa bo dve leti šlo za plačilo Elektrarna je priključena na 0 žje Elektra Žirovnice. Prve dni )e la vsako uro šest kilovatov en^, njena zmogljivost je za zdaj 30 k tov, z nekaterimi spremembah omrežju pa bo lahko dajala še e toliko. C. Zapio1 J TOREK, 9. DECEMBRA 1986 KRONIKA Vjškofjeloški Nami se na različne načine bojujejo proti krajam Suknjič visi, hlače izginile škofja Loka, 5. decembra — Trgovci neradi govorijo o tem, koliko in kako JJrn ljudje kradejo, saj ni, da bi jih še »učili« tega. Pravijo pa, da so kraje največji problem blagovnic, kakršna je, na primer, škofjeloška Nama. »Pred tatovi smo s strani družbe (milice, sodišč) premalo zaščiteni,« trdi nJen direktor Matija Jutraž. »Mi smo prodajalci, ne čuvaji. Žal pa je v resnici tako, da nas mora biti na delu precej več kot nas je za samo prodajo treba.« . V velikih blagovnicah po svetu irnajo različne tehnične sisteme obrambe pred tatovi. Pri nas so elek-ronski »stražarji« še zelo redki. Dosega izdelka* ni, uvozen je precej ^ag, pa še uvozni postopek je zaple- »V škofjeloški Nami uporabljamo n&jbolj .primitivne' načine,« je dejal ^rektor Matija Jutraž. »Pomagamo Sl z ogledali, moške obleke, na primer, smo z verigami priklepali na stojala, na kovčke z vrtalnimi stroji Sl*»o dali ključavnice, imamo dogo-v°rjene znake pri zavijanju kupljenega blaga, svoje nalepke, seveda pa Je še vedno najučinkovitejši osebni JJ&dzor prodajalcev nad kupci. Vemo, d.a ti načini na nekatere kupce negativno vplivajo, počutijo se užaljene, na drugi strani pa se tudi prodajalci amudijo. Žal drugače ne gre. več Elektronske naprave si ne moremo privoščiti, saj smo prav zdaj pred velikim stroškom, uvedbo računalnikov za vodenje poslovanja. Ovrgli smo tudi razmišljanje o sistemu televizijskih kamer, ker je drag in ne dovolj zanesljiv. Tako se pač zanašamo predvsem na ostre oči in tvegamo.« Odnesli šivalni stroj Tatovi so različni, »delajo« tako posamezno kot v organiziranih skupinah po tri, štiri. Te so najbolj nevarne. Zgodilo se je, da je taka skupina odnesla celo šivalni stroj. Trgovina oblikuje za pokrivanje »izgube« zaradi kraj tako imenovani riziko. V Nami so dogovorjeni tako, da morajo primanjkljaj, ki seže prek zneska rizika, pokriti prodajalci. La- ni so v samopostrežni trgovini prodajalke na ta način plačale 120.000 dinarjev iz svojih žerjov. Zato tudi z dokajšnjo smelostjo trdijo, da so tatici kupci, ne domači ljudje. Kljub temu imajo za prodajalce dokaj močno notranjo kontrolo: občasne nenadejane preglede denarnic in nakupi j enega blaga, razbijajo preveč »prijateljske« skupine prodajalcev, na splošno pa je v Nami precej starejših prodajalk, ki jim moralna načela ne dovoljujejo krasti. Vselej tudi veriga ne pomaga Angelca Lenič, namestnica oddel-kovodje v oddelku konfekcije in metraže, je dejala, da so prodajalke prejšnja leta večkrat tekale za »kupci«. Ti najpogosteje odnašajo hlače iz kompleta moške obleke. Ko so obleke priklenili, je veriga na ljudi slabo vplivala, zgodilo pa se je, da so nepridipravi parkrat hlače kar odtrgali. Dokaj pogosta je tudi enačica oblačenja drugo čez drugo. Vsako dreza-nje v to je zelo občutljivo, saj trgovec, ki sumniči kupca, brž izpade kot ne-posloven. »Nikoli ne bom pozabila pričanja proti moškemu, ki je ukradel površnik. Bilo je pred tremi leti. Nisem vedela, ali sem na zatožni klopi jaz ali on. Ob tem človek resno razmišlja, ali se tatu sploh splača prijaviti, saj je kaznovalna politika do njega preveč mila.« V samopostrežbi kradejo predvsem šolarji Oddelkovodja v Namini samopostrežni trgovini Marinka Rant pa je dejala, da med njihovimi tatici prevladujejo šolarji, predvsem srednješolci; največ jih je med odmori in jih je tedaj težko nadzorovati. Kradejo različno blago, največ sladkarije in pijače. »Ko tatu zalotimo, skoraj noben ne prizna kraje. Izgovarjajo se, da niso imeli namena krasti, da so pomotoma dali to ali ono v cekar. Mi drugega ne moremo dokazati kot to, da je odtujena stvar še naša. Zapiskov zato niti ne delamo pogosto, zlasti ne za starejše, odrasle tatove. V zvezi z mladimi pa se bomo morali tesneje povezati s šolami, ki jih lahko vzgojno bolj učinkovito kaznujejo kot mi. Prav pri šolarjih gre pogosto še za objestnost, za dokazovanje poguma. Ko se ta igra sprevrže v navado, ko otroci spoznajo, da je mogoče nekaj »kupiti« brez denarja, potem je običajno že prepozno.« H. Jelovčan NESREČE Na strelišču gorelo Loška razglednica - Tudi v takihle divjih odlagališčih se kaze nas odnos do ohranjanja čistega okolja. Neznani voznik je svoj dotrajani avto zape-Mal kar k mostu čez Soro v vasi Brode v Poljanski dolini. Na motorju je gotovo še vidna številka, po kateri bi se voznika dalo najti in ga priviti, da avto spravi na kakšno primernejše mesto. — Foto: F. Perdan Ropa v Ljubljani osumljen Kranjčan Ljubljana, 8. decembra — Osem ur po poskusu ropa v temeljni banki Beograjske banke na Celovški 264 v Ljubljani minuli četrtek nekaj pred pol sedmo zvečer so kriminalisti UNZ Lju-bljana-mesto aretirali sredi Ljubljane domnevnega roparja in ga priprli. Oboroženega bančnega ropa je osumljen 47-letni Kranjčan H. Z., zaposlen blizu banke. V četrtek, ko je bila banka že zaprta, je vstopil z masko na obrazu in s pištolo v roki. Od uslužbenca banke in njegovih sodelavk je zahteval denar. Ker ga niso ubogali, je začel streljati in ranil uslužbenca Dušana Blokarja v obe roki. Medtem sta njegovi sodelavki vključili alarmni zvonec. Bled, 5. decembra — V štiri krat osem metrov veliki baraki, last V. P. iz Bohinjske Bele, na strelišču v Mačkov-cu pri Bledu, je gorelo. Požar je očitno izbruhnil ob dotrajani peči na trda goriva, slaba pa je bila tudi izolacija dimne tuljave. Po oceni je škode za okrog pet milijonov dinarjev. Kaj lahko povzroči suha veja Preddvor, 6. decembra — Brane Klemen iz Preddvora je obvestil miličnike, da se je pri lovu na sedlu Sovnika ranil njegov prijatelj Franc Dovjak, 1939, iz Ljubljane. Kranjski reševalci so Dov-jaka ob treh popoldne prinesli v dolino Kokre, od tam pa so ga odpeljali v Klinični center. Franc Dovjak je stopil na suho vejo, zaradi česar mu je spodrsnilo in si je zlomil levo nogo nad gležnjem. Ogenj uničil lopo Hrušica, 6. decembra — Zvečer je pogorela vrtna lopa, velika dva krat dva metra, last Ludvika Ipavca z Jesenic. Lastnik je čez dan kuril v peči, ko je odšel, pa ognja ni pogasil. Požar je nastal tik ob dimniku. Lopa je pogorela do tal. Škoda ni velika, saj je bila baraka zgrajena iz odpadnega lesa. Nezgoda v Jeklarni tj^°£ Za okras — V Hrastju so /. asfaltiranjem pločnika očitno tako hiteli, Vh °Sa niso utegnili prestaviti za kakšen meter v kraj. Zakaj bi enosta-°» če lahko zapleteno (in dražje)? — Foto: F. Perdan Jesenice, 7. decembra — P>anc Smo-lej, 1940, z Jesenic je v Jeklarni pregledoval potek montaže naprave za kisikovo kopje na elektro peči Asea. Pri tem je stopil na ležaj vrtenja oboka in se povzpel na rob peči. Tu mu je spodrsnilo in je omahnil tri metre globoko na ležaj vrtenja, od tam pa še osem metrov na betonska tla. Obležal je hudo ranjen. KLICAJ ZA VARNOST Skozi naselja s 50 kilometri na uro Po novem naj bi bila hitrost na cestah, ki vodijo skozi naselja, omejena na 50 kilometrov na uro. Tak predlog so poslali zveznemu komiteju za promet in zveze zvezni, republiški in pokrajinski sekretariati za notranje zadeve. Hkrati s tem predlogom zahtevajo tudi strožje kazenske ukrepe, za povzročitelje najhujših prometnih prt-rškov pa je predvidena zaporna kazen. Tudi mandatne kazni, ki j: v izrekajo sodniki za prekrške, bodo nekajkrat večje od sedanjih. Odgovorni v zveznem, republiških in pokrajinskih sekretariatih za notranje zadeve so se za ta korak odločili zato, ker je prometna milica samo lani zabeležila več kot 4,1 milijona manjših in večjih prometnih prekrškov. Skoraj 350 tisoč kršilcev za storjene prekrške ni plačalo nikakršne kazni. Razen tega vsako leto »ujamejo« okoli 200 tisoč voznikov, ki vozijo brez opravljenega vozniškega izpita. Redki so kažipoti kot se zagre. Če že niso od kamenjanja ali česa drugega skoraj nevidni napisi, so polomljeni kot je, na primer, tudi tale ob avtomobilski cesti v Podbrezjah. — Foto: F. Perdan S SODIŠČA S pištolo nad gosta Ljubljana, novembra — Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je gostilničarju Janezu Tičarju z Bleda zaradi kršenja dobrih poslovnih običajev izreklo javni opomin. Janez Tičar je junija in julija letos v premičnem gostinskem obratu (za bojniku) na počivališču Povodje ob avtomobilski cesti Naklo—Ljubljana zaračunaval gostom, predvsem tujim turistom, gostinske storitve po nesorazmerno visokih cenah. Cene so bile v posameznih primerih tudi za več kot sto odstotkov višje od cen, ki so jih za enake gostinske storitve zaračunavali podobni gostinski obrati ob avtomobilskih cestah. Razen te-ga se je Janez Tičar v več primerih nedostojno obnašal do tujih gostov, ki so se pritoževali nad visokimi cenami. S tem je obtoženi kršil dobre poslovne običaje in mu je Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije izreklo ukrep družbene discipline — javni opomin z objavo v Gorenjskem glasu Janez Tičar mora povrniti tudi stroške postopka. V daljši obrazložitvi sklepa Častno sodišče med drugim kot nesporno ugotavlja, da je Janez Tičar junija in julija v ceniku gostinskih storitev oblikoval in tudi zaračunaval nesorazmerno visoke cene, kar je dokazano z ugotovitvijo tržne inšpekcije in njegovim priznanjem. Razlog za take cene, ki ga je navedel Janez Tičar, je nesprejemljiv, saj je kot poslovnež moral vedeti, da izdatkov za investicije ne more in ne sme pokrivati z višjimi cenami za gostinske storitve, zlasti ker gre za občutljivo turistično lokacijo. Zaradi visokih cen so se pritoževali predvsem inozemski gostje. Tako inšpekcijska služba kot tudi Častno sodišče sta ugotovila, da gre tudi pri nekaterih prijavljenih primerih za zaračunane storitve po ceniku; po- vsem razumljivo je, na primer, razburjenje gosta Brammerja iz Hamburga, ki mu je Janez Tičar zaračunal zajtrk (kruh, marmelado in surovo maslo) po 800 dinarjev, kar predstavlja glede na cene v motelu v Lom več kot 25 odstotkov več. Glede zaračunavanja dveh menu-jev za gosta Rosenberga in prijatelja Častno sodišče meni, da je šlo dejansko za sprejem naročila dveh menu-jev in ne za posamezna jedila. Zagovor, da je bilo treba plačati razen mesa še pečen krompir in solato, je nesprejemljiv, ker menu ni samo meso in je bilo dodatno zaračunavanje 800 din za osebo neopravičeno. Zato je tudi v tem primeru prišlo do prerekanja in do grožnje natakarja Marka Bogataja gostu s pištolo ter zahtevanega plačila. Ta primer je po izjavi Janeza Tičarja zakrivil natakar brez njegove vednosti, vendar je tak zagovor brezpredmeten, ker Janez Tičar v celoti odgovarja za poslovanje in obnašanje svojih delavcev. Drugih primerov ni bilo mogoče preveriti, sodišče pa nima razloga, da jim ne bi verjelo. Odgovornost Janeza Tičarja je s tem dokazana, izrečeni ukrep primeren stopnji odgovornosti. Sklep je že pravnomočen. tako pa res varno in brezskrbno naprej Ponesrečen lovski strel Kranjska gora, 7. decembra — Pri vasi Srednji vrh nad Gozdom Martuljkom se je na lovu obstrelil Jože Zima, 1947, iz Gozda Martuljka. Ko je hotel preveriti, če je šibrovka izpraznjena, je pritisnil na petelina. V puški so bile šib-e, ki so lovcu prebile tkivo nadlahtnice. Lovci so mu pomagali v jeseniško bolnišnico. H. J. Gasilne aparate v hiše Cerklje, 1. decembra — V Cerkljah dajejo veliko pozornosti protipožarnim akcijam. Člani domačega gasilskega društva bodo ta mesec seznanjali krajane, kako naj uredijo dimne naprave, pospravijo podstrešja, kako naj ravnajo s plinskimi jeklenkami in z drugimi koristnimi nasveti. Gospodinjstvom bodo te dni ponudili v nakup vsaj en gasilski aparat in ljudi poučili o rokovanju z njimi. Pred dnevi so cerkljanski gasilci organizirali dopolnilni izobraževalni tečaj za veterane o ravnanju z gasilskim orodjem in s črpalko ter o osnovah taktike gašenja. Skupaj s komisijo za varstvo pred požari pri krajevni skupnosti Cerklje pa so predlagali civilni zaščiti, da nabavi agregat z močjo 10 kW. Gasilce čaka še veliko dela pri dograditvi gasilskega doma. Prihodnje leto bodo slavili pomemben jubilej, 95 let obstoja društva. V prihodnje pa bodo morali zgraditi še pet požarnih bazenov in v vsaki vasi postaviti po eno požarno omarico, j Kuhar GLAS 8. stran SPORT IN REKREACIJA TOREK, 9. DECEMBRA 1986 V radovljiški občini upada zanimanje za strokovno usposabljanje športnih delavcev Poklicni trenerji ne zmorejo vsega Radovljica, 3. decembra — Čeprav so se v radovljiški občini že pred leti odločili, da bi vsa športna in rekreacijska vadba potekala pod strokovnim vodstvom, zadnja leta opažajo, da zanimanje za strokovno usposabljanje športnih delavcev upada. Medtem ko so predlani izšolali 41 vaditeljev, učiteljev, trenerjev in inštruktorjev za različne športe, pred štirimi leti pa celo 46, so jih lani le 21, prav toliko pa jih bodo tudi letos. Še največ zanimanja je za strokovno izpopolnjevanje v prednostnih športnih panogah in v tistih športih, ki posredno omogočajo zaslužek. Mislimo na vaditelje, učitelje in trenerje smučanja in na njihovo možnost, da svoje znanje in veščine vnovčijo v smučarskih šolah, ki delujejo v okviru žičničarskih in gostinsko-turističnih organizacij. V začetku osemdesetih let so v občini še izšolali nekaj vaditeljev splošne telesne vzgoje za predšolsko in šolsko mladino ter nekaj organizatorjev športne rekreacije, zadnja leta prav nobenega. Nesporno je, da na manjše zanimanje za tovrstno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra najbolj vpliva denar oziroma skokovit porast stroškov šolanja. V občini je veliko zanimanja za smučarijo, ta športno-re-kreacijska dejavnost je tudi dobro razvita, vendar pa v občini minulo sezono prvič doslej niso izvedli tečaja za učitelja alpskega smučanja — bržčas zato ne, ker zaradi drage »šolnine« (190 tisoč dinarjev in 20-dnevna neplačana odsotnost z dela) ni bilo zadosti (20) prijav. Tudi vse druge oblike tovrstnega usposabljanja so zelo drage, tako da zveza telesnokulturnih organizacij ne more pokriti vseh izdatkov. Drugi razlog, da se v domala vseh športnih društvih in klubih ubadajo s pomanjkanjem usposobljenih športnih delavcev oziroma da ni zanimanja za izpopolnjevanje znanja in veščin, je ta, da plačilo ne sledi rasti življenjskih stroškov. Trener je predlani dobival za uro dela 160 dinarjev, vaditelj 120 in športni delavci brez strokovne izobrazbe 80 dinarjev. Letos so urne postavke sicer precej višje (trenerji dobivajo 950 dinarjev na uro, vaditelji 750 in športni delavci brez strokovne izobrazbe 500 dinarjev), vendar še vedno zaostajajo za splošnim gibanjem cen. Primerjave kažejo, da si je smučarski učitelj še pred leti zaslužil z enim tečajem toliko, da si je lahko kupil nov par sebi primernih smuči, medtem ko mora zdaj delati trikrat ali štirikrat več. Tudi honorarji, ki jih dobivajo smučarski učitelji (trenerji, vaditelji) v smučarskih šolah v okviru gostinsko-turističnih organizacij, so še enkrat višji od zneskov, kakršne zmorejo plačati športna društva. Da radovljiški občini primanjkuje usposobljenih športnih delavcev, se pokaže zlasti ob množičnih akcijah in prireditvah — pri plavalnih tečajih, smučarskih tekih, pri rekreacijski vadbi. .. Peterica poklicnih trenerjev ne zmore vsega. C. Zaplotnik Tržiško kegljišče bodo odslej upravljali kegljači Na kegljišče le v copatih Tržič, 5. decembra — Živilin tozd Gostinstvo, ki je lastnik štiristeznega avtomatskega kegljišča pod avtobusno postajo v Tržiču, in kegljaška sekcija TVD Partizan Tržič sta podpisala najemno pogodbo, po kateri bodo s kegljiščem od 1. decembra dalje upravljali člani kegljaške sekcije. Na kegljišču bo odslej potekalo le organizirano športno-rekreativno kegljanje. Kegljanje bo mogoče le v športnih copatah. Kegljači so se za takšno obliko odločili na osnovi izkušenj kranjskih, jeseniških, škofjeloških in blejskih kegljačev in iz razloga, da bi bilo na kegljišču več reda, discipline in športnega vzdušja. Takšna oblika je predvsem vabljiva za sindikalne organizacije, krajevne skupnosti, društva, klube in za druge organizirane skupine občanov. Kegljišče je zdaj odprto vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16. ure do 21.30, po potrebi pa bodo čas obratovanja še podaljšali. Ura kegljanja na eni stezi bo stala 800 dinarjev, za vse štiri steze pa štirikrat več. Skupine, ki bodo zakupile kegljišče za določeno število ur v vsej sezoni, od septembra do junija, bodo imele 25-odstotni popust. Vsa pojasnila v zvezi s tržiškim kegljiščem daje Drago Koder iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. J. Kikel Smučarska izkaznica v novi podobi Ljubljana, 7. decembra — Smučarska zveza Slovenije je v prostorih Delavske enostnosti v Ljubljani na novinarski konferenci predstavila smučarsko izkaznico, ki je dobila novo podobo. Smučarske izk&znice niso nikakršna novost, vendar pa je bilo včlanjevanje prepuščeno stihiji. Prav zato so se pri SZ Slovenije odločili, da temu naredijo konec in z organizirano akcijo začnejo znova pridobivati člane. Vabljivih novosti, ki jih omogoča smučarska izkaznica, je precej in vse imajo ekonomska izhodišča. Z izkaznico bo mogoče uveljavljati 10-odstotne popuste pri nakupih različne smučarske opreme in pri nabavi smučarskih kart na vseh slovenskih smučiščih. Pri sedanjih cenah to pomeni kar lep prihranek denarja, saj se je kar petnajst delovnih organizacij, ki izdelujejo smučarsko opremo, odločilo, da bodo člani SZ Slovenije ugodno kupovali njihove izdelke. Članarina za sezono 1986—87 je za pionirje 1000 in za člane 2000 dinarjev. Nove člane sprejemajo pri osnovnih organizacijah smučarskih klubov in sekcijah. Sredstva, ki jih bodo na ta način zbirali, bodo 60-odstotno dobili klubi, 40-odstotno pa zveza. Pričakujejo, da bodo v SZ Slovenije včlanili 100 tisoč ljubiteljev smučanja, kar bi bilo na dosedanje število članov, 35 tisoč, izreden napredek. Prav zato vse smučarske klube in sekcije na Gorenjskem prosimo, da v uredništvo sporočite, kje in kdaj se lahko vsi na novo včlanijo v vaš klub in sekcijo. Vse vaše uradne ure bomo objavili. D h. Kranj, 7. decembra — Uspeh za Korotah in Elky — Na osmem zimskem turnirju v malem nogometu v športni dvorani na Planini so v obeh konkurencah imeli največ uspeha nogometaši iz Kranja. V skupini veteranov so slavili igralci Korotana, drugi so bili nogometaši Križanja iz Ljubljane, tretji pa Sa-va-Kranj-ŽEP. Najboljši strelec je bil Mihelič (Korotan) z 8 goli, najboljši vratar je bil Bojan Štromajer iz Korotana. V skupini mladih so slavili nogometaši Elky iz Kranja, drugo je bilo moštvo Kiwi iz Škofje Loke, tretji Kroniki iz Medvod in četrti Štakori iz Kranja. Najboljši strelec je bil Poljanšek iz Vodovodnega stolpa z 18 goli, najboljši vratar pa Milan Osredkar iz Kiwi Škofja Loka. (D. H.) — Foto: F. Perdan Šestindvajseti pokal Vitranc za svetovni moški alpski pokal__ Vitranc daje Kranjski gori zahtevne in lepe proge Kranjska gora, 7. decembra — Kaj žalostno podobo te dni kažejo Kranjska gora in smučarske proge Vitranca in Podkorena! V Podkorenu bi že morali delati snežni topovi za pripravo prog za letošnji svetovni alpski moški pokal v slalomu in veleslalomu, vendar je vreme pretopio. Svetovni pokal bo v Kranjski gori 19. in 20. decembra. Tradicija zimskošportnih tekmovanj v gornjesavski dolini sega že v leta pred prvo svetovno vojno. Planica je znana po tekmovanjih v smuških poletih, Kranjska gora po tekmovanjih v alpskih disciplinah, od Bukovniškega smuka do današnjega svetovnega pokala na pobočjih Vitranca. Prav Vi- Smučarji uspešni v ZDA in Kanadi Thunder Bay, 7. decembra — Naši smučarski skakalci, še posebno Miran Tepeš in Primož Ulaga, so imenitno začel prvi tekmi v uvodnih nastopih za letošnji svetovni pokal v smučarskih skokih. Na manjši skakalnici v Thunder Bayu je zmagal reprezentant NDR Weissflog, ki "je bil boljši od dveh Fincev, Nykanena in Kalsona. Tu se je s šestim mestom izkazal Primož Ulaga. Miran Tepeš pa si je s petnajstim mestom zagotovil prvo točko v letošnjem svetovnem pokalu. Dobro sta skakala še Zupan in Kopač, saj sta oba nastopila v finalni drugi seriji. Še večji uspeh je na večji skakalnici v Thunder Bayu dosegel Miran Tepeš, ki je bil peti. Zmagal je Finec Nyka-nen, ki je bil boljši od zahodnega Nemca Klauserja in Norvežana Opaasa. Pred to tekmo se je velika krivica naredila našemu Primožu Ulaga, ki je bil hkrati tudi favorit te tekme. Iz kombija, ki vozi skakalce, so mu ukradli oba para Elanovih smuči, tako da na tej tekmi sploh ni mogel nastopiti. To je bilo nasploh prvič, da so smučarskemu skakalcu ukradli tekmovalne smuči. Od naših sta se na tej tekmi izkazala še Kopač in Debelak, ki sta se uvrstila v finalni nastop. Iz Watervilla Valleva je prišla spet razveseljiva novica. V ženskem slalomu za svetovni pokal je zmagala Erika Hess iz Švice, Mateja Svet pa je osvojila izvrstno osmo mesto. Manj sreče je imela Mateja Svet v veleslalomu, saj je kmalu po startu prve vožnje zgrešila vratica. V tem veleslalomu je zmagala Schneider iz Švice, od naših se je Katra Zaje uvrstila na dvaindvajseto mesto. V svetovnem pokalu je vodstvo prevzela Erica Hess z 51 točkami, druga je Gerg (ZRN) s 46 in tretja Mateja Svet s 36 točkami. Smučarski tekači začeli na Rogli Prvo tekmo v letošnji sezoni so imeli smučarski tekači na Rogli. Nastopili so vsi naši tekači in tudi reprezentantje, ki so bili na pripravah v tujini. Med člani na 15 km je slavil po pričakovanju Sašo Grajf s Pohorja — Hoče, med članicami pa Triglavanka Bertonclje-va. Rezultati — člani (15 km) — 1. Grajf (Pohorje-Hoče) 40:07,3, 2. Kršinar (Uni-or Olimpija) 40:28,4, 3. Klemenčič (Partizan JUB Dol) 40:43,9, 4. Kline (Pohorje-Hoče) 41:45,3, 5. Čarman (Triglav) 41:57,3, dekleta — 1. Lačen (Črna) 16:26,2, 2. Bertoncelj (Triglav) 16:27,5, 3. Grašič (Kokrica) 16:43,3, 4. Bešter (Triglav) 16:52,8, 5. Kaucič (Kokrica) 17:02,7, st. mladinci in juniorji — 1. Rudnik (Unior Olimpija) 27:44,5, 2. Kerštajn (Kranjska gora) 27:47,7, 3. Raišp (Pohorje-Hoče) 28:29,4, 5. Nunar (Triglav) 28:38,4, ml. mladinci - 1. Klo-futar (Kranjska gora) 14:16,7, 2. Kranjc (Lovrenc) 15:03,5, 3. Zupan (Triglav) 15:28,6. Po tej tekmi so se odločili, da bodo člani: Graif, Čarman, Jože Klemenčič, Kršinar, Verovšek, Tarman in Kline nastopili konec tedna na prvi tekmi za smučarski svetovni pokal v Ramsau (Avstrija). V ženski ekipi bodo mladinke, saj so vse naše najboljše poškodo vane. Tako bodo na prvi tekmi za svetovni pokal nastopile Lačnova, Graši-čeva, Srebotova in izkušena Vida Bertoncelj. D. Humer tranc daje Kranjski gori zahtevne in lepe proge, na katerih je mogoče organizirati tekmovanja v alpskem smučanju na najvišji ravni. Dosedanja brezhibna organizacija vrste prireditev in izredno zanimanje športne javnosti pri nas in v svetu za tekmovanje v alpskih disciplinah postavljata Kranjsko goro med najbolj aktivne organizatorje svetovnega pokala. Tudi v tem času tečejo intenzivne priprave na prireditev v svetovnem pokalu za moške, ki bo 19. in 20. decembra. Letošnje tekmovanje za že šestindvajseti pokal Vitranc in svetovni pokal v slalomu in veleslalomu bo prav gotovo ponovno pomenilo praznik Kranjske gore, čeprav žal Podkoren in celotna Kranjska gora zdaj kažeta še kaj klavrno podobo. Med tednom so bili tri dni v Kranjski gori demonstrator- ji snežnih topov. Demonstracijo topov, ki so zelo dragi, je organizirala SmU' carska zveza. Demonstratorji so bili iz Avstrije, Švice, Švedske in Italije, v Kranjski gori so ostali le tri dni, a dela' li so le eno noč in eno jutro. Tempera' ture so bile previsoke, da bi lahko naredili več snega. Res je tudi to, da so ti snežni topovi veliko bolj praktični kot tista dva, ki jih imajo v Kranjski gori-Prireditelji čakajo na nizko temperatu; ro, na vsaj pet stopinj pod ničlo. Včeraj so dobili dva nova topova tujih firm in upamo le, da jim bo uspelo, da bodo lahko do 13. decembra, ko je odpovedni rok tekem svetovnega pokala, pripravi' li obe smučišči za tekmi v slalomu in veleslalomu. Od 10. decembra naprej bo že proda' ja kart. Na razpolago bodo na Jesenicah, v Kranjski gori, Radovljici in na Bledu. Cena kart za odrasle je 500 za otroke 200 dinarjev. V prodaji bodo tudi znaki in nalepke za avtomobile. Cena za osebna vozila je 200, za kornb1 avto 400 in za avtobuse ^000 dinarjev. D. Humer Foto: F. Perdan Balinanje Sedem ekip v slovenski ligi Kranj, 5. decembra — Balinanje postaja na Gorenjskem v zadnjih letih vse bolj priljubljena športna in rekreativna dejavnost. Med balinarji je vse več mladih. Število balinarskih ekip narašča, na turnirjih je vedno množična udeležba, skoraj vsi klubi imajo vsaj eno balinarsko stezo, vse večji pa so tudi uspehi, ki jih dosegajo gorenjski balinarji na turnirjih, v ligaških tekmovanjih ter na republiških in državnih prvenstvih. Prihodnje leto bo v gorenjskih, republiški in zvezni ligi sodelovalo kar trideset ekip z Gorenjske. V drugi zvezni ligi bodo tekmovali člani balinarskega kluba Radovljica, v slovenski ligi Borec iz Kranja, Lesce, 5. avgust iz Tržiča, Trata in Loka 1000 iz Škofje Loke in Primskovo iz Kranja. V prvi gorenjski ligi bo nastopalo enajst ekip, prav toliko pa tudi v drugi. C. Z. Ligaški izidi KOŠARKA — V drugi zvezni ženski košarkarski ligi so se košarkarice Sava Commerce iz Zagreba vrnile z zmago. Enako uspešne so bile dekleta Jesenic in žirovskega Kladivarja v ženski republiški ligi. Jeseničanke so doma premagale Cerknico, Kladivar pa je v gosteh dobil s Slovanom. Manj sreče so imeli košarkarji Triglava v moški republiški ligi. V Rogaški Slatini so izgubili. Izidi — Novi Zagreb : Sava Commerce 75:78 (41:42), Jesenice : Cerknica 93:42 (43:24), Slovan : Kladivar 79:81 (39:35), Rogaška : Triglav 104:93 (48:43). ODBOJKA — V drugi zvezni moški odbojkarski ligi se je moštvo Bleda iz Osijeka vrnilo praznih rok, neuspešne pa so bile tudi Blejke. Tudi v republiški ženski ligi so se odboj karice Partizana Gorje iz Mislinje vrnile poražene. Več uspeha so imeli odbojkarji Triglav, ki so v Mežici zmagali. Izidi — moški — Željezničar : Bled 3:0, Mežica : Triglav 0:3, ženske — Željezničar : Bled 3:0, Mislinja : Partizan Gorje 3:1. HOKEJ NA LEDU - V četrtem kolu prve zvezne lige drugega dela prvenstva sta Jesenice in Kranjska gora Go-enjka gostovali. Jeseničani so izgubili s Partizanom; v Beogradu, Bosna pa je tesno v Sarajevu komaj dobila srečanje s Kranjsko goro Gorenjko. Več sreče so imeli Triglavani doma v drugi zvezni ligi z ljubljanskim Tivolijem, saj so to srečanje dobili. Izidi — Partizan : Jesenice 5:2 (2.3, 2:0, 1:2), Bosna : Kranjska gora Gorenj-ka 6:5 (0:0, 2:3, 4:2), Triglav : Tivoli 6:3 (2:1. 1:2, 3:0) Drevi Triglav gosti Ino iz Siska. D. H. Odprto republiško prvenstvo za lokostrelce Šenčur, 7. decembra — Na dan republike so se v telovadnici šenčurske osnovne šole zbrali lokostrelci iz vseh slovenskih klubov — med njimi tudi vsi naši najboljši — ki so se pomerili na odprtem republiškem prvenstvu v disciplini fita indoor na 18-metrski razdalji. Za začetek sezone je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Tako je član Ikosa iz Kranja Peter Tomazin v moški disciplini compound prosto dosegel 571 krogov, ekipa LK Šenčur V postavi Novak, Jerkovič, Kokalj pa je dosegla 1447 krogov. Sama tekma bo ostala dolgo v spominu po rekordni udeležbi, saj je nastopi' lo kar 96 tekmovalcev. Boji so bili tudi izredno zanimivi. To predvsem velja z8 disciplino moških instinktivno, kjer so za republiškega prvaka čakali do zadnjega strela. Rekordna udeležba kaže na veliko zanimanje za lokostrelski šport, še posebej v Ikosu in Gornjem gradu. Oba kluba sta nastopila z vsemi svojimi selekcijami. Rezultati — moški prosto — 1. M*' tkovič (Koka) 563, 2. Jakopič (Koroška Bela — republiški prvak) 556, 3. Slukic (Koka) 546, instinktivno — 1. Novak (Šenčur) 509, 2. Kranj (Gornji grad) 508, 3. Leben (Tolmin) 505, compound prosto — 1. Tomazin (Ikos) 573, 2. Marjan Podržaj (Šenčur) 539, 3. Podsten-šek (Muta) 537, compound instinkti' vno — 1. Meandjija 444, 2. J. Bleivveis (oba Jugobanka) 442, 3. Slana (Ikos) 382, ekipno moški za republiško p1" venstvo prosto — 1. LK Muta, instin' ktivno — 1. LK Šenčur; ženske prost" - 1. Z. Matkovič (Koka) 524, 2. FajS 467, 3. Frelih (obe Ikos) 426, instinktivno — 1. Savle (Ankaran) 389, 2. Bezo-všek 359, 3. Žirovnik (obe Gornji grad) 341. Naslove republiških prvakov so oŠ' vojili: Meglic (Ikos) - mladinke prosto. Maradin (Kamnik) — mladinci prosto. Tomše (Ikos) — mladinci instinktivno. Fale (Gornji grad) — mladinke instinktivno, Tuli (Ankaran) — pionirji pro; sto, Železnik (Koroška Bela) — pionirji instinktivno, Bezovšek (Gornji grad) — pionirke instinktivno. D. Humer MERKUR kranJ I°REK, 9. DECEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI .9. stran (mmmmmoiLAs GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ ZADRUŽNI SVET GKZ izpisuje prosta dela in naloge J- INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA GKZ Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnju- JeJ0 še naslednje pogoje: višja ali visoka strokovna izobrazba kmetijske, veterinarske ali ekonomsko — komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela. 2- VODJE KOMERCIALE GKZ Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: višja ali visoka izobrazba agronomske, komercialne ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju komercialnih del, sposobnost vodenja in organiziranja dela. ^zbrana kandidata bosta za opravljanje del in nalog s polnim delovnim časom imenovana za 4-letno mandatno obdobje. 2BOR DELAVCEV GKZ, DS SS RAZPISUJE PROSTA DELA !N NALOGE 3- KADROVSKA DELA IN ZAVAROVANJE KMETOV Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja ali višja izobrazba splošne oziroma organizacijske smeri, zaželene delovne izkušnje, znanje strojepisja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 2 mesecev. Kandidati naj Pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave na naslov: GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA, Jezerska cesta 41, KRANJ z oznako za »razpis 1«, »razpis 2« in za zbor delavcev pod točko 3 razpisa. O ^zultatih izbire bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh od oneva izbire. Iskra iskra kibernetika {?dustrija za merilno - regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. tovarna merilnih instrumentov °toce, n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge vodja nabavnega odseka Kogoji: visoka ali višja izobrazba elektro ali ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba Poslati do 15. decembra 1986 na naslov: ISKRA Kibernetika, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, 64244 Pod-nart. SOZD GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER Kranj, Gosposvetska 12 ^a podlagi sklepa zbora delavcev razpisuje delovna skupnost ?kupnih služb SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj dela ln naloge VODJE PRAVNO-ORGANIZACIJSKE SLUŽBE 2a nedoločen čas in za mandatno obdobje štirih let Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka šolska izobrazba pravne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidati morajo predložiti dokazila v zvezi z doseženo strokovno izobrazbo in opis dosedanjega dela. Kandidati naj poš-jejo prošnje v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center, Delovna skupnost, Go-fPosvetska 12, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od poteka roka za oddajo prošenj. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA b. o. OZG, o. o. TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, b. o. Škofja koka, Stara cesta 10, razpisuje po sklepu delavskega sveta ponovno imenovanje individualnega poslovodnega organa "IREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in a£užbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v °"Čini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveni delavec z diplomo medicinske fakultete ali delavec z diplomo II. stopnje ekonomske ali pravne fakultete, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, da ima organizacijske sposobnosti. j?brani kandidat bo imenovan za 4 leta. kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ^2G, o. o. TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta *9> 2 oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obvešče-111 v 60 dneh po preteku razpisnega roka. srednja gradbena šola *ranj, Cankarjeva 2 ^azpisna komisija Srednje gradbene šole Kranj razpisuje po ^- členu statuta dela in naloge Ravnatelja ^ogoji: da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri, da ima strokovni izpit, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno—izobrževalnem delu, da ima organizacijske sposobnosti ter izpolnuje pogoje za opravljanje najodgovornejših družbenih nalog in funkcij po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. ^ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh P° objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2 z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« . jjnčeteit del in nalog 18. februarju 1987. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. JU51 popoldne od 16. do 20. ure --- 20271 m,dani 5J?rco st. smučarske ČEVLJE šan 40, cena 5 SM, telefon p—_______ 20272 fonr£dam otroško POSTEUICO, tele- 20273 "^g_lPi_popoldne kotniki™ krmi|ni KROMPIR. Jože Za '^--Dorfarje 32, Žabnica 20274 Sen2qdarn barvni TV iskra montreal s hiDe rjl na daljinsko upravljanje, brezino Star 8 let- za 9 SM. Telefon _____20275 I5.g°jdanri OVES, 6LPr°da telefon 45-241, po 20276 ) b« ^ m' lipovih plohov, otro- %tM°STELJICO in KOŠARICO z *0rn- Vrhovnik, telefon 23-950 ^~--______ 20277 u----———- definiran otroški VOZIČEK, mo- *arr,et, prodam. Telefon 23-913 >k>-.__20288 r°dam 10 OKEN, 110x 120, dvokril- _irovnica ohranjena. 28 a*}1" TRAKTOR ursus 335 ^n_ireiBohinc Telefon 20289 Leše 20290 TRAKTOR ferguson 170 delovnih ur ter dvobrazd-za JMT5 42. Marija Sajovic, "enčur 20228 ^TIKA ^RVEGA NEVENKA r9včarjeva 1, Kranj ^Poroča cenjenim stran-novo telefonsko ^§v,= 27-610 p —________. sti >°dam TELICO v 6. mesecu brejo-^igek, Zg. Luša 13, p. Selca 20251 talkam-BIKCA in TELIČKO simen-Prjn?', °rago Krt, Kurirska 7, Kranj ^jj_!j_ovo___ 20252 *9oi°dam breJ° TELICO. Prevc, Dra "^See^teiefon 66-931_20253 47 p°dam~PRAŠIČA za zakol Lahovče 20254 ^al°darn PRAŠIČE za zakol. Janez "yJ_a_, Križna gora št. 2 20255 PjDar°dam KRAVO po drugem teletu. "^9^3,40, Šenčur _20256 7g i°darr< plemenske ZAJCE. Pristava 20257 čistokrvne nemške OVČAR-Sejri. rodovnikom, stare 8 tednov. ^lj>2ič, telefon 50-987 20258 ^dam 10 dni staro TELIČKO si b-JiaJj_o. Brejc, Podbrezje 18 20259 rtv-^ '—»—"- ^T_taiko__ Antq0dam PRAŠIČE za zakol in rejo Zupan, Cesta svobode 10, Ra- ^£g__ _20260 5re^odam PRAŠIČA, težkega 160 kg. ^9Jg_Preddvor _20261 c6vrcJdarn dve TELICI, stari 10 mesece ' Van Stanonik, Kremenk 5, Polja- ^_____20262 Be0r°dam OVCE. Razinger, Zgoša 1, ^Dje__20263 I^J.odam mlado KRAVC za zakol. ^!£!Cof, Praše 15, Mavčiče 20264 f>rv^ -r-z- teletu in k 3, tele-20291 lobodam KRAVO -o prvem f0ri *9 zelja v glavan. Sp. Brni VShdam Citr°ftn GS' letnik 1978' no~ ki <|_*r. garažiran, dobro ohranjen, 330rwdarn z 750< ,etnik 78' prevoženih 'Š_7 ^m, registrirana do avgusta Gor„ Niko Markelj, Hlavče njive 10, vl^javas 19974 Vbodno prodam GOLF diesel, letnik 's