POŠTNINA plačana v gotovini loto XIII. L^tev. 275 TELEFON UREDNIŠTVA: 3S-67 0 P R A V E t 25—67 Ifl 28—67 POSLOVALNICA CEL.IE PreSeroova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IJ.409 Maribor, četrtek 50. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din f— j Praznik naše narodne svobode in jubileje praznujemo v kužni smo, preveč hlapčevski in dostop- darske razmere in demo/erotična uredi- L , JJ|t tynUJl fm nnm./>m/)no i\ «1 »»/%/?/». rti tiin.m. imli.ll/im.. 7'nlt.n nnm mnrn n nr //>♦! v-ienh nororih n-rnJ-tle>rv%in f" v 'H*'' ' tiMl, •>* ■ , ' ’ *- • i ' • jubileje praznujemo ci . . 110 pomembne dogodke v zgodo m w javnem življenju. Največji pa j Pjoznik, ki ga proslavljamo vsako leto ;» Je?ern*3ra> to je praznik naše narodne ^ bzavne svobode. j . P0Trme so bile žrtve za naše osvo-iJ^l!e> težke so bile borbe in neustra-Sl) .junaki so se borili za edino idejo, jj, 1 cilj narodne svobode in za zdru-, „ ,onih bratov, ki so bili zatirani pod ™ jarmom. p nasi svobodni državi je bilo treba Pomnega dela za konsolidacijo naših Pod^f’ Za PTOSvetn° in gospodarsko j/ »igo prebivalstva. Morda si danes, khlTaZUUiemo 21-letnico naše svobode, kta° Tnars^iaj očitamo, na pragu 22. bi «.?. svobodni državi si pa želimo, da bi t 1 ^f4, močni na zunaj in znotraj, da Pršil' V>i val°vi proti nam odbili in raz• !hdo or da bi udarili na granitno *tvu n°*1 moramo, da je v našem Ijud-isj!f Pfe,nalo trdne narodne zavesti, žive 4a f’ Potečega ognja, ki je potreben, lc1 jar°d krepak in ponosen na svojo °®° in narodnost. Vse preveč meh- kužni smo, preveč hlapčevski in dostopni tujim vplivom. Tako nam mora n. pr. prirodne lepote Slovenije odkrivati šele tujec. Naš slovenski dom bo donosen blagostanja le takrat, če bo se vsak naš človek zavedal narodne svobode, ki jo nam more nuditi le miroljubna in močna Jugoslavija. Taka čustva naj bi imel vsak Slovenec, Hrvat in Srb danes, na naš največji praznik, praznik naše ljubljene, zlate svobode. Če se bodo trije bratje zavedali tega dragocenega zaklada, potem bodo lahko tudi cenili svobodno ozračje, ki ga dihamo, takrat bodo znali ceniti tudi lepote naše mile govorice po zaslugi potokov prelite krvi borcev za svobodo. Resni so časi in nam,, ki gradimo svojo domovino, je treba resnega in vztrajnega dela. In pri takem delu moramo biti složni, čvrsti in res bratski, ker le takrat bomo premagali velike in resne ovire. Dvigniti moramo naša prizadevanja in povezati realne zahteve, da bomo nadomestili vse ono, kar smo zamudili takrat, ko se je kovala naša usoda. Trdna prosvetna osnova, dobre gospo- darske razmere in demokratična ureditev vseh perečih problemov je najsolid-nejši temelj in najboljše zagotovilo, da bo močna, trdna tudi državljanska in narodna zavest, krepka državna skupnost. Medsebojno zaupanje in medsebojna pravičnost bo zavladala le tedaj, če se bomo vsi zavedali svojega poslanstva v mejah velike in močne Jugoslavije. Z načeli demokratizma, enakosti vseh stanov in s svobodnim razmahom dajmo ljudem priliko, da razvijejo vse svoje sile. Pri tem moramo spoštovati medsebojne tradicije, biti moramo pravični sodniki v vseh spornih zadevah in popolna sloga bo kronala naša prizadevanja. Narod bo postal zaveden, v dušah slehernega človeka se bo vžgal plamen trdne volje in ljubezen do kralja in domovine, do vsega, kar nam, mora biti sveto. To je naš klic ob vstopu v dva in dvajseto leto državne in narodne svobode, ki prihaja iz src vseh nas, ki želimo in delamo za podvig naroda in srečno bodočnost skupne domovine Slovencev, Hrvatov in Srbov, Jugoslavije! mžM V ^ Pred vojno med Finsko in Sovjetsko unijo ^Vjetska vlada je prekinila diplomatske odsiošsje s Finsko in odredila mobilizacijo — ^zuspešno posredovanje Zedinjenih držav Severne Amerike — Izhod |e samo v vojni ali popolni finski kapitulaciji Ukinitev diplomatskih odnošajev finski Ir HELSINKI, 30. nov. Reuter. Sovjetski poslanik v Helsinkih in tamkajšnji *0yinski ataše sta odpoklicana. Kakor se izve, je bil finski odgovor na rusko u s katero je odpovedala sovjetsko-iinsko nenapadalno pogodbo, že včeraj ?°cen sovjetski vladi v Moskvi. Še preden je Molotov odgovor prečita!, je pa 5°ČiI finskemu poslaniku že novo noto, v kateri sporoča, da presoja sovjetska ■Na položaj kot nemogoč in je zaradi tega sklenila prekiniti s Finsko vse dl-ftatske odnošaje. to ;NEW YORK, 30. nov. Agex. Iz Moskve poročajo, da je -sovjetska vlada jedila mobilizacijo rezervnih častnikov in vojakov baltske mornarice in okro-’ ^i meje na Finsko. „fa, HELSINKI, 30. nov. Ukaz o splošni mobilizaciji bržkone ne bo razglašen kot odgovor na rusko prekinitev diplomatskih odnošajev. Uradni °8l še vedno upajo, da se bo uredil spor z Rusijo na miren način. Posredovanja Zedinjenih držav t^ASHlNGTON, 30. nov. Associated y Vlada Združenih ameriških držav ponudila Finski in Rusiji za posre-jj^ko, toda samo pod pogojem, da re-H ^teritorialni spor na miroljubni osno-£ Onudbo za posredovanje je stavil dr-.tajn’k Cordell Hull po daljšem te-KoosSke"i razgovoru s predsednikom C^tom in finskim poslanikom Hjal-tfldj , Prokopom. Ob istem času se !e Ud. Lai £>ik I ~ vu IOIVUI wuuu ov J® '-aurence Steinhardt, ameriški vele-v Moskvi, vrnil z lova na šved-I^VRusijo. Cordell Hull pravi v svoji lo{jjeabi> da so se Zedinjene države od-Za posredovanje zaradi nenadne zaostritve finsko-sovjetskega spora in ker ne žele, da bi razširitev vojne še huje pretresala svet. LONDON, 30. nov. Reuter. Zunanje ministrstvo je izdalo sinoči tole poročilo: Vesti, da je ameriška vlada izjavila svojo pripravljenost, ponuditi se za posredovanje med Finsko in sovjetsko Rusijo, je britanska vlada pozdravila, ker misli, da ti nesporazumi niso take prirode, da bi opravičevali poseganje po vojnih ukrepih s katere koli strani. Naravno je, da obstaja želja, naj bi se ta ponudba sprejela. mikajo severno od Leningrada, sovjetska flota čaka pripravljena v Finskem zalivu, ruske potrpežljivosti je pa konec. Molotov je nadalje dejal, da je našla ameriška ponudba za posredovanje pri Rusih gluha ušesa. Spor je izključna stvar Finske, in Rusije in dokler Rusija sama tega ne zahteva, nima nihče pravice do posredovanja. Rusija ne namerava zasesti svoje so- sede, pač pa zagotoviti svojo varnost, ki jo ograža dejstvo, da Leningrad leži samo 20 milj od sovjetsko-finske meje. MOSKVA, 30. nov. Reuter. Molotov-ljev govor so prenašale vse radijske postaje. Moskovski politični krogi označujejo ta govor kot zadnji apel v prilog miroljubne rešitve finsko-sovjetskega spora. Nemci na strani Sovjetske unije BERLIN, 30. nov. DNB. Nasprotno v tujini razširjenim vestem ugotavljajo, da Nemčija ni ne uradno ne poluradno zavzela nikakega stališča v finsko-rus-kem sporu. Naglašajo, da so severne države vedno zavzemale stališče, da ne žele nemškega vmešavanja v probleme, ki interesirajo le njih same. Nemški odločujoči krogi so sicer mnenja, da ima sovjetska Rusija pravico, da si zagotovi svoboden Izhod na Baltiško morje. To so terjali vsi ruski državniki od Petra Velikega dalje, saj je ruski izhod v široki svet življenjska potreba velike Rusije. Naglasiti je treba, da je Velika Britanija takoj po svetovni vojni pokazala živahne interese za nekatere otoke v vzhodnem delu Baltika. Vojna oporišča, ki jih Rusija zahteva v zvezi s sedanjim sporom od Finske, so Moskvi nujno potrebna, nikakor pa proti neodvisnosti Finske. BERLIN, 30. nov. DNB. Ofipielni nemški krogi izjavljajo, da bo Nemčija stala v rusko-finskem sporu ob strani kot opazovalec, čeprav simpatizira z ruskimi zahtevami po zavarovanju Leningrada in sovjetskih meja. Molotov odklonil posredovanje *»VA f itiiel 30- novembra. Agex. Sinoči Po Sov^e^ski zunanji komisar Molo- V* .moskovslceni radiu govor, 'iC ie P°iasnjeval sovjetskim cirzav-vieki^0Vražno stališče Finske nasproti JOi... Ki Uritii 1 in ro7i;Ai‘ v ka-držav- N*ian* Un^i- Opisoval je tudi razvoj plitev J n.led obema vladama, ponavljal r^il Ce]° finskem napadu in izzivanju in ''Ve?'«3 ]e finska, ne sovjetska vlada j? v sVq. Pakt o nenapadanju. Sicer je j,.4 Uniialen.'.S°voru zatrjeval, da Sovjet-|ki nj ni 'mela in nima namena jemati 0 neodvisnost in svobodo, ho- če pa zaščititi Leningrad in njegovo prebivalstvo. MOSKVA, 30. novembra. Tass. Molotov, ki je govoril po radiu, je poudaril, da je sovražnosti začela Finska in da je ruska vlada pripravljena na diplomatska pogajanja samo pod pogojem, da sedanja finska vlada odstopi. Sovjetske čete so že zbrane na meji, in če bo potreba, razpolaga sovjetska Rusija z armado 25 milijonov, na j več jo armado na svetu, dočim šteje finska vojska samo 800.000 slabo opremljenih vojakov. Rdeče čete se pre- Najtežji vtis pri Skandinavcih STOCKHOLM, 30. nov. Skandinavski tisk stoji pod najtežjim vtisom razvoja od nošajev med Finsko in Sovjetsko unijo. Splošno prevladuje prepričanje, da iščejo sovjeti samo izgovor, da z vojaško silo dosežejo tisto, česar s svojo diplomacijo niso mogli, še večji vtis je pa napravilo pisanje nemških listov, ki so se postavili očito na stran Sovjetske unije. Prav to pa nudi najslabše izglede za nadaljnji raz voj dogodkov, ker se ne ve, kje bo Sov- jetska unija pričela in kje bo Nemčija nadaljevala. Karakteristično je tudi hujska- nJncf^o^’ k‘ ga je poIn sovjetski tisk. OSLO, 30. nov. »Nationevv«, glasilo norveških agrarcev, pravi, da vsa Skandinavija napeto, od ure do ure, zasleduje razvoj finsko-ruskega spora. Glasilo konservativcev »Aftenoosten« pa pravi, da ni ce ne verjame, da bi Finska hotela izzvati vojno. Zgodba o v@lku in Jagnfetu LONDON, 30. nov. Havas. »Nevvs Chro ničle« smatra, da še vedno ni prepozno, ako je sovjetska Rusija voljna sprejeti posredovanje prezidenta Roosevelta. Toda podoba je, da so sovjeti sklenili končati s svojo miroljubno politiko, ki so jo vodili v teku zadnjih let. Vendar bi bil sedanji napad na Finsko preveč očitno imperialističen in se ne da z ničemer opravičiti. »Daily Express« piše: Po- navlja se stara zgodba o volku in jagnjetu. Toda finsko jagnje kaže, da ima levje srce. »Daily Mail« pravi, da je izgovor sovjetov, s katerim opravičujejo napad na Finsko, pravcata groteska. Nadaljevanje na 2. strani! Dogodki na kopnem, morju in v zraku PARIZ, 30. nov. Havas. Tekom včeraj-Snj^a dne je vladal na fronti popoln mir. Le na nekaterih mestih so se včasih oglasili topovi. Letalstvo je izvršilo obojestransko nekaj izvidnišklh poletov. PARIZ, 30. nov. Havas. Včerajšnje vojno poročilo opisuje drzen podvig neke francoske stotnije, ki je predrla tri kilometre globoko v nemško ozemlje in mimo prednjih straž dosegla postojanke pred Siegfriedovo črto. četa se je vrnila z ujetniki in pomembnimi informacijami o nemških vojaških silah in postojankah. LONDON, 30. nov. Reuter. Angleška lovska letala so se včeraj v bližini pomor ske baze Firth of Forth borila z nemškimi bombniki. Eno nemško letalo je baje padlo v morje in se potopilo. AMSTERDAM, 30. nov. DNB. Angleška ladja »Rubislaw« je ob severnovzho-dni angleški obali naletela na mino in se v dveh minutah potopila. Utopilo se je 13 članov posadke, 14 se jih je pa rešilo. LONDON, 30. nov. Reuter. Brodolomci z liverpoolskega parnika »Johnion«, 38 častnikov in mornarjev, so se izkrcali v neki severovzhodni luki Anglije. Utonil ni nihče, samo dva sta ranjena. Ladja, ki je imela 3000 ton, se je potopila v sredo zjutraj v bližini vzhodne obale Anglije, zadevši na mino. CARIGRAD, 30. nov. Reuter. V bližini Dardanel se je pojavila podmornica neznane pripadnosti. Trgovske ladje so dobile naročilo, naj izvrše vse ukrepe za svojo varnost. LONDON, 30. nov. Reuter. Z otoka Terehavna poročajo, da se je sinoči ponesrečilo pri otoku Suderosu neko nemško letalo, v katerem so bili štirje možje posadke. Nadaljevanje s 1. strani! Italijanske simpatije za Finsko RIM, 30. novembra. Stefani. Današnji listi pišejo na prvem mestu o prekinitvi odnošajev med Rusijo in Finsko. Podčrtavajo zlasti iz Kremlja poslano povelje sovjetskim četam, naj bodo pripravljene. O Molotovljevem govoru pravi »Messag-gero«, da je napadalen in v velikem nasprotju s pomirljivim tonom note, ki jo je finska vlada poslala v Moskvo. Splošno je prepričanje vseh listov in političnih krogov, da je sovjetsko-finska kriza dosegla vrhunec napetosti. HELSINKI, 30. novembra. Reuter. Fin- ski poslanik v Moskvi baron Irinoe Kos-kinen javlja iz Moskve, da je straža pred finskim poslaništvom pojačena. Te-lefonično je poslanik javil dalje, da so vesti o velikih protifinskih demonstracijah netočne. Sinoči je imel poslanik z Molotovom 15 minut dolg razgovor ob priliki izročitve note o odpovedi rusko-finskega nenapadalnega pakta. Vsi listi v Helsinkih prinašajo izčrpne izvlečke iz člankov svetovnega tiska, ki izražajo simpatije Finski. Straža pred finskim poslaništvom HELSINKI, 30. nov. Havas. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je Moskva odbila ponudbo za posredovanje, ki jo je uradno stavil ameriški zunanji minister Cordel Hufi, poudarjajo pa tudi veliko zadovoljstvo, ki ga je ta ponudba zbudila na Finskem. Splošno je prepričanje, da bo odklonitev te ponudbe od strani Moskve izzvala globok vtis v javnem mnenju Amerike. Daladierjev govor v parlamentu PARIZ, 30. nov. Danes dopoldne se je začelo izredno zasedanje parlamenta. Prvi seji je prisostvovalo malo občinstva. Mesta, kjer so nekoč sedeli komunisti, so bila prazna. Seja se je začela ob 10*30 uri. Po običajnih formalnostih, med katerimi je bija novost poklonitev padlim in bojujočim se vojakom, je sprego-yoni ministrski predsednik Daiadier. ARIZ, 30. nov. Havas. Danes dopoldne je Daiadier v svojem govoru v parlamentu obsojal nemške metode bojevanja, zaradi katerih trpi vsa Evropa. Izrazil je med drugim svoje zadovoljstvo nad ravnanjem Italije, ki je rešila mir na Sredozemskem morju. Dejal je, da bo Francija odložila orožje šele tedaj, ko bo v Nemčiji na oblasti vlada, ki ji mednarodne pogodbe ne bodo samo list papirja. Hočemo mir, toda hočemo najprej dobiti vojno, je dejal Daiadier. Sile Francije so nedotaknjene in tista Francija, ki ukazuje, je tudi poslušana. Angleško-francoski blok navdaja nezlomljiva volja do zmage, ki naj uresniči demokratične ideale, s katerimi sta zapadni velesili tako globoko prežeti. Prva avstralska divizija za Evropo LONDON, 30. nov. Reuter. V Avstraliji se organizira ekspedicijski korps, ki bo poslan na evropsko bojišče. Avstralske čete bodo prispele v Francijo v začetku prihodnjega leta, kjer bodo dobile še zadnji pouk o vojskovanju, na kar bodo Madžarsko-jugoslovanski odnošaji n°v- Stefani. List ^Voiksblatt«, glasilo nemške narodne manjšine na Madžarskem, objavlja čla-, ° odnožai,.h med Madžarsko in Ju- dSrek?0*’ -V č,ianku pravi’ da sta ma-flžarski rn jugoslovanski narod znana no vo3d? dobrih delavcih in vojakih. Oba naroda imata na področju zunanje poli. j!lterl?se in se z vsemi silami trudita za čim boljše zveze z vsemi državami. V zvezi s tem se morejo tudi JAPONSKI LETALSKI NAPAD NA LANČOV LANGOV, 30. nov. Havq« lor^. • s 70 letali bombardirali Laniv glavno mesto province Kansu. Deset Ki nw bilo ubitih, 100 ranjenih Maicev 3e Borza. C u r i h, 30. nov. Devi?? Beograd 10 Pariz 9.85, London l720 Newyork 446, Bruselj 73 75 mu 22.60, Amsterdam 236.70, Berlin 178 ?n° Stockholm 106.25, Oslo 101.35, KopIS’ gen 86.10, Praga 5.40, Helsinki 8 9>«<' Buenos Aires 103. Mariborska napoved. Pretežno oblačno m tiho vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 10.2, danes najnižja 1.4, opoldne 8.2. postavljene v Maginotovo črto. Ekspedicijski korps bo obsegal eno divizijo, ki bo pa opremljena z najmodernejšim orožjem in večinoma motorizirana. Že sedaj se pripravlja tudi že druga divizija, da sledi prvi, ako bi bilo potrebno. Treba pa je pri tem upoštevati ogromno razdaljo, ki jo morajo avstralski vojaki premagati, da dospejo na evropsko bojišče. Nemci odpovedali Švedski zastopanje Poljske STOCKHOLM, 20. nov. Reuter. Nemška vlada je obvestila švedsko, da njeno poslaništvo v Berlinu nima več potrebe, da bi še nadalje zastopalo poljsko vlado pri nemški vladi. Kakor je znano, je namreč švedska vlada prevzela ob izbruhu sovražnosti zastopstvo poljskih interesov v Nemčiji. Funkcija švedske vlade je s tem prenehala. »Senilen veleposlanik in nesposoben starec" BERLIN, 30. nov. DNB. Nemci dolže bivšega angleškega veleposlanika v Berlinu Nevilla Hendersona, ki je dejal, da sta on in Chamberlain žrtvi nemške megalomanije, da je s svojo senilnostjo in negotovim spominom zakrivil marsikatero nesporazumljenje med angleško in nemško vlado. Prav tako obsojajo Nemci angleško vlado, ker je pustila »nesposobnega starca« na tako važnem položaju v usodnih dneh pred začetkom sedanje vojne. — Dom3£6 zaoiskl Praznik zedinjenja na Hrvatskem Ban dr. Šubašič je izdal proslavi narodnega Prazn'ka P, sve&* Hrvatski. Po vseh cerkvah ,e|£Zf ne službe božje, ki se jih krajeV»ii vsi predstayniki državnih ^ oblasti. Na vseh banovi* .. ^ upravnih poslopjih naj se i ^ žavne in hrvatske zastave, , ’ fa biva pretežno srbsko pre poleg državne in hrvatske zastava. .»j Preureditev države najvažneja- V beograjskem »Napredu« za- prof. dr. Mihajlo Ilič, kako JI ^ radi enakopravnega upravDan koV razdelitve finančnih bremen ffl> jr. čimprej izvesti nadaljnjo pre ^ # žave. To zahteva interes tisti doslej po preureditvi niso w ^ Stališče, da bi najpreji preSi k ^, in naj bi nova skupščina ra p „ nadaljnji preureditvi, m ji» demokratsko, ker enakost z $tU‘ preureditev po paragratu ^ bedi drugod, izven Hrvatske- ^ pa sedo bo seveda imelo lju^tv • vJi0> hočemo, da bo ljudstvo u_ vpr^f* odgovoriti, mu je treba pok sodb° nje v celoti ter zato pred tu^ pre-postaviti ne delno, temveč p avnaoie ^ ureditev države. Drugačno ^ povzročilo velike zmede ljudstvom. Ves napor za spešen. ureditev države bi bil bre jntetf5 mu se je pa treba v najs*6® države in naroda izogniti- Sokolstvo in osvobojeni KONCENTRACIJA SOVJETSKIH ČET V AZIJI BUKAREŠTA, 30. nov. DNB. Večerni list »Seara« poroča veliko senzacijo, da so sovjetske posadke v osrednji Aziji in Transkavkaziji silno okrepljene. Te ukrepe je storila Sovjetska unija zaradi velike koncentracije francoskih čet na meji Sirije, angleških v Egiptu in turških na Kavkazu. ODPUST 3000 REZERVNIH ČASTNIKOV V FRANCIJI PARIZ, 30. nov. Havas. Okoli tri tisoč rezervnih častnikov, po poklicu zdravnikov, lekarnarjev in zobarjev, ki niso na fronti neobhodno potrebni, bo odpuščenih domov. VELIKE POVODNJI V BELGIJI BRUSELJ, 30. nov. DNB. Stalno deževje je povzročilo velike poplave v okolišu Bruslja. Veliko ulic v mestu je tudi pod vodo. Istotako so nastale poplave na področju Meze proti francoski meji. Belgijske čete so se morale umakniti iz nekaterih postojank. Utopilo se je več ljudi. Stalin dolži demokraciji krivde za vojno MOSKVA, 30. nov. Reuter. Stalin je podal moskovskemu dnevniku in glavnemu uradnemu glasilu sovjetske politike »Pravdi« izjavo, v kateri je med drugim obtožil Francijo in Veliko Britanijo, da sta oni odgovorni za sedanjo vojno. Stalin je dejal dalje dobesedno: »Sovjetska unija je bila vedno prepričana in je tudi še sedaj, da bi čimprejšnji konec vojne ogromno izboljšal položaj vseh držav in vseh narodov.« Poostrena blokada zadene posebno lapence TOKIO, 30. nov. Agex. Japonski tisk je pričel ostro kampanjo proti Angliji in Franciji zaradi poostritve pomorske blokade Nemčije. Listi pravijo, da Japonska ne bo dovolila, da bi se omejevalo njeno trgovanje, ali da bi se celo popolnoma onemogočil njen izvoz iz Nemčije. Na vsako nasilje bo Japonska odgovorila s protinasiljem. Japonski odpor proti blokadi nemškega izvoza izvira predvsem iz dejstva, da je dobivala doslej Iz Nemčije precej vojnega materiala, posebno orožja. Ako se blokada izvede do zadnjih konsekvenc, bo Japonski zaprt še ta vir vojnih dobav. TOKIO, 30. nov. DNB. List »Niči-Nlči« poroča, da japonska vlada zdaj pretresa vprašanje, kakšne ukrepe naj bi storila proti gospodarski blokadi od strani Velike Britanije in Francije. BERLIN, 30. nov. DNB. Nemški listi napadajo angleško blokadno odredbo in naglašajo, da te represalije od strani Velike Britanije pomenijo dejansko očitno kršitev mednarodnega prava. »Deutsche AUgemeine Zeitung« poudarja, da je nevtralnim deželam znano, da tu ne gre za represalije, ampak da je Velika Britanija take ukrepe že davno pripravljala. BERLIN, 30. nov. DNB. Sinoči je Nemčija zagrozila z novimi, a še neznanimi represalijami na angieško-francosko blokado. Nemško časništvo opozarja nevtralne države, naj se nikar ne podvržejo novim britskim metodam. 1 Q5vv »Sokolska volja. pi& jv i-.nem ve» 1„ pravi med drugim: V slovenske romantike se 1 tab° narod, ko je na svojih m gempasu » v Ljutomeru, v Žalcu, j j0 v . Krasu, v Ormožu, v Se S(J mar jih pri Ljubljani brez pravico in svobodo, Pr -tipe01 p0- » pomlad narodov«, uiefl likarje t. lutizem in vse Bachove rnd teptal in preklel na dno , ^ \eti-ski tabor je bil ravno Pf ^ » normalizirane m a (jem0, $e nje pri nas naslonilo .praVlja. jg osnovo, kar se t posveti^ mladina spet lahko ^ da nnaania sni;* ....... ie aa -.„ravu", Dolžnost države P n,-egovo Pr!p za mladi naraščaj rn jržavfl1 aktivno sodelovali (»Delo«.) rabO* PredStaVs7ovako^ jn Zrn* h Sim bratom, k so da pri kor bilo treha 'v skuP52 iega zastopstva ra V Mariboru se je sestavil prvi slovenski akcijski odbor SDS kot začetek ustanovitve sioven* skega dela Samostojne demokratske stranke Preti 12 leti je bila od Hrvatske seljač- »e stranke (HSS) In Samostojne demokratske stranke (SDS) ustanovljena Kmetsko-demokratska koalicija, katere da životariio na/nižjem življenjskem standardu, ki j ^kem obrtniku ne dosega niti stan-, a nekvalificiranega industrijskega klavca. Organizacije poklicnih obrtnikov že često iznašle zahteve, po katerih ‘ ^ naj obrtniški položaj zboljšal ter , ®dle zaščitne mere, ki bi jih naj odlogi podvzeli za zaščito obrtnikov in "to družin. Znani so več ali manj tudi re-^Nati obrtniških prizadevanj, ki njihove-^ Položaja niso dosti izpremenili. v Udobno smolo so imeli obrtniki najeto tudi pri svojih akcijah, da bi se jim Poskrbela zaposlitev s pomočjo državnih ? Podobnih dobav. V napredovanju in-ki je nujnost gospodarskega raz-s3 katere se tudi mi ne moremo in ne h- 5,0 izogibati, so videli že samo po se-' % rešitev obrtniškega vprašanja, ki pe> tako nekako »avtomatično« rešilo. r' tem niso mislili na usodne posledice l°Pada obrtniških družin, katerim ni bi-dana. možnost eksistence kje drugje, ostikrat bi to moglo biti doseženo zgolj Poukom, z majhnimi stroški itd. Pri tem f.se najbolje pokazala nasprotja, v ka-r ja zabredlo današnje gospodarstvo ' svojih anarhističnih metod. J%b temu da so ta dejstva po svojih arr>jh posledicah pri nas več ali manj a’ Posebno Pr* nas v k°li indu-^ la'izirani Sloveniji vse premalo poznati,0 pomen obrti v celokupnem gospodu naše države. Pri tem je zanimivo sJda ni pomembna samo javna obrt, po-4fžno po nekaterih središčnih predelih ^ ave n. pr. v Bosni in Hercegovini, kjer J^vno zadnja leta na podlagi bogatih tarS rudnin gradi novo središče naše j"e_ industrije. aiK^ije nam cjejstv0 ilustrirala vtj ^'ka narodnega dohodka od obeh * *er *n<^us*r‘ic- !■*. 1926. je znašal feva k domače obrti v milijonih dinar-837> obrti 7-590> industrije 5.823. vam a. leta krize so ta dohodek ne-bi|a° znižala. Posebno poklicna obrt je S|5 Sočutno prizadeta. L. 1931. je prine-5,2]4 pmača obrt 3.628, poklicna obrt v 'n industrija 3.500 milijonov din do--vrti \ ^35. pa je dohodek domače ’ P°lz; 300 kg hmeljske žice. Oi ozn klača a sVdilo tatu v osebi Ladislava r ^ re. Šoštanja. Poklač je tatviuo Glu- kel, da je prodal ukiadeno mac v Celju hnlnišnici ^ K c Umrla je. v cel slki 12 na hči rudarja Štefanij ' Liboj pri Petrovčah. . .^j-anju c Pištola se je sprožila PrlR$oIW £ letnemu mizarskemu vaj®ntm ;e pidtt lohu iz Braslovč. Krogla mu Je b lila levo’dlan. . nri delfP Pl'Sl miomi Jelenku iz viiauj.- . deia, Nesrečen padec. 7 letn • CeljU j « Vi* VDS1 pn . ,r la levo (lian. . nri deffEfe c Slamoreznica je udrezaD P eS|ii rste na desni rolu 10 letnef podatke v mesečnih p^ prometnemu ministri Maršfoa r Uspešno delo za olepšavo mesta Pri »Orlu« je bil občni zbor Olepševalnega društva v Mariboru, ki ga je vo-“jl dolgoletni predsednik g. dr. Lipold. U je uvodoma obširno poročal o finančnem stanju društva, ki je letos zelo negodno in se je bilo bati, da društvo ustavi delovanje. Vendar se je zadnje dosegel sporazum z mestno obči-n°' Tajnik g. Kolar je nato podrobno Vročal o delovanju Mestnega olepše-^alnega društva, ki šteje 961 članov. — društvo je v pretekli poslovni dobi skrbelo za olepšavo mesta, kolikor so mu P®5 to dopuščala denarna sredstva in le zasadilo tudi letos par sto drevesc na mariborskih ulicah. Novih investicij niso zmogli, ker nimajo sredstev niti za vzdrževanje sedanjih naprav. Blagajnik g. Gily je poročal o društvenih financah. Društvo je imelo še pred nekaj leti nad 300.000 din prihrankov, s katerimi je nameravalo kriti nekatere večje investicije. Skoraj ves denar pa je moralo uporabiti za kritje izgub v zadnjih letih. Občina je sicer deloma ugodila prošnji Olepševalnega društva za zvišanje subvencije in delnega odpisa dolgov. Vendar je vse to premalo. Začela so se pogajanja z mestno občino, da se društvu zagotove večji dohodki. Že sedaj se lahko reče, da je nadaljnji obstoj Olepševalnega društva zagotovljen, kar je tudi v interesu mestne občine, ki bi sicej morala sama prevzeti ves delokrog Mestnega olepševalnega društva. Odbor se je v smislu pravil nekoliko povečal. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. L i p o 1 d, za podpreds. finančni svetnik g. Knopp, za tajnika uradnik gradbenega urada g. K o 1 a r, za blagajnika pa bančni uradnik g. G i 1 y. V odboru je tudi več mestnih svetnikov. Ob zaključku zborovanja so zborovalci imenovali dr. Lipolda, ki je že 15 let predsednik Olepševalnega društva, za častnega člana. 1 **ec. 1939. ob 20. uri slmnoUM 1 tokoltkem domu Obleka: kroj - narodna noša - temna. Vstopnina: din ]0' PRAZNIK ZEDINJENJA dan obletnice državnega Zedinjenja y ®etek, l. decembra, bodo bogoslužja v Ji • stolni in mestno-župnijski cerkvi ob r: Uri, v pravoslavni vojaški kapeli sv. Ifrta in Metoda ob 9. uri, v evangeljski r*r*vi ob 10. in v starokatoliški kapeli v godnem domu ob 9. uri. J°. končanih bogoslužen jih se bodo rimale čestitke v sejni dvorani sre-®8a načelstva v sobi št. 38-I., kjer se vi’a v ta namen vpisna knjiga. Sl «e. šefi in predstavniki državnih in 3#iouj)j-ayj1jj1 uradov, ustanov, zavo-,°v> društev in korporacij so vabljeni, ^ bogosluženjem prisostvujejo. Sreski načelnik: Dr. Siska. Košnja na občino studenci: finska uprava Studenci pri Mariboru !? že vsa leta trudi, da bi uredila in Slavila vse nove ulice, kjer so zazidane .V hiše in se ji je to tudi po večini pojilo. V Studencih imamo res lepe iu jelene ulice, za kar gre seveda zahvala ob-£*Aški upravi. Prosili bi pa tudi merodajne pa tudi enkrat Kralj fisije, da se uredi rv/A^eva ulica, kjer so ob obeh straneh nove stanovanjske hiše, ulica pa ozv, »ko zelo široka ali za promet tako Ce ^ »a se ne moreta izogniti dva voznika, Im* slučajno srečata, ne da bi bilo Im . ttiemu zavoziti v njivo. V ulici nam-2bJ; aste, kakor v nobeni ostalih, krompir, (ali ia salata. Ce je ulica projektirana sh.° .šlr°k°, bi bil skrajni čas, da se od-, tisti kosi njiv, ki kvarijo sliko stontr 0 50 hišni gospodarji morali od- bi ?ahL°n° ZemlJ°’ ki ie za uli?° poLfC ra’ lahko tudi oni, ki še nimajo postavlje- pm pač pa ograjene parcele, odsto- •E °»° zemljo, ki je itak že občinska Stanovala in gospodarji Kralj Matja- 6 uhce pričakujejo, da se bo ta ulica uredila še pred nastopom zime, kar bo samo v ugled občine Studenci. UVAŽEVANA INDUSTRIJA * Ena najstarejših industrij v našem mestu je tovarna gospodarskih strojev in livarna železa K. & R. Ježek, Meljska c. 103. — Kakor smo se informirali, dobavlja ta tovarna ne glede na današnje razmere v nezmanjšanem obsegu svoje prvovrstne izdelke širom cele naše države. — Njena kulantnost je poslovična, vsled česar je tudi zelo priljubljena med našim podeželskim prebivalstvom. * Uslužbenci Nabavljalnili zadrug vabijo na Miklavževanje, katero se vrši v vseh prostorih Narodnega doma v soboto dne 2. dec. Začetek ob 20. uri. Zadružne cene. * Društvo „Jadran-Nan6s“ priredi Miklavževanje v nedeljo, 3. decembra, v Grmekovi dvorani v 'Studencih. Prihod Miklavža ob 17. uri popoldan. Darila se sprejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu, v nedeljo pa v gostilni Grmek v Studencih. -- Odbor. * Grič, Oset, Andrejev velesejem. * Hotel Mariborski dvor v nedeljo, 3. dec., zvečer Miklavžev večer z domačo zabavo. * Darila za Miklavža se lahko pri blagajni Velike kavarne oddajo. * Danes ob 20. uri bo v Sokolskem domu v proslavo državnega praznika telovadna akademija Sokola Maribor-matica, pri kateri se zbere vsako leto mariborsko in okoliško sokolstvo in nacionalno občinstvo. Vstopnice se še dobijo pri „Put-niku“. Sv. Miklavž prinaša: Otroško perilo, nogavice, rokavice, šale, jopce, puloverje itd. A. Hedžet, Maribor ' Tiskovna zadruga, Ljubijana-Maribor je znižala cene svoji popularni pisani mladinski knjižni zbirni „Z začarane police" za broširan izvod od 12 na 9 din, za vezan izvod pa od 16 na 12 din. * Se pred Miklavžem izide nova mladinska knjiga Tiskovne zadruge „Dedek povej", šaljive belokrajinske pripovedke pisatelja Lojzeta Zupanca s številnimi ilustracijami Maksima Gasparija. Cena knjigi bo 28 dinarjev. Prijetno šaljiva vsebina bo v veselje mladim in starejšim. * Alarmantne vesti, ki jih razširja mariborska nedorasla mladina, so resnične. Sokolski dom obiščejo dne 3. in 5. dec. ob 16. uri glavar pekla Mefisto, kancler Vicli-pucli, minister Asmodej in sekretar Belcebub, ki se nam bodo predstavili v igri „Upor v peklu“. Istočasno nam je najavil svoj prihod Miklavž z vsem svojim čaro-bije polnim spremstvom. Predprodaja vstopnic pri Putniku. Darila se sprejemajo v sokolski pisarni. Klobuke, športne čepite v najnovej-ših oblikah, srajce, samoveznice, lokavice, vse vrste nogavic A. Hedžet, Maribor Miklavževa igra in obdaritev 3. in 5. decembra ob 16. Sokolski dom. Predprodaja vstopnic Putnik. * Priporoča se specialna trgovina dežnikov, Betka Lešnik, Maribor, Glavni trg 17 a. Sprejemajo se popravila. * Vesel Miklavžev večer priredi Motoklub „Maribor“, dne 2. dec. v Gambrinovi dvorani. Ples! Začetek ob 20. uri. V*i člani in športniki prisrčno vabljeni. * Akademski ples, 5. januarja 1940. priredi Akademska podporna zadruga, kosimo ostala društva, da pri svojih ditvah to upoštevajo. Kino Grajski kino. prire- Danes „Malo okrožno * Kino Esplanade. Danes zadnjič .,Ona in njenih 100“ z Deanno Durbin. Petek „Sneguljčica in njenih 7 škratov", največji, najlepši in najdražji film vseh časov v naravnih barvah. * Kino Union. Do petka „General Ling“, velefilm, tajnost kitajskega življenja. In-kišinov Griffith Jones. * Zvočni kino Pobrežje. ,,Svatba pod revolucijo". 1. dec. ob 19.30, 2. dec. ob 19.30 in 3. dec. ob 15., 17. in 19. uri. Mariborsko gledališče Četrtek, 30. novembra, ob 20.: Slavnostna akademija fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Petek, 1. decembra, ob 15.: „Veriga“. Brezplačna predstava za mestne reveže. Ob 20.: „Hlapec Jernej in njegova pravica". Globoko znižane cene. Damsko svileno in maco perilo, pletenine, nogavice, šale itd Vodimo kvalitetno blago, nizke cene. Damska in moška modna trgovina A. Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9 Radio Petek, 1. decembra Ljubljana: 9.15 Šolska ura; 11. RO; 13.02 Bežigrajski pevski zbor; 14., 22.15 Plošče; 17. Medvedova zgodovinska igra „Vtljem Ostrovrhar". — Zagreb: 17.15 Koncert vojaške godbe. — Beograd: 20. Svečani koncert beograjske filharmonije in zbora Glasbene matice iz Ljubljane, dirigent Mirko Polič. — Sofija: 5.45 Jutranja oddaja; 17.30 in 19. Lahka in plesna glasba; 19.50 \Vag-nerjeva opera „Tannhauser". — Budimpešta: 18.50 Madžarske melodije; 23.20 Ciganska glasba. — Milan: 21.10 Simfonični koncert. — Praga: 21. Foersterjev festival. TeieM&didutdiktMtt SOKOLSKEGA DRUŠTVA MARIBOR - MATICA ® SE VRS1 DNE 30. NOVEMBRA 1939 • OB 20. URI V SOKOLSKEM DOMU 40 letnica slovesne otvoritve Narodnega doma v Mariboru Mariborski Narodni dom je bil zgrajen že 1. 1898. Pod vplivom tedanjih političnih razmer pa se je opustila vsaka slovesna otvoritev; niti naši časopisi niso namenoma nič poročali o tem. Posojilnica in za njo Slovanska Čitalnica ter ostala narodna društva so se kar na tiho vselila pod svojo streho. Šele za obletnico zgradnje doma se je vršila velika slovesnost z otvoritvijo velike dvorane. Cela slovesnost je bila poverjena posebnemu odseku z ravnateljem drž. učiteljišča H. S c h r e i n e r j e m na čelu, glasbeno vodstvo pa je imel prof. Beran, Proti pričakovanju je bil obisk tako številen, da so bili vsi prostor1 •Tilni. Na zelo pestrem sporedu sta se nahajali tudi dve enodejanski veseloigri — prvi slovenski predstavi pod lastno streho Narodnega doma v Mariboru. O zgodovinski važnosti tega dogodka tudi za današnji čas še spregovorimo. za motke plaile In lepe "•oOne vzorca za večerne moSke obleke »uai po ugodnih starin cenah Modna trgovina to&fft1 Maribor paiata banovin, hranilnice AJDOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA , ![•]: ; q {generalno zastopstvo SCHHEIPEB ZAG0EB. NIKOUCEVAJO. TELEFUNKEN aparati neprekosljivi H nHBBHMBH g ^ 1 m&il ^ v kvaliteti in glasu v vseh cenah Najmoderneje urejena popravlialnica vseh znamk radijskih aparatov. Hitro, poceni • HffiDS© * STARKEL * MARIBOR. TRG SVOBODE 6 Telefon 26-85 Telefon 26-85 Hm le uted dumi! Zato dobre KARO ČEVLJE Gozdne kmetije in njih davčne ohremenitve1^^^^”^ Kako naj se uredijo davki na gozdove — Zanimive ugotovitve v »Gozdarskem vestniku" Si 1A v n n c L- o i „ L l. „ DRA VSKA -s> BANOVINA. LETO 1939. MERILO W00000 W I I I 1 »OJ »o talon Slovenska zemlja se lahko ponaša, da ji dajejo gozdovi prijetno vnanje lice. Ne povsod, toda tam, kjer se je zelenje mogočno pognalo k soncu, prekrilo pobočja in ravnine, tam je doma ves drugi svet, kakor ga more nuditi široka dlan plodne, nezaraščene oranice. Gozd in njiva, dva velika problema naše ožje domovine, ki se zdita v lastninskem odnošaju našega kmeta kaj enostavna, pa sta vendar glede na davčna bremena daleč različna. O tem nas prepriča globoko zajet članek dr. inž. Rudolfa Pipana, v 8. in 9. številki za prospeh našega gozdarstva zaslužnega mesečnika »Gozdarskega vestnika«. Naj navedemo v izvlečku jedro zanimive razprave, ki zasluži, da se z njo seznani širša javnost, predvsem pa odločujoči krogi. V naši državi plača vsak posestnik poljedelskega in gozdnega zemljišča nepo-sredniv davek na donos od zemljišča. Razen tega so seveda še drugi davki in doklade. Račun katastrskega čistega dohodka je sicer primeren za poljedelske kulture, nikakor pa ne za gozdno zemljišče. Ko kmet požanje ---- iito. pospravi plod svojega dela, ki ga je napravil pred meseci. ENO LETO PA POMENI V GOZDARSTVU KOMAJ TOLIKO KOT EN DAN V POLJE-DELSTVU. * Preden zraste mladi zasad, minejo dolga leta. Drevo je v gospodarskem oziru za sečnjo sele takrat, ko je njegova vrednost relativno največja. Ko država zaračunava čisti katastrski dohodek gozda, misli pri tem na ono množino lesa, ki naraste na enoti površine v starosti, ko doseže drevje povprečno svojo gospodarsko vrednost. Je to nekako v 100 letih. Kdor poseka mlajši gozd, dobi sicer mani vrednega lesa, toda država se na to ne ozira er meni, da vsak gospodar razumno goji svoj gozd. ‘ £AK0 NAJ TOREJ RAČUNAMO KATASTR-SKI CISTI DOHODEK Z GOZDNEGA ZEM-LJISCA? Predvsem je treba upoštevati gozd v nie-govi povprečni gospodarski zrelosti, t. i sta- m°^.100,let Pr“e Oblice povedo kolike množine lesa zrastejo na 1 ha. Potem se vza-Povprecn<; «ne lesa zadnjih let za raz-fn v gOZ -In se kračuna vrednost lesa m div na površini 1 ha. Od izračunane vrednosti se odbijejo stroški, ki jih ima gospodar vanjem^td upravljaniem «ozda- pogozdo- ™Tvk°in?>0^ ^to,v^nost lesa- zraščene-£* YJ49°'etlh' Vednost delimo s številom čisti ^ v^° dobimo katastrski tč,n\ b°'is® J? gozdno zemljišče, tem večji je ta dohodek in obratno. Od te zemljarineS1nP'2-^% ^ržavnega° dop^tnilnega dotičnega MARIJ SKALAN. RAZMERJE MED GOZDNIMI. POLJEDELSKIMI IN NEPRODUKTIVNIMI POVRŠINAMI PO DAVČNEM KATASTRU. I M MAftSOR L. B. DRAVOGRAD LEKOM LJUTOMER' 7 M4RJB0R 0. B SIOVENJ GRADEC 60RNJ) CRA0 V JNEPRODUKTIVNO moovljju KfiAHJ ŠMARJE Pf* J t ŠJCDfjA.LOKA C El Ji L! Tl J A BREŽICE POL jedeL ška L JOBLJAHA ZEMLJIŠČA tourec urno MESTO lOCCVJt KROŽNE PLOSKVE POMENIJO POVRŠINE OKRAJEV ODNOSNO BANOVINE. MERILO KROGOV 4 ■■ 3,000.000 IN SO 4 KRAT MANJŠI KJT POVRŠNE NA KARTI. (KlišeJ je iz prijaznosti posodilo uredništvo „Gozdarskega vestnika11) DAVKI SE PLAČUJEJO BREZ OZIRA NA TO, KAKO NEKDO V GOZDU GOSPODARI. Nekdo n. pr. gospodari trajno, t. j. vsako leto poseka 1 ha, od katerega spravi 10.000 din dohodka. Ko plača davke, mu ostane 10.000 manj 3.300 je 6.700 din, s katerimi svobodno razpolaga. Drugi posestnik plača prav tako vse leto davke, posekal je pa ves gozd naenkrat in ima samo enoletne nasade. Z njimi ima še stroške, nima dohodkov, davke pa mora vseeno plačati. Davčne uprave ne zanima, ima li gozdni posestnik dohodke ali ne. V tem primeru gozd ne vzdržuje sebe in svojega gospodarja, nasprotno zahteva trajnih investicij in če nima gospodar drugih dohodkov, mu slaba prede. Sto let mora čakati na dobiček od lesa, potomci šele imajo nekaj od gozda. GOZDNO GOSPODARSTVO NI TEDAI TAKO ENOSTAVNO, KAKOR BI KDO MISLIL. če posekamo naenkrat vse, tvegamo kakor špekulant, ki ne ve, če bo uspel. V Sloveniji, kjer je gozdna posest večinoma v privatnih rokah, malih in večjih kmetov, se gozdno gospodarstvo bistveno razlikuje od poljedelskega. Polje je sicer manj rodovitno kakor v Banatu ali na Hivatskem, vendar kolikor toliko redi kmeta. Kjer donaša premalo polje, daje gozd delen vir potrebnih dohodkov. Primerja se, da kmet, ki je izsekal gozdove, ne more več vzdržati gospodarsko ravnotežje. Urvi v propad. Usahne mu najvažnejši vir dohodkov, GODZ NE ZRASTE V ENEM LETU KAKOR PŠENICA ALI DETELJA. Posekana gozdna površina ostane kmetu prazna, pa tudi vse davščine, ki jih mora dolga leta plačevati. In čim večja je gozdna površina, tem večje so davščine, gospodarski položaj kmetije je dolga leta težak, dokler ne zraste nov gozd. Zato ne smemo pozabiti, da sta kmetijstvo in gozdarstvo dve čisto različni gospodarski panogi, pa čeprav je oboje v istih rokah, če bi imel kmet namesto 50 ha ložaj zanj drugačen, n aajcj« zraste. delek, gozd enkrat posekan do g ^ In če ima kmet velike povrsme g«, rečeno, da je bogat BOGAT JE TISTI, KI JMA V PRAV DOBRE KAKOVOblu M-s« ne ifmetiie na Pohorju .. Naše gozdne kmetije na Poh°nuw je renjskem navadno hitro PrP ^go ob- pri njih malo, gozdne, zemjjfe delavo m primerno. Ob nasi sev bile te kmetije nekdaj narodni foke te ti braniki podirajo, n0ijedelska g®- kmetije dejansko ne spadajo v p ^ poseSt. spodarstva, ker so izključno g fedikot nik teh sme uživati cdgozdae ^ mu sproti priraste. Strokovnjaki svetujejo, koliko sme vsako KDOR V GOZDU GOSP^ARpROPASTl POLJEDELSTVA, MORA PR«* d„e Naša narodna krivda je, da ^jovj " kmetije preveč prepustili same • pfe, spodar mora ob prevzemu .posestva v bratom in sestram tako veliko dav* grunt ne premore. Poseka se g ..^e, ostanejo in tarejo kmeta ^ jpe- Ako ne plačuje v redu, pn Nekdanji mogočni posestnik sto» „jfli letarce, postane _ navaden dnm , y prakS zastruplja še svojo okolico. Tako izraža er a NAŠ DAVČNI SISTEM,( KI NE, D LIKE MED POLJEDELSKO IN « KMETIJO. ^ Tu je polje za politike, ki naj n« p* kako pomagati gozdnim P°^, tak0) ds bljfd se naš davčni sistem spremenil bi £ dajatve plačevale samo takrat, Ka ^ p v resnici dajal dohodke, ^lad. ^ dav^ bi plačal samo tedaj, kadar m v | va bi nič ne izgubila, gospodar p kadar bi imel denar pri r°ka„’ flJ&L Vsekakor je »Gozdarski v y naše P tem problem, ki sega globoko spodarstvo. Ne sme ostati odločujočih mestih. Kuret VI.: Obnova in oskrba vinogi'3^ Poučni spisi Kmetijske zbornice, zv. 1. Izdala in založila Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1939. Str. 51, cena 5 din. Kmetijska zbornica je pravkar izdala poljudno strokovno knjižico „Obnova in oskrba vinogradov". Knjižica je bila nujno potrebna, ker je že začela obnova opešanih vinogradov, katerih je še 75 odst. piovršine naših vinogradov. Namen knjižice je, da bi se ta obnova vršila pravilno in da se ne bi jionavljale napake, Id so bile napravljene pri obnovi pred štiridesetimi leti in katere napake so bile vzrok marsikateremu neuspehu, slabi rodovitnosti in slabi kvaliteti vin. V knjižici so podani vsi nasveti, kako naj se obnova izvrši, da bodo novi vmogr mnogo tega so ----------------- — . Jjoiltl" tgrfcJSe v knjižici nasveti oskrbe vinogradov, . to je « % o pravilnem zatiranju boIe^?0 oW° cev, o gnojenju, da se z n seženi hasek trajno vzdrzi. , imen POVEČAN IZVOZ SVINJ IN PODRAŽITEV MESA Med domačimi konsumenti mesa in mesnih izdelkov je nastalo razburjenje, ker se izvoz živine in zlasti svinj stalno veča. Ljudje se boje, da bodo meso in mesni izdelki znatno poskočili v cenah. Odločujoči krogi pa pravijo, da je strah pred podražitvijo mesa še neutemeljen, ker je sedaj pitanje svinj v naši državi v polnem razmahu. Vsak teden je pri- cev, o gnojenju, da sc z no- u eženi hasek trajno vzdrzi- . ^ To lepo knjižico bi uH&p #1 vinogradnik, vsak viničar, ničarskih šol in kuielsko-P®.^ je Ldo& v vinorodnih krajih. tako poljudno, da jo bo * tudi “')-e t lahko uporabljal prav vS,:’ker oio0, prostejši vinogradnik, z'a res * izredno nizko "ceno nabava gočena. pravljenih nad 10.000 pitanj za 6P$* kol ter jih bo dovolj za lz^°wl(o &1' J če tržišče. Svinjereja se j ^ df ® ker je prepovedan izvoz krmil za svinje. ., — ,ie06^ Ford se noče vmešavati.^, frj gov »Cssener National J- ih 0 škili tovarnah vec letal, a j toVafH« čilo odklonil, češ da njež izdelujejo vojnega mate RAMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI »Deset nadstropij?« se je zamudil in pri- SklPnif^ rati’ 23 katero bi se odločil, oklenil Je> da se bo spuščal navzdol po- stopoma, od nadstropja do nadstropja, zato je pritisnil najprej na prvi gumb! vedno je p.nčel° sPuKatf, polzelo je ni ustavilo.6 ^ "avIdc’1 in sc "o1«« »Saj m mogoče, da je prvo nadstropje jako globoko,« je pomislil. Toda prav ob ej misli je začutil, da se dvigalo ustavlja in da se je hip nato tudi že ustavilo. Odprl je vrata in izstopil na enak hodnik, kakor je bil oni, po katerem je prišel do dvigala. Napoti se je po njem v neznano Jemmno. HodnDk se je zavijal zdaj na desno in zopet na levo. Vzdušje je bilo tež-ko in dušljivo. Ramas je stopal previdno preiskujoč vsak korak z nezaupanjem in dospel nazadnje do kovinastih vrat, ki so IMla trdno zaprta. »Ali se skriva tu, za temi vrati tista skrivnost, ki jo iščem?« je pomislil in sikušal vrata odpreti, kar se mu pa ni posrečilo. Po nekaj brezuspešnih poizkusih se je odpočil in pričel preiskovati okolico «rat, da bi odkril kak tajni mehanizem. 24 Preiskujoč skalno steno kos za kosom, je nazadnje našel čisto pri tleh vzboklino, ki bi mogla biti guimb za odpiranje. Poizkusil jo je vtisniti in bila je res premakljiva. Ko pa se je nato znova uprl v vrata, se še vedno niso hotela odpreti, zato je znova pričel pritiskati na gumb. Po tretjem pritisku so vrata zaškripala in prikazala se je mala odprtina. Stopil je k njim, jih odsunil in posvetil predse. Svetloba njegove svetilke je padla v žrelo temnega prepada, v katerega niso vodile nobene stopnice. Spoznal je, da tu ne more dalje, zato se je vrnil k dvigalu, a tudi tega ni bilo več. Dvignilo se je bilo med tem menda samo. Iskal je gumbe, da bi ga zopet poklical v globino, a ni jih -bilo. VII. Jorina duša je bila po tisti čudoviti noči, ko sta si z Ramason odkrila svojo mlado ljubezen, vsa polna razkošnih dekliških sanj. Nič več je ni zanimala okolica in vnemar je puščala vsa tista drobna opravila, s katerimi se je prej tako rada ukvarjala. Njen pogled je bil brezizrazno izgubljen v daljavo in njene misli so iskale samo njega, ki ga jc bila taiko prepolna njena duša. Ljubi me! Ljubi me...« si je ponavljala. »Moj je in jaz sem njegova.« Nič ji ni bilo mar za to, da ji je bil oče namenil drugega ženina in da bo morala izbojevati hude boje, preden bo mogla doseči svoj cilj. Preveč je verjela v uresničenje svojega hrepenenja, v svojo trdno voljo in Ramasovo odločnost. Vendar ni hotela nikomur niti z besedico izdati svojeh čustev in misli. Tisti dan po noči prve ljubezni se je bala, da so morda odkrili njen skrivni sprehod z inženirjem, in neprenehoma čakala, kdaj se bo kdo izmed domačih oglasil z očitki in svarili, a čakala je zaman. Vsi so se vedli tako kakor navadno, zato je bila prepričana, da oče le ni ničesar izvedel. To jo je še bolj opogumilo, da se je odločila, da sama poišče svojega ljubega. Oblekla je najlepšo obleko, si zataknila na prsa rdečo orhidejo in odšla prožna kakor gazela j>o Rayanipuru. »Morda ga srečam kje prav po naključju!« si je mislila. »Ali ne vodijo pota zaljubljence sama skupaj?« Srečavala je najrazličnejše ljudi, ki so jo veselo pozdravljali, le njega, ki ga je iskala in je po njem tako neskončno hrepenela, ni bilo med njimi. Prehodila je vse ulice, pretaknila vse kotičke v parku in nasadih, odšla v Ramasovo delavnico. v knjižnico, v observatorij — ni ga bilo. Prejšnje veselo ra*£ JSJst>• ^ kalo vedno večji zasipi*s* a » bila koga vprašala P« izdal\ se je, da bi s tcnijprasa svoja skrivna ljubezenska ^ ^ ta se je vrnila domov, ^ j0 itt je spati ni mogla. Neprtst slutnje-neke nejasne, a ncpri.' ^ parl< zarana vstala in od ^rala ,n irt hiše, da bi se v samot vsa slila, kaj naj stori, je b izmučena. »Ko bi imela vsaJ,.fzaupa' veka, ki bi mu mag zKer p pomagal!« je „l0gla r' ’3 f ga premišljevanja ni se j£ # bene pametne rešit » upravi 0\\ potila po naselbini. adotna di ofl slap jeni Ji je Prlš£ se ga ie'\Tdolfl Mahabali. Prestraš.laJ^, vs0 ble® vprašal ^ in Zn f trud11 : iti P' iove- je obstal, ko jo Jc upadlo. »Kaj ti je?« ie »Ali si bolna?« dregi »Ne,« je odgovorila v sila pogled. Kaj pa?« * pove) zS°d »Nič.« se »Ne taji mi! Nekaj mi odkrito.« ni »Dejala sem ti. 0 ti zadostuje.« to nič- (Da,jeJ V Mariboru 'dne 30. XI. 1939. »V e č e r n I k« Stran 7. 0 TA ZNAK NA VRHU VSAKE ŽARNICE 3 A BVS CI ZA KVALITETO ona krije svoje potrebe pri nakupih plaščev, pletenih oblek, jopic, perila mjutranjih plaščev, rokavic, nogavic, kakor tudi vseh modnih novosti pri konfekcija greta m a r i b o r graj s k i trg l: Razno . nogavice :,stlu izdelki) rokavice, vpl ’0deie, koce, zimsko perilo fr! De’ najceneiše »Mara«. ?*°vina A. Osel, Koroškac ^foolee tržnice). 9879-1 b POSTELJNE ODEJE frno z belo vato, močno >re iile’ Dosteljno perilo, zelavm-r* tuhne koce. tnadrace. m-s- Duh 'in perje Po najmzj, A Štuhec, Maribor. Stol ————-——-“-u SLADKORNO BOLNI! moko, suhor. kekse vse rMiabetičare dobite samo v Jgteg Rakuša, Koroška^ce- da,. ALI ŽE VESTE -a°hite najboljše vino v 20 ‘Prešernova klet« v uo ^Ji Ulici? 10918-1 OTOMANE j S*cf’ žične vložke dobite Sggfcjtt Mežiček-^gg Da^^AVŽEVA DARILA! čee? , torbice, aktovke, kov itd “enarnice. nahrbtniki Tri,,?. nizkih cenah. Mežiček. 11424-1 ^°SThmKAVARNA IN RE-!*born«V,RACUA »OREL« te»m5° Laško nivo, marčno. )*brnJi- M Zlatoroc črno. Vs=v ,)utomerska vina. — VodLDetek morske in sladko flivj,-. ttbe. Soboto ias^oze. ma in ietrne klobase. ---------11657-1________ ju a^BEP krompir W«-nteni Prah se dobi Pri jj hiški družbi, Meliska c. <---. 11199-1 (t0Ja CVETLICN1 MED 0, 1’ od din 15.— naprej. irnj^T^ePinko. čebelarstvo, itva I*na čebelarskeea dru-Šj, R Maribor, Zriniskeza tre ___________________978921 V PLAVŽEV VEČER ^ikla, - 0 3- decembra pride % \ ob 8. uri zvečer. Da-5tavr ® .?Dreiemaio. Vabi re-Cl]a Ljuo mer, Štibler. 11720-1 TOPLE COPATE . (počne) iz ovčje volne, isto tudi čepice, klobuke okraske, peresa itd. dobite pri Vladku Babošek. klobučarju. Maribor Vetriniska 5. Popravila se sprejemajo, stanejo od 10—28 din.__________________ »«»:? IZBORNA IN NAJCENEJŠA VINA . za dom v poljubni izbiri pri Senici, Kneza Koclja 5. Danes četrtek in v soboto domače koline. 11700-1 PRAVE DOMAČE KEKSE večvrstne, dnevno !>yeže, izdeluje pekarna Čebokli. 11701-1_________ POTUJEM večkrat v Zaereb ter prevzamem razne komisije in narod la Ponudbe pod »Zanesljiv* na oel. oddelek »Večemika«. 11685-1 DARILA ZA MIKLAVŽA torbice, listnice, denarnice, aktovke, kovčesre priporoča Sterbal, Meljska 2 - Tre;svo bode 6. 11697-1 Kupim KROJAČI POZOR! Kupujem vsakovrstne odpadke štofov in plačujem p zelo visoki ceni. Justin Gustinčič. Kneza Koclja ulica 14. 11605-3 Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zaka| bi se torei bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Posest z? Zagreb, lliea 4 in 6 Copisi Magreb II, postni preda. TRGOVSKA HIŠA radi družinskih razmer napro daj ali pa se da v najem. — Aleksandrova 107, Pobrežie. 11684-2 NASLOV MALIH OGLASOV PRE.IMEŠ če pošlješ na oglasni oddelek »Večernika« 3 din v znamkah Stanovanje KRASNO STANOVANJE pri postajališču Tezno oddam Vprašati Ptujska c. 33. 11553-5 DVOSOBNO STANOVANJE komfortno, oddam. Vprašati Klavniška ulica 5. 11711-5 STANOVANJE dvosobno oddam. Beograjska ul. 18. 11683-5 NASLOV MALIH OGLASOV PRE.IMEŠ če pošlieš na oglasni oddelek »Večernika« 3 din v znamkah Elilni mistični V6Č6F slav°ega iasnovidca in iluzionista PARADISO kateri nastopa v petek, dne 1. decembra ob V, 4 uri popoldne in '/, 9. uri zvečer v Gambrinovi dvorani, s svojimi šaljivimi in razburljivimi eksperimenti jasnovidnosti, okultnimi tajnami in iluzijami. EKSPERIMENTI so večina za močne živce Predprodaja vstopnic v petek od 10. ure naprej v Gambrinovi dvorani. I lofdo^tlta nogavice, rokavice, in volno v veliki izbiri prinaša po ugodnih cenah C.Budefetdt Maribor Gosposka ul. 4—6 Sobo odda e—are—g OPREMLJENO SOBO lepo, sončno, s posebnim vhodom oddam. Povprašati v trgovini Klanjšek, Glavni trg št 21. 11645-7 SOBO s posebnim vhodom takoi oddam dvema gospodoma. Naslov v o gl. oddelku »Večer-nika«. 11715-7 SOBO oddam 3 osebam, s hrano ali brez. Smetanova 5/1.. vrata 3 11717-7 OPREMLJENO SOBO oddam. Libiš, Glavni trg 1. dvorišče. 11721-7 OPREMLJENO SOBO lepo. čisto, oddam stalni osebi. Krekova 5, pritličje, levo. 11679-7 NA STANOV ANTE sprejmem dva gospoda. Aleksandrova 43, Studenci. 11680-7 Prodam l^EL*KOŽUHAST PLAŠČEK za 3 do 3-letneea otroka in bele snežke naprodaj. Vprašati Kolar. Sodna 30. 11719-4__________ ŠIVALNI STROJ »Singer« za 700 din naprodaj. Šiva lepo. Cve licna -3. 11690-4 _________ PREMOG 100 ke din 28.— Filipančič. Kopališka 10-____________11694-4_________ SPALNICA lepa, nova, in kuhinja Poleni naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 11696-4 SOSTANOVALCA spreimem. Poseben vhod. 2i dovska ul. 14. vrata 5. 11692-7 Službo dobi URADNIKA POSLOVODJO začetnika za mariborsko rea-litetno pisarno proti delitvi zaslužka in pristopnini din 2000 sprejmem. Vprašati Petek. Cankarjeva 27, Maribor. 11708-9 PENZI.ISKO MESTO Išče se mehanika. Potrebno znanje: struženje, avtomotor-ji, elektroinstalicije, avtogeno in električno varjenje. Pis mene ponudbe je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudbe ne upošteva niti nanje odgovarja. Absolventi strojno de-lovodskega tečaia imajo nred nost. Nastop službe takoi. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Penzijsko mesto«. 11712-9 VAJENCA ALI VAJENKO za kroiaštvo spreimem takoi. Cankarjeva 10 __11718-9 •mo*#*#**-vUKii NASLOV MALIH OGLASOV PREJMEŠ če pošlieš na oglasni oddelek »Večernika« 3 din v znamkah Službo IŠie DEKLE mlado, pošteno, vajeno samostojne kuhe, želi stalno dobro mesto. Nastop takoi. — Vprašati pri Kregarju, Aleksandrova 30. Maribor. 11689-10 lokal____________ LOKAL v centru mesta, primeren za obrt ali magazin oddam. — Vprašati Slomškov trg 14 11686-14 V naiem DELAVNICO prostorno, za mehanično stro ko dam v naiem. Istotam se sprejme kovaški vajenec. — Lorenčič. Fram. 11688-15 Kapital POSOJILO do din 40.000 iščem. Vknjižba na prvo mesto na lepo posestvo. Dopise prosim na 02I. oddel. sVečernika« pod »Večkratno kritje«. 11681-16 Kam, kje 7 1. DECEMBER. DRŽAVNI PRAZNIK! Kakor vsako leto izborne klo base. dobra nova, stara in ribezova vina v gostilni Podgoršek, Nova vas. 11678-17 TOMŠE, PEKRE: V soboto m nedeljo pojedina domačih kolin. 11687-17 GOSTILNA FELIC NA TEZNEM vabi na 1. in 3. decembra na domače koline. Tudi dobra kaolijica. 11691-17 še vedno po 12- din meter dobite pri TRPINU kakor vse ostalo blago še po starih cenah. ¥INO od 5 1 naprej po din 8*> naprodaj vsak torek, četrtek in soboto od 2t. - 5. ure Dr. Scherbaum Meljski hrib 16. Spomnite se CMDI Cenjenemu občinstva javljam, da odprem 2. decembra PODRUŽNICO v dosedanji trgovini R. PERKO, Maiibor, Tezno - Ptujska cesta 14 Vodil bom špecerijsko, galanterijsko in dtugo blago Postrežba so idna! Cene zmerne! KOSEC ALBIN ml. Maribor, Betnavska 47 Podružnica: Tezno, Ptujska 14 Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd Obrnite se zaupljivo ir nas in prepri • se sami o nizkih cenah in solidni _;avi. E. ZELENKA Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo in stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. oktobra 5 Miklavževa limita RAL]A PETRA TRG 6 IVAN KRAVOS MARIBOR \ Aleksandrova c. 13, tel. 22-07 LESNA INDUSTRIJA D.D. - PARNA ZAGA >DRAVA< Maribor, meljska c 91, telefon 22-56 ^delovanje zabojev, zabojnih delov, jermenic — Lepa zavojnina je najboljša reklama za dobro blago. Darujte praktično 1 Za MIKLAVŽA in BOŽIČ najdete pri nas mnogo izbire tako v kuhinjskem, kakor v športnem oddelku. — Obiščite nas! Zadovoljili Vas bomo ! veletrgovina z železnino Maribor Aleksandrova c. 34 V obeh kinih hkrati prinašamo največji film vseh časov GRAJSKI in ESPLAN Od petka, 1. decembra 1939, dalje na j več ji film vseh časov, najlepši film vseh časov, najdražji film vseh časov, v prekras nih naravnih barvah z divnim petjem in sijajno opremo h? JskudM Velefilm, ki prikazuje to pripovedko iz carstva lepote. Izdelal ga je Walt Disney z nadčloveškim naporom. Tri leta na pomega genialnega dela s sodelovanjem 800 slikarjev, neštetih glasbenikov in tehnikov. Z ogromnimi denarnimi sr stvi, milijoni in milijoni, je ustvarjen ta film. Za to grandiozno delo je bilo napravljenih 360.000 slik ter na tisoče n tisoče risb. — Ker so nabavni stroški za ta film velikanski, smo ga primorani predvajati v obeh kinih naenkra . Predstave ob delavnikih ob 16., 18.45 in 20.45 uri; ob nedeljah in praznikih ob 14.30, 15.30, 18.45 in 20.45 uri. prodaja vstopnic dnevno od 9. do 12. in od 15. ure dalje. — Razen navedenih rednih predstav se vrši v nedeljo 3. decembra ob pol 11. uri matinejska predstava v kinu Esplanade ob matinejskih znižanih cenah in v Grajskem pr{ običajnih cenah z Miklavževanjem. Kino Esolanade Sledi veleopereta v nemškem jeziku Rosalie Eddy Nelson igra glavno vlogo v tem novem »Belem jorgovanu«. GraJski kino Pozor! Naš prihodnji film je sijajna komedija iz svetovne vojne v Solunu thodemaiseMe Dita Parlo. 1. Met ik dm fkaei&ot A Prva domača tvomica klotov in silkov 7vornica bombažnih tkanin Tvomica polvolnenega in volnenega blaga Prva domača tvomica sukanca za šivanje Najmodernejša predilnica Zaposluje 1.600 delavcev U/ p I R * PROTITUBERKULOZNO LI60 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ciiik0 0' Izdaja in urejuje ADOLl RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglas' P°^ ^Cun &teV' no vračajo. •*» Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čeko