st. 266 Mirim miMh OMU tamnu mM v Trstu, v nedeljo, 7. novembra 1926. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Ll ist Ijfaftja /uen ponedeljlM. Naro&ilna: za 1 mesec L 8— mim L ^V^^^3®*-"« ^ i**0 L T5-— v (nosemstvn nenif veC. -// "/ttVllke 30 stot. — O^issnlaa a 1 mm prostora KicekMfl (i.kVmrVf,m>: 11 štetne oglase 75 dat, u irtEkc. ^^tv^rif-* vcbils L 1.20, cgbse denarnih zarodov L 2,— ^^^o^^rji: 30 stot za Used« najmanj L & EDINOST ij'ir i Uredništvo In uprmnuStro: Trst (3), ulica S. Franceaco d'A*dd 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poitfjajo izključno uredništvo, oglasi, rekla* maciie in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. NelrankiranS pisma se ne jpreemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost- (odnredsiltvo v Coricl: ulica Giosuć Carducci St 7, L n. _Telet St 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Cerkev na razpotju , Pad tem naslovom je priobčila «Edi-nosb) preteklo sredo posnetek zanimivega članka, ki ga je objavil graški list «Tagespost» in ki se je nanašal na vprašanje uvedbe staroslovenskega bo-goslužnega jezika v katoliškem delu Jugoslavije ob priliki sklenitve konkordata med to državo in sv. Stolico. Član-kar nemškega lista je naglašal, da o uvedbi nemške liturgije Vatikan noče nič slišati. To pa iz enostanega razloga, ker mu ni še bila stavljena tozadevna zahteva. Na podlagi teh izvajanj nemškega lista bi izgledalo, kot da je vprašanje staroslovenskega bogoslužja vprašanje jste vrste kot vprašanje uvedbe «nem-£ke liturgije«. V tem pogledu je omenjeni nemški list v težki zgodovinski zmoti. Pra.v v nobenem pogledu nista ti dve vprašanji vzporedni. — Cerkveni dostojanstvenik je najbrže pozabil povedati dopisniku «Grazer Ta-gesposte», da imajo Slovani, katoličani latinskega obreda, že nad tisoč let svoj staroslov. bogoslužni jezik, ki sta ga uvedla sv. Ciril in Metod seveda s privoljenjem sv. Stolice; potem ga rabijo v bogoslužju tudi verniki grškega obreda toliko pravoslavni Rusi, Srbi in Bolgari kakor tudi unijati, ki so združeni z Rimom. Staroslovenski jezik je bil svoje-ča.sno v rabi pri Čehih, Hrvatih in Slovencih in je še sedaj v rabi v senjski in krški škofiji in deloma v Dalmaciji in ko je leta 1886 Črna gora sklenila s Sveto Stolico konkordat, je papež Leon XIII dovolil za barsko nad škofijo glagolico, t. j. star o slovenski jezik. Tudi obrednik (rituale), je bil večkrat natisnjen ne v staroslovenskem jeziku, ampak v živem hrvatskem jeziku, ki se rabi v raznih hrvatskih škofijah. Torej to ni nikaka «na j občutljivejša ,točka, Iki je največje pomembnosti za ves rimskokatoliški svet». Saj je znano, da je hotel papež Leon XIII. o priliki tisočlet-nice smrti sv. Metoda leta 1885. v načelu zopet dovoliti vsem Slovanom latinskega obreda staroslovenski jezik, a j; to preprečila avstro-ogrska diplomacija. In leta 1905, so bili radi uvedbe staroslovenskega bogoslužnega jezika pri južnih Slovanih latinskega obreda pozvani v , Rim vsi jugosiovenski škofje, a tudi takrat je imela vmes svoje prste avstro-ogrska diplomacija, tako da se je dal papež Pij X. preplašiti in je še bolj zožil rabo staroslovenskega jezika v cerkvah jugoslovenskih. Saj je znano, da je bil cesar Fran Josip velik nasprotnik staroslovenskega bogoslužja. — Edini Slovani imajo v cerkvi latinskega obreda svoj bogo3lužni jezik, vsi drugi narodi v tem obredu se morajo posluževati latinskega jezika. Torej tudi Nemci nimajo svojega obrednega jezika. Nekdaj je piscu teh vrstic neki nemški duhovnik rekel, da sta bila sv. Ciril in Metod bolj premetena (rabil je besedo «pfiffig») nego pa tedanji nemški škofje. Namesto da so Cirila in zlasti Metoda preganjali, ga dali vreči v ječo radi tega ker je uvedel v bogoslužje staroslovenski jezik, naj bi ga bili raje posnemali ter prevedli obredne knjige iz latinščine v staronemški jezik, ki je bil bolj sposoben kakor obredni jezik nego pa sedanja nemščina. In bržkone — je pristavil — ne bi bili nemci nikdar imeli Martina Latur-ja in takozvane reformacije. Živ jezik v bogoslužju rabijo edin> Romuni, ki so po večini pravoslavni, le nekaj nad en milijon je unijatov, ki so združeni z Rimom. Do konca 17. stoletja so rabili Romuni v bogoslužju staroslovenski jezik, a koncem 17. stoletja so pod vplivom luteranstva in kalvin stva začeli prevajati bogoslužne knjige iz staroslovenskega v živi romunski jezik, ohranili so pa cirilico. Ko se je v začetku 18. stoletja del pravoslavnih Romunov združil z Rimom, jim je sv. Stolica, dovolila, da smejo tudi nadalje pri službi božji rabiti živi romunski jezik. A verniki vseh vstočnih obredov, Grki, Armenci, Malhiti, Kopti itd. rabijo v liturgiji stari jezik, ki se več ne govori. Zato sv. Stolica ne dovoli Nemcem ne drugim katolikom latinskega obreda, da bi smeli zlasti pri sv. maši rabiti živ jezik, in to radi tega, ker se živ jezik vedno spreminja. Pač pa jim jitegne dovoliti v živem nemškem jeziku obrednik (ritual) t. j. molitve pri deljenju sv. sakramentov, pri pogrebnih obredih, blagoslovih itd. In zato agitirajo tudi duhovniki v raznih nemških škofijah. Vedo pa da sv. Stolica nikakor ne dovoli za sv. mašo živega nemškega jezika, menijo pa, naj bi dovolila vsaj pri petih mašah peti v nemškem jeziku, kar mašnik glasno poje, a kar moli tiho, to ostani latinsko. X. PARIZ, 6. «Matinu» poročajo iz New Yorka, da so se v tamkajšnji glavni jetnišnici uprli kaznjenci. Streljanje med jetniki in čuvaji je trajalo kakih dvajset minut. Dva čuvaja in dva kaz~ njene a so bili v boju ustreljeni. Ho« pilicUski zrtii Posebne komisije za Izvršitev policijskih konfinacij Državljani bode aoraU biti ofml|«l z identičnimi legitimacijami RIM, 6. Jutri se sestanejo zbornične komisije, da proučijo zakonski načrt za zaščito fašistovskega režima, ki ga je odobril ministrski svet na svoji včerajšnji seji ter se 9. t. m. predloži tudi poslanski zbornici. Policijska konfinacij a, o kateri smo že včeraj poročali, predvideva, da se režimu sovražne osebe odstranijo iz svojega bivališča ozir. občine, tako da ne moreje nadalje širiti škodljive proti-državne propagande-. Do sedaj je policijska konfinacija prišla v poštev le za navadne zločince, ki so jih odpošiljali v kazenske naselbine: Pantelieria, Tre-miti, lističa, in LiparL Predlog za odstranitev kake osebe v konfinacijo iznese oblast javne varnosti. O tem predlogu pa odloči posebna komisija, ki ji predseduje sam prefekt. Take komisije bodo ustanovili v vsaki pokrajini in njih ukrepi so nepreklicni. V prihodnjem tednu bo objavljen nov policijski zakon, ki bo vseboval važne določbe za,zaščito države pred zločinskimi atentati. Ena izmed teh določb pravi, da si bodo morali vratarji zasebnih, poslopij preskrbeti posebne legitimacije za izvrševanje svojega poklica. Ravno tako bodo morali državljani biti opremljeni z identičnimi legitimacijami za razne prilike v vsakdanjem življenju. Seja velikega fsšlstewke$a sveta «11 Messaggere* o spremembi v vladi RIM, 6. Včeraj ob 22. uri se je sestal k seji veliki fašistovski svet. Glavni faši-stovski tajnik je poročal o odredbah, ki jih je izdal posameznim, fažistovskim pvezam za vzdrževanje reda ob priliki ogorčenja,,ki se je polastilo ljudstva radi izvršenega atentata na prvega ministra on. M us solini j a. Veliki fašistovski svet je obžaloval, da so se v zadnjih dneh proti nekaterim inozemskim konzulatom izvršile sovražne demonstracije, čeravno,so iste izzvali neodgovorni elementi, ter je vzel na znanje nove ukrepe za zaščito fašistovskega režima. Glavnega tajnika Turati j a je pooblastil, da izvede v vrstah fašistovske stranke najstrožje čiščenje ter odstrani iz stranke vse one člane, ki ne kažejo najčistejše fašistovske zvestobe. Veliki fašistovski svet se bo zopet sestal šele v januarju 1927, da določi končno vel javna navodila za novačenje fašistov v prihodnjem letu. Z ozirom na spremembe v vladi piše dobropoučeni dnevnik «11 Messaggero» sledeče: Spričo poostrenega kurza v notranji politiki je on. Mussolini smatral za potrebno, da prevzame vso najnepo-srednejšo odgovornost pred stranko ja narodom s tem, da bo vršil od sedaj naprej tudi posle notranjega ministra., kajti dosedanji minister Federzoni je že večkrat izrazil željo podati ostavko na svoje mesto. On. Federzoni je opravljal posle notranjega ministra nad 28 mesecev in si je kot tak stekel velike zasluge za fašistovski režim in državo. Sedaj pa mu je poverjeno ministrstvo za kolonije. Tudi dosedanji državni podtajnik za notranje zadeve Terruzzi je določen za "Yieko visoko mesto v kolonijah. RIM, 6. (Izv.) Potek sinočnjega zasedanja velikega fašistovskega sveta, ki se je končalo ob 2.30 uri zjutraj, je že znan iz uradnega poročila. Temu poročilu bi bilo za dodati, da se je veliki fašistovski svet ukvarjal in razpravljal o obrambi in stalnosti režima, ukvarjal pa se je tudi z vprašanjem politične birokracije, katera mora postati vsa fa-šistovska. Določena je bila cela vrsta pogojev, pod katerimi se bo izvedla previdna in obsežna revizija stranke, strankinih pristašev. Med temi pogoji je tudi delavska knjižica, potom katere bo moral strankin pristaš dokazati, da je zaposlen z enim ali drugim produktivnim delom. Med včerajšnjimi ukrepi je tudi določena določba o prisilnem bivališču. Ker je ta uvedba za nas nova, jo je treba nekoliko pojasniti. Ta kazenska določba je obstojala, toda v medlejši obliki, že v dosedanjem zakonu o javni varnosti kot kazen za navadne zločince in prestopnike. Toda sedaj je ta kazenska mera, toda v ostrejši obliki uvedena tudi za politične prestopnike. Nova kazenska mera ima1 več oblik; naj-milejša oblika obstoja v obsodbi na prisilno bivanje v gotovi občini države pod stalnim nadzorstvom tekom enega do pet let. Najstrožja oblika te kazenske mere pa obstoja v obsodbi na prisilno bivanje v eni izmed dosedanjih štirih kazenskih kolonij, ki so na otokih Fantelleria, Trimiti, Ustica -in Lipari. (Glej zadnje brzojavne vesti na IV. str.) 1 " ' ' * , | Rbukl tisk • ikreifb nlo. sveto Pretilafizem se smatra za volefxda|stvo RIM, 6. (Izv.) Današnji dan pomeni Jconečno nekak oddih pa važnih dogodkih, ki so sledili s kinomatografsko brzino eden za drugim tekom celega tedna. Zato se današnje rimsko časopisje bolj mirno in z lepim preudarkom ukvarja z važnimi ukrepi, ki so bili sprejeti na včerajšnji seji ministrskega sveta. Vse časopisje je seveda mnenja, da so bili ti ukrepi, Četudi strogi, nujno potrebni za obrambo režima, ki je sedaj istoveten z državo in ker predstavlja ogromno večino italijanskega naroda. Zato je an ti fašizem istoveten z veleiz-dajstvom; zato so tudi ukrepi podvzeti za obrambo režima istovetni z merami podvzetimi v obrambo države, zakaj fašistovski režim je neobhodno potreben predpogoj za življenje države. To nazi-ranje pa bo imelo to važno posleidco — pravi « Tribuna« —, da bo odslej . spadala borba proti anti fašizmu v delokrog drža,ve in ne več v delokrog fašistov. stranke. Od nestalnih mer stranke, ki so lahko tu pa tam prekoračile Bovoljene meje, prehajamo k nasilnim meram vlade, ki se mora smatrati za nezmotljivo, ker so njene mere vedno zakonite. «L'lmpero» ugotavlja z velikim! i®»dovoljstvom, da je včeraj jko-nečno zmagala ona idejna smer, za katero se on bori že 4 leta. Več ali manj enakega mnenja so tudi vsi ostali listi. Vaien francoski slas o ItsnjsBSki-frMCKlIi edaišajlfi Potreba pagajaa) m odstranitev nesporazumi jenj PARIZ, 6. (Izv.) Anatole de Monzie, ki je 2>il večkrat francoski minister, je dovolil ameriškim novinarjem «United Preose» in-terviev, tekom katerega je rekel sledeče: «Jaz gledam s skrbjo na nenjsaraziLBiljenja, ki vladajo med Italijo in Francijo. — Živci Italije so napeti in mi stojim« na straži. Toda jaz vztrajam pri svojem mnenju, da je treba odstraniti vsako možnost, ki bi vedla do nesporazum ljenja med obema narodoma. Zlasti pa so italijanska na-sprotstva samo slučajna Možnost kakršnekoli vojne pa je naravnost izključena. Sicer pa so vsa nesporazumi j en j a le obžalovanja vredna od vseh. V splošnem se samo izgublja čas, se samo ogroža prijateljstvo in se samo zavlačuje konsolidacija miru med obema latinskima narodoma. To bo le vsekakor,-vrv"dilo mnogo radostnih komentarjev na vzhodu, ki je sovražnik latinske civilizacije, kadar se bo govorilo o zapadu, kjer se civilizirani narodi prepirajo, ne da bi vedeli zakaj in čemu. Nimamo spornih zadev, katere naj bi predložili Družbi narodov, kajti gre samo za vprašanja, ki se lahko rešijo v družini. Nekateri dogodki zadržujejo pričakovana važna pogajanja med zastopniki obeh narodov. Si--cer se bo v nedolgem času izkazala potreba teh pogajanj. Mnogo je vprašanj, o katerih bo treba razpravljati. Nobeno izmed teh nI nerazrešljivo med Italijo in Francijo in niti ono o Tunisu. Seveda se tičejo ta vprašanja zelo delikatnih zadev«. Bari petf v« do Človeške žrtve — Vlak se Je prevrnil BARI, 6. Danes ob 2. uri ponoči so hudourniki v bližnjem gorovju silno narastli ter v nekaj minutah poplavili mesto Bari. Na ulicah in cestah je voda narastla za 1 meter ter udrla v stanovanja in skladišča. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo v višja nadstropja stanovanj. V mestu povzročena škoda je ogromna. Iz Gioie poročajo, da se je v bližini Casa-le prevrnil neki osebni vlak, ker ga je voda zalila od vseh strani. Prebivalci v Gioii so radi povodnji blokirani ter jim je sleherni izhod iz stanovanj onemogočen. — Kolodvor se nahaja pod visoko vodo. Zdi se, da je neurje zahtevalo nekaj človeških žrtev. Več oseb je bilo ranjeni. Avstrn-ogrsko krone RIM, 5. (Izv.) Današnja «Gazzetta Uffi-ciale» prinaša ministrski odlok z dne 3. 11. 1926., v katerem so zapopadene eksekutiv-ne norme kraljevega dekreta z dne 7. 10. t. 1. glede definitivne razdelitve fondov, ki so bili nakazani za izmenjavo avstro-ogr-»kih kron, ki so v posesti trgovcev italijanskega polotoka, trgovcev, kateri so uvažali v zasedeno Dalmacijo svojo blago. Streti« mm J* iruilla Dva mrtva in več ranjenih MILAN, 6. Danes predpoldne se je pri gradbi neke večje stavbe zrušila streha na delavce. Izpod ruševin so izvlekli več ranjenih. štirje izmed teh so zadobili smrt-nonevarne poškodbe. Dva delavca sta obležala mrtva pod ruševinami. Creneral Diaz umorjen PARIZ, G. Listom poročajo iz Manague v Nikaragui, da so revolueijonarci umorili včeraj generala Humberta Diaza, o katerem je šel Klas, da bo kandidiral za pred-rednika republike. General, ki je bil poveljnik aeronavtike, je bil na inšpekcijskem potovanju. Ko se je v majhnem čolnu vozil po reki Escon-dido, so pričeli streljati nanj vstaši, ki so bili skriti v grmovju ob bregovih reke. Umorili so generala in veslača, ki je tudi bil v čolnu. _______ Gibanje državnih uslužbencev v Avstriji DUNAJ, 6. Po dolgih pogajanjih je bil končno sklenjen sporazum med vlado in državnimi uslužbenci. Državni uslužbenci naglasa j o, da je sporazum začasen in da so sprejeli vladine ponudbe samo zato, ker so upoštevali finančni položaj države. Ob ugodni priliki pa bodo spet predložili vladi one zahteve, ki sedaj niso bile sprejete. Pevrotek Krnila Aleksandra o Beograd Izjave ministrskega predsednika o položaju vlade BEOGRAD, 6. (Izv.) Ob 14.50 so se vrnili v Beograd jugoslovenski kralj, ; kraljica in prestolonaslednik Na koio-| dvoru so jih pričakovali knez Arzen, 'knez Pavle, kneginja Olga in ministri iUzunovič, Maksimovič in Jovanović. j Kralj in kraljica sta se takoj podala na ! dvor. Zvečer sta odpotovala v Niš knez Pavle in kneginja Olga, da bosta v imenu kraljevske dvojice prisostvovala jutrišnji svečanosti polaganja temeljnega kamna Angleškemu dečjemu domu in spominski svečanosti na grobovih angleških vojakov. Seja narodno skupščino BEOGRAD, 6. (Izv.) Predsednik Uzu-nović in notranji minister |Jaksihio-vic sta se po sprejemu kraljeve obitelji odpeljala v ministrsko predsedni-štvo, kjer sta imela kratko konferenco, nakar se je minister Maksimovič podal v svoj kabinet. Ob 17.45 se je ministrski predsednik podal na dvor, kjer ga je sprejel kralj v daljši avdijenci. Po tej avdijenci je ministrski predsednik izjavil novinar.: «Ne morem vam reči ničesar posebnega. Kralju sem predložil redno poročilo o tekočih državnih poslih». Na vprašanje ali je pričakovati kakšne izpremembe je odgovoril: «Čemu izpremembe? Ako želi kdo kaj povedati, čemu je proti vladi, naj to pove v narodni skupščini». Tekom popoldneva je bil v daljši avdijenci pri kralju tudi jugoslovenski .poslanik v Rimu Balugdžić. Isto tako ,so bili v avdijenci pri kralju vojni minister Trifunović in zunanji minister Ninčić. Med tem ko je bil ministrski predsednik Uzunović v avdijenci pri kralju se je vršila v ministrskem pred-sedništvu daljša konferenca ministrov, na kateri so razpravljali o jutrišnjih pogrebnih svečanostih vojvode Putnika in drugih srbskih velikanov. Danes je predsednik narodne skup^ ščine Trifkovič poslal odboru za odkritje spomenika Strossmayerja v zagrebu pozdravno brzojavko. BEOGRAD, 6. (Izv.) Popoldne se je v narodni skupščini vršila prva redna seja zakonodajnega odbora. Predsednik odbora Živkovič je podal stanje zadev. To so: 1. Predlog kazenskega zakona, 2. zakonski predlog o sodnijskem kazenskem postopanju, 3. zakonski predlog o državnih praznikih, 4. zal konski predlog o prestopkih, 5. zakonski predlog o odvetnikih in 6. zakonski predlog o sodiščih. Razvila se je pri tem precej živahna debata, nakar je bila seja zaključena. BEOGRAD, 6. (Izv.) Pažnja beograjskih političnih krogov je bila danes osredotočena okrog seje narodne skupščine. Na današnji seji narodne skupščine so se razvili interesantni dogodki. Danes je narodna skupščina zaklju-j čila debato o predlogu o naknadnih kreditih za prometno ministrstvo v j znesku sto milijonov dinarjev. Predlog j je bil v načelu sprejet s 123:22 glasovi,; nato pa v špecijelni debati s 115:23 j glasovom. Velika senzacija je bila v, tem, da so poslanci SLS glasovali za, .vlado ter s tem dali vladi svojo zaupnico. To dejstvo je vzbudilo izredno pozornost in mnogo komentarja. v Čudno pa je to postopanje, zlasti radi | tega., ker je vlada ravnokar odbila,' predlog Ju gosi o venskega kluba o pod- J pori poplavljencem v Sloveniji. Napram novinarjem je dr. Korošec izjavil. da je načelno glasovanje Jugoslovanskega kluba za predlog o naknadnih kreditih nepolitičnega značaja, ker je s tem Ju-goslov. klub hotel, da se krediti uporabijo tudi za. one železničarje, ki so jih tako krvavo potrebni. Spor radi župnika ZAGREB, 6. (Izv.) V Stenjevcu pri Zagrebu je nastal spor med cerkvijo in župljani, ker je župljanom poslal škof župnika, ki ž njim župljani niso zadovoljni. Danes je prispela v Zagreb posebna deputacija, ki je hotela, da jo sprejme zagrebški nadškof dr. Bauer. JCer je pa ta ni hotel sprejeti je deputacija odšla k starokatoliškemu škofu dr. Kaladjeriju ter mu izrazila željo, da namerava 6000 stenj evskih župlja-nov prestopiti k starokatoliški veri. Dr. Kalodjeri jim je obljubil, da bo poslal v Stenjevac svojega duhovnika, ki bo stenjevčanom pojasnil razliko med katoliško in starokatoliško cerkvijo, nakar se bo vršil prestop. „ Drzen roparski napad na Hrvaškem ZAGREB, 6. (Izv.) V okolici Ivanjič grada se je sinoči izvršil drzen zločin. Tolpa oboroženih in maskiranih roparjev je hotela vdreti v upravo velike žage, lastnine Hrvatske Eskomptne banke. Med upravnimi organi in razbojniki se je započela krvava borba v kateri so bili težko ranjeni upravitelj in; nekateri nameščenci. Neki delavec je bil ubit. Razbojniki so oropali blaga jno I za 10.000 Din. Zločin je povzročil med. ,prebivalstvom precejšnjo paniko, ker' se domneva, da vodi tolpo nekak nov Čaruga. Razbojniki so namreč pred kratkim ubili nekega seljaka in njegovo ženo, hoteč ga oropati njegovega denarja, ki ga pa pri njem niso našli. Položaj na Poljskem Pred otvoritvijo parlamenta — Odpor proti maršalu Pilsudskemu BERLIN, 6. Zasedanje poljskega parlamenta se bo pričelo 13. novembra. Program za otvoritvene svečanosti še ni bil določen, vendar pa je še sedaj gotovo, da se bo otvoritev izvršila na izvanredno slovesen način. Senat in zbornica se bosta sestala v bel-vederski palači, kjer bo predsednik republike prečital svoj govor. Piloudski, predsednik vlade, je hotel, da bi poslanci in senatorji poslušali presednikov govor stoje. Tej zahtevi pa so se razne stranke uprle. Predvsem so se temu protivili socijalisti. Tedaj je Pilsudski zagrozil, da bo sejin razpustil. Levičarske stranke pa so izjavile, da se mora sejm sestati v novembru in J a bodo drugačno postopanje smatrale kot kršitev ustave. Kakor vse kaže, se socijalisti ne bodo udeležili otvoritvene seje. Odpor proti Pilsudskemu postaja v njihovih vrstah zmerom večji. Neki socijalistični poslanec je izjavil, da bo njegova stranka v kratkem prisiljena stopiti v opozicijo in da .minister za delo Moraczewski ne bo več dolgo ostal v vladi. , Gibanje poljskih fašistov, ki ga vodi general Musnicki, se zmerom bolj širi. Po-znanjski nadškof Hlond je včeraj podelil svoj blagoslov poljskim fašistom. Hud potres. MANAGNA (Nikaragrua) G. Izredno hud potres, kakršnega tukaj še ne pomnijo, je povzročil v Managui in v vsej okolici ogromno škodo. Več oseb je mrtvih in mnogo ranjenih. _ Anglija in Irska. LONDON, G. Predsednik Irske Cosgrave očividno ni zadovoljen z imperijalno konferenco. Kažejo to razne njegove izjave in pa postopanje irske delegacije, ki je izosta-stala od nekaterih sej konference. Cosgrave je v razgovoru z novinarji omenil, da si je konferenca nadela preveč nalog in da delegati na razprave o tako važnih vprašanjih sploh niso bili pripravljeni. Izjavil je tudi, da imperijalna konferenca poteka tako, kakor je bilo predvidevati. Konfereco čaka še mnogo dela in zato zaenkrat ni pričakovati nikakih posebno važnih sklepov. Naše polilnice (Pišejo goriški dijaki). Je to obljubljeni dodatek k prvemu Članku «Naše počitnice». Dokaz je, da je bilo pri stvari precej resnosti. Hoteli smo se v resnici poizkusiti. Ni ga skoraj planinskega središča, ki bi imelo toliko zanimivih razglednih točk, kakor je ravno Tolmin. Na vseh straneh ga obdajajo visoki hribi. Ni moj namen opisovati te naše gore, naj tu imenujem lc glavne: Bogatin (2008 m), Mali in Veliki Kuk, ki je v tej verigi najvišji (2088 m) ter Škrbina (2054 m), ki nudi krasen razgled na Triglav in Bohinjsko jezero. Po istem grebenu pri-| demo na Rodico (1965 m), ki z vsemi vrhi do Črne prsti nudi posebno turo, katero imam namen tudi opisati. Še celo dva naša največja velikana Krn in Triglav nista daleč od Tolmina. To dejstvo so letos spoznali tudi nekateri naši dijaki in zanimanje za tu-ristiko je narastlo. Vendar pa. v t< m pogledu niso še dosegli onega, kar bi bilo pričakovati od naših mladih. Pre-jnalo se še zavedajo, da je spoznavanje naše ožje domovine potrebno, da celo nujno. In naša zemlja je vsakemu hvaležna, posebno pa še naše gore, ki ga obsujejo s krasotami, ki jih hranijo v svojem osrčju, obdarijo ga s spomini, ki mu ostanejo nepozabni. Zato laliko rečem, da naj se sramuje vsak naš dijak, ki ni obiskal teh naših gora ali vsaj Škrbine. , Še je čas, da rešimo to sramoto in na njeno mesto postavimo častno zaslugo, na katero bomo kdaj pozneje lahko pokazali s ponosom. Še so mi v spominu oni dnevi, ko smo se odpravljali in odpravili na Črno prst. Vreme nam ni kazalo nič dobrega, pa smo vseeno vzradoščeni odšli peš do Sv. Lucije. Pot, ki bi nam bila (lolgo-ča«sna, Če bi ne bilo na njej toliko spominov na one nedeljske dneve, ko smo jo neštetokrat pretolkli v veseli družbi. Med čakanjem na postaji se nam je dogodila prva, sicer malenkostna, pa zanimiva za naše čase. Nestrpnost čakanja smo si krajšali s petjem. Pot iz Grahovega do Nemškega Ruta je steza, ki ne nudi posebnosti, pa je vseeno lepa. Nemški Rut — krasna slovenska vasica v še krasnejši legi. Tu smo hoteli prespati in si nabrati moči za prihodnje jutro. Imeli smo na razpolago večer, ki smo ga izkoristili z o-^rledovanjem vasi: Zanimala nas je predvsem stara vaška lipa, ki jo obse-žejo komaj štirje študenti in je v sredi votla. Ves čas smo peli in vriskali; peli smo tudi v cerkvi pri litanijah, da so pas celo domačini pohvalili. Spali smo pialo ali nič. Ponoči smo napravili tudi , velik greh, ki pa smo si ga tudi t s ko j odpustili (domačini menda ne tako hitro). Pokradli smo namreč vasi vse nageljne. Če bi bil jaz slovničar ali kaj podobnega, bi tudi o govorenju domačinoy A «El)lNOST» f Trstu, dne 7. novembra MZ& kaj pisal, tako pa naj povem le to, dal so zjutraj domačinke kričale nad nami: »Hudiči, vse naglčke ste nam pssipal.» Pot do vrha Rodice je utrudljiva, s krasnim razgledom. Nikdar pa ne bom »pooabil onega trenutka, ko sem malo .pod vrhom stopil na greben. Če bi hotel .opisati ta hip, bi moral privleči na dan vse one obrabljene besede in fraze, ki se rabijo v takem slučaju. Ker pa ne morem iti mimo tega hip«, naj povem le, da sem bil poplačan za ves trud, ki sem ga imel na poti. Vse, kar sem na tej turi doživel pozneje, mi je bilo dano povrhu. To mi je tudi izgnalo vsak dvom o lepoti turizma. Rodice je v tej skupini najvišji vrh (1965 m), ki pa ne nudi onega vsestran-akeg arazgleda kakor Črna prst; zato je tudi druga bolj zanimiva Mi smo mislili, da smo že na cilju, toda zmotili smo se, ker ta visoka promenada ni le visoka, ampak tudi dolga in se vleče črez zanimive vrhove. Človek hodi nekaj časa po Jugoslaviji in nekaj po Italiji. Je pa toliko bolj krasna in romantična in pri nekaterih prepadih celo nevarna, posebno Če je sneg. Na eni taki strmini bi bili kmalu izgubili najboljšo turistinjo, kateri se je spodrsnilo^ tako da je začela drčati po grušču proti prepadu. Šel jo je reševat najbližji tovariš, ki pa je ni mogel ustaviti ter začel tudi sam drčati po strmini. Oba sta se ustavila šele" s pomočjo drugih, ki so jim„a pritekli na. pomoč. Položaj je bil nevaren in spominjam se, da mi je postalo, ko sem gledal to počasno bližanje smrti — tesno in vroče. Omenjena tovari-šica se je spodtaknila in padla na nos. Zamah je bil tolikšen, da se ni mogla ustaviti ob skali, ki se je je oprijela. Spodaj je bilo ka-menito stopnjišče z 15 do 20 m visokimi stopnjicami, ki so željno skoro čakale svoje žrtve. Da ni bilo vsaj malo hladne krvi v vseh onih, ki so bili prisotni, bi bili žalostno končali ta izletič. Tako pa smo ga veseli še danes. To je bil edini nevarni slučaj, ki pa je imel to dobro posledico, da smo postali bolj previdni. Sicer je res ranjena tovariSica izgubila veselje do klepetanja in jedi, kar pa zopet ostali družbi nI Škodilo. Kmalu nnto se je par tovarišev spustilo v neko dolino, katerih je polno med glavnim grebenom in stranskimi vrhovi. Od tu so se povzpeli na visok vrh, odkoder so baje imeli najlepši razgled na Bohinjsko jezero in Triglav. Pozneje je megla ovila vse najlepše vrhe, začelo je celo deževati in na Črni prsti nas je megla ovila popolnoma. To pa je naše razpoloženje zelo skalilo. Razun poti, ki turistom daje zadoščenje in poglede, ki ga napolnijo s krasotami, je Črna prst zanimiva tudi radi flore, ker ima obraščen skoraj ves vrh. Pred vsem pa je zanimiva radi velikega razgleda, ki je raztegnjen daleč na vse julijske velikane. Prišli smo na cilj, vzdihujoč po lepem vremenu in razpršitvi megle, toda nič ni pomagalo. Nebo nas ni uslišalo in odšli smo užaljeni s sklepom, da se moramo še vrniti! Pot do Podbrda Je zelo lahka in kratka Pregledali smo še Podbrdo. nato pa oddrdrali nazaj proti Sv. Luciji. Izlet je trajal poldrugi dan. Denarni stroški so bili le oni za vlak. Jed smo nesli s seboj, mleko smo skupno kupili. Bil je lep izlet; in čepra.v mokri do kože na povratku, smo bili Vendar zadovoljni. Seja je imela tai uspeh: Prvi izlet ne sme ostati zadnji. Bolj kot mestna promenada, ki je laž. utrdi gorska ali «vi-soka» promenada medsebojno prijateljstvo in razumevanje. Delo je porast moči. Mesto je bivališče z ulico. Gora je lepota z delom. Gora je lepa v vsakem slučaju, bodi dež, je dež lep; če je soln-ce, je duša v človeku lepa in mu je v pesmi in besedi. Življenje v skali je pestrost, na ulici je laž dneva. S. V. ĐHEMflE ¥ESTS Dr. K. M. - Gorica: Pokojninski obrok v znesku L 417.55 je bil odposlan na videm-sko zakladno delegacijo. Obrnite se direktno tjakaj ali pa posredno potom našega pokrajinskega odbora «Edinosti» v Gorici: Via G. Carducci 7, I. Tomaž Kavčič - S p. Eanemija: Invalidom se izplačuje vojna pokojnina od dneva, ko je bilo ugotovljeno oboljenje. Josip Perhavec - Poteče: Negativni odlok št. 289841 od 27. 12. 1924 Vam je odbil pravico do pokojnine, ker Vaše lahko oboljenje se ne da uvrstiti v nobeno kategorijo. Re-kurz pa se sedaj nahaja pri računskem dvoru; požurili smo rešitev. Marija vdL Dež jot - Prešnica: Smo požurili rešitev. Ivan Mtnen - Prešnfca: Stvar je bila zopet vzeta v pretres in je določena nova zdravniška ugotovitev. Jakob (Menica . Mar čama: Smo požurili. Franc Vi&ajcvec in Valentin Fetarcs -Grcčana: Pospešili smo rešitev. V kratkem boste dobili pismeno pojasnilo. Andrej Dolenc - Studenec: V kratkem boste dobil pok. knjižico. Anton Godnik - Komen: Vaša stvar je V preiskavi in — se zdi — da bo za Vas povoljno rešena. Anten Mamileviž - Golac: Cela stvar tiči na zakladni delegaciji v Puli. Tereza vdL Bugulin - Trst: Izposlovali smo popravo pomote; izplačevalo se Vam bo tudi za siroto Leopolda. J ust Višali — Trst: Manjka Se mnenje višje zdravniške komisije; smo požurili. Jos. škrk: Odredbe glede pogodbe zasebnih uradnikov so izšle s kr. odi. zak.13/11. 1924, št. 1825 in pravilluk za postopanje pred arb. komisijo pa s kr. odi. 13/11/1924, št. Najbolje bo, da kupite v eni tržaških knjigaren brošuro, ki vsebuje vso zbirkd zadevnih zakonov. _ Tajništvo. Dodatna pristojbina za brzojavke — navadne in brezžične — naslovljene v inozemstvo, je določena za mesec november na 380%. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 6. t. m. Zopet skok v višino. Vse blago je bilo zastopano približno dvakrat tako dobro kot včeraj. Imeli smo na trgu skoro 200 kv. krompirja in malo manj jabolk. V lepi množini je bilo zastopano tudi zelje. Druga zelenjava je le nekak okrasek trgu, kajti prave in resne kupčije se sklepajo edino z imenovanim blagom. In kupčij je bilo danes precej. Krompir na pr. je bil danes skoro ves razprodan navzlic precej visoki ceni. Sadni del trga preplavljajo jabolka. Blago je dobro. Tržni dan živahen. Cene na današnjem trgu: Zelenjava: radič 180—380, pesa rdeča 120—160, pesa bela 70—150, malancane 200—240, buče 280—350, grah —.—, paprika zelena 200—250, paradižniki 180—280, zelje belo 80—100, karfijoli 80—140, vrzote 40— 60, fižol v stročju 240—300, krompir 70— 80, repa sladka 60—80, repa kisla 120—140, čebula 50—80, česen 250—320. Sadje: jabolka 80—250, hruške 100—400, kostanj 100—180, fige 100—120, grozdje 250—400, limone 35—38 lir za zaboj. variSn in nra skuS&fi na kak način pomagati Medtem je bite tefafostt&o obveščena o dogodku reAftlna poetaja, odkoder je pri-bitel na lice mesta zdravnik, ki Je dognal, da je C—earelli zadobil zelo nevarne poškodbe; prebil si je kost na desnem sencu, n zlomil na konpUdnoi način desno nogo v stegnu ter najbrž zadobil tudi notranje pedkodbe. Nesrečni delavec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, a je prav malo upanja da bo okreval. — Slična nezgoda se je pripetila včeraj popoldne ob 17. uri v Skednju. V bližini ta,-moSnje cerkve so delavci družbe «Sven» popravljali električno napeljavo na cesti. Med njimi je bil tudi 19-tetni elektrotehnik Josip Escher, stanujoč v ulici Coroneo št. 31; stoje& na visoki mehanični lestvi, pritrjeni na poseben avtomobil, je nekaj popravljal pri žarnici. Pri tem poslu se je menda mladenič nehote dotaknil elektro-vodne žice, kajti nenadoma je omahnil vznak ter strmoglavil z višine 7 metrov na cesto. Pri tem se je revež hudo pobil po hrbtu; najbrž si je poškodoval tudi hrbtenico, ker sta mu obe nogi ohrumeli. Tovariši so (»iskočili nesrečnemu mladeniču na pomoč in ker je tedaj slučajno privozil mimo neki tovorni avfco, so ga položili nanj in ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je bil Escher sprejet v kfrurgični oddelek. mnenju zdravnikov se bo moral siromak zdraviti najmanj tri tedne, pa popolnoma ozdravil menda ne bo nikoli več. NejavlfeB obisk. V noči od 5. na 6. t. m. so neznani tatovi odnesli gospodinji Justini Vever v Lonjer-ju 6 kokoši zlikovci so si že preje ogledali, kje kokoši sp£, ker so prišli kar na gotovo brez skrbi, kar se da sklepati po tem, da so se celo pred hišo onesnažili. To je že tretja tatvina v naši vasi v teku enega meseca. 2e enkrat prej so tudi poskusili krasti, toda njih neprevidnost jih je sama odgnala. Hoteli so se prikrasti za neko hišo, ki se nahaja pod cesto. Ker je pa cesta veliko višje nad dvoriščem, so skočili najprej na streho prašičjega hleva. Toda morda je bil zlikovec pretežak ali pa streha prešibka, «ncsreca» je hotela, da se je streha udrla ter s tem povzročila ropot. Zlikovcem pa se je posrečilo zbežati praznih rok. T. B. Tržaško sodišče Cestne mmm o eRolk. Iz Lonjerja nam pišejo: V sredo dne 3. t. m. popoldne se je podrlo ob cesti, ki pelje iz Lonjerja k Lovcu, ravno nad potokom, kjer perejo perice, 6 m cestnega podpornega zidu, kateri je približno 7 m visok. Ker se je vsula tudi polovica ceste, je-sedaj cesta za vozni promet nerabna ter je še celo za pešce zelo nevarna, ker obstoja Še vedno nevarnost, da se še drugi del ceste vsuje. Sreča je, da in izsiljevanju ne more biti niti govora. Državni pravdnik zahteva za vse obtožence oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Brani odv. Zennaro. Vsi obtoženci so oproščeni radi nezadostnih dokazov. Tatvina. Sebastianutti Giordano je obtožen tatvine dveh kosov obdelanega brona v vrednosti L 20 na škodo tržaške ladjedelnice C. N. T. Sebastianutti priznava zločin v celoti. Collautti, stražnik ladjedelnice, pove, da je našel bron navezan okrog telesa obtoženca pri dnevni preiskavi. Državni pravdnik zahteva za obtoženca tri mesece in štiri dni zapora. Brani odv. Kezich. Sebastianutti je obsojen na dva meseca in 23 dni zapora, toda pogojno in brez vpisa v kazenski list. ^mliiftr na Jm, dm riđu, fc*» igro ao zmotne po^tC ute Mil tmU S. K. Otymp (nogomet) nastopi s sledečimi igralci: Frifc H. Manuć, Krelj, TomaSić, Bnnnnjal, Jan-hvrič. Jug, Hrvatiš, Car, Ante, Barbii, Friić I. Četa M. aPmvtta z igralci, ki so premagali S. K. Obzor in & D. Adri-jo, ter postali tako tržaški prvaki. ADUA - OLTMP Danca na igrišča Adrije v via Calrola - ska proga it. t. Dve imeni, kateri slišimo navadno imenovati ▼sako zase. kateri imata vsako zase svoj sloves. Dve družini, katerih kavalirsko tekmovanje prekaša vse dosedanje, katerih plemeniti boi bo nad vse hnd, ▼ katerem kodo jasno stopile na dan vse športne lastnosti teh Evinih hčera, ki že od dne-vov ustanovitve družin stopajo po poti, nastlani z lovorjevimi venci zmage. Nagrada današnje zmage? Pogled z našega športnega Oiympa; za vest samote na vrtoglavi višini prvenstva. Ne tržaškega, ne istrskega, ne prvenstva Julijske Kra jine. Še dalje bo — neuradna sicer — segal ta po-pogled — četa zmagovalka bo najboljša četa v državif Je to najkrasnejše plačilo najmočnejše ambicije, ponos športnika in društva. Od dneva onega nesrečnega srečanja v Opatiji — pred tremi leti — se Adria in OIytnp nista videli. Merili sta se po doseženih uspehih na enakih krajih. Tu ft Adria sicer nekoliko na boljšem, vendar pa je CHymp izvojeval več žmag, ker je odigral več tekem. Možnosti so enako razdeljen« — vedno večje je vprašanje, ki bo danes našlo svojo rešitev na igrišču S. D. Adria. Ne bomo govorili o formacijah obeh družin, kajti —. odkrito rečeno — vemo o njih prav malo. Adria je precej spremenjena. Ali v njeno dobro ali slabo, bomo videli. Smemo imeti kaj zaupanja v tržaško četo? Z mirnim srcem lahko rečemo, da polagamo precej v to četo... Predvidevati pa ni mogoče! Danes na igrišču -— po tekmi seveda! Tam se bo lahko govorilo o moči obeh čet. S. D. «Adria* 1. in 2. četa, rezerve in vsi člani danes zjutraj točno ob 7. uri na igrišče! Zelo važno! Opozarjamo na točnost. — Odbor. M. D. Barkovlje - S. D. Primorje Danes ob 2.30 se bo igrala na praseškem igrišču tekma med četama M. D. Barkovlje in S. D, Primorje. M. D. Sv. Ivan - M. D. Šparta, Skedenj Danes se tekma ne odigra, ker nam ni na razpolago igrišče. — M. D. Sv, Ivan. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Is triaSkcaa življenja Dve kvett nezgodi pri dela. Včeraj popoldne okoli 17. ure se je dogodila v ladjedelnici S. Marco huda nesreča, katere je bil žrtev 49-letni mizar Natale Cassarelti, stanujoč v ulici Ponzianino št. 54. Cassarelli je v družbi drugih delavcev gradil velik lesen oder v strojnem oddelku parnika «Remo», ki ga tam popravljajo. Is dosedaj Se neznanega vzroka je moi pri tem delu nenadoma izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 8 metrov na dno parnika, kjer je obležal nezavesten. Drugi delavci so takoj prihiteli k nesrečnemu to- Iz tržaške pokrajine SEŽANA Na trgu na dan sv. Justa je bilo na prodaj 344 glav živine, med temi 265 prašičev. Cene živini navadne; prašički 5—8 tednov stari od 60—100 lir glava. — Prihodnji tržni dan (sejm) bo 12 novembra t. 1. — Op. V Sežani je na prodaj šest krav s teleti. Kdor želi kupiti dobre molzne krave, naj se zglasi v gostilni Bekar pri Lovrencovih. ŠT. PETER NA PIVKI Nagel razvoj trga - Pomanjkanje stanovanj Nov zdravnik NaS trg je središče gorenje Pivke ob živahni železniški postaji in po svoji naravni legi kot središče cele gorenje pivške doline. Kot tak se je naš trg zadnja leta precej lepo razvil in obeta tudi za bodočnost še lep razvoj. Zahvaliti se ima zato zelo razviti lesni trgovini in industriji, ki se je zadnja leta bujno razcvela. V par letih se je tu sezidalo več stavb, ki delajo trgu čast in so mu v diko in ponos. Obeta se nam pa še par takih, tako da bo zunanje lice trga popolnoma izpre-m en j eno. Središče trga se je na ta način samo od sebe preneslo v dolenji del trga ob križišču cest. Z razvojem lesne trgovine in industrije pa se je pojavilo občutno pomanjkanje stanovanj in to radi porastka prebivalstva, zlasti delavstva, ki je takorekoč brez strehe. — Treba bi bilo jake inicijative tudi s strani merodajnih oblastev, da bi se vzpodbudilo k zidanju predvsem malih, delavskih in enakih stanovanj in hiš$c. Jako razvita je tukaj gostilniška obrt, skoro bi trdil, da je bila v Št. Petru vsaka hiša ob glavni cesti — gostilna. Na drugi strani pa doslej nismo imeli niti ene trgovine, ki bi zaslužila to ime v polni meri, in smo morali vsako važnejšo stvar hoditi kupovat v sosedno Bistrico, Postojno, Trst, ker tukaj ni bilo izbire. Kaj to pomeni za kupovalca, ve povedati vsak izmed nas. Denar, ki se je tu izplačeval za les, dovoz lesa itd., je na ta način romal v druge kraje, dočim smo pri nas občutili od nekdaj močno pomanjkanje gotovine. Te dni se vendar otvarja v Št. Petru nova ,velika trgovina, ki bo izpopolnila tudi to vrzel v našem trgu; poznavanje lastnikove podjetnosti nas opravičuje, da smemo staviti vanj te nade. Že precej mesecev se nam obeta, da dobimo svojega občinskega zdravnika, ki nam je potreben, kakor kos kruha, ker smo v tem oziru bili navezani na Postojno, kar je bilo pač skrajno neprilično. — Grenka kapljica v čaši je le ta, da zadevni odlok o imenovanju občinskega zdravnika le noče in noče priti. Tembolj pozdravljamo korak domačina dr. Ambrožiča, ki se je te dni naselil med nami kot privaten zdravnik. Želimo mu v njegovem stanovskem delovanju med nami obilo sreče. Šempetere. ! SLAVINA. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje v naši občini Slavina se vedno elabša. Tuberkuloza se opaža in tudi influenza si hoče dobiti mesto med nami. Najhuje pa razsaja rabat po okoliških vaseh med šoloobvezno mladino. Med drugimi je v Orehku zabeležiti največ slučajev te bolezni. Le še par šolarjev je na videz zdravih. G. občinski zdravnik bi moral bolj pogo-stoma preiskovati zdravstveno stanje po okoliSkih vaseh. Drugače ni upati na uspeh v borbi za zboljšanje zdravstvenega stanja v naši občini._ DAROVI Mesto plačila pevcu pri pogrebu daruje g. Fr. Nemec is Nahrežine L 25.-— za »Šolsko društvo*. Srčna hvala I Odprte lekarne. [ V nedeljo dne 7. novembra bodo v Gorici sledeče lekarne: ves s službo ves prihodnji teden Alesani, v i^M Carducci št. 12.; do ene ure popoldne lekar« ni GiuMch, via Rabatu št 18. in Kttnuri Corso Vittorio Emanuele št 4. PRVA6INA. Birma. ^ V nedeljo dne, 24.-10. amo imeli pri na* sv. birmo. Kakor imamo letos skoraj vedna dež, tako nas je tudi na ta — za nas sveti dan, nadlegovalo slabo vreme. Posebno zju* traj je bil dež. Med junaki tega praanik^ se je videla velika otožnost, če ravno s« veselijo in cela leta sanjajo o velikih vencitf kolačev, ki jim pritičejo na ta dan. Neka* teri so bili birmani pred časom in siceu brez potrebne molitvice. Sledilo je samq jezno renčanje. Ce ravno pripisujem to ve* liki nervoznosti ob takih prilikah, vendau bi bilo dobro se zadržati; posebno radi tuj* cev in pa še posebno v kraju, kjer se o potrpežljivosti toliko govoril Po končani sv. birmi se je vreme spre* menilo in izza oblakov se nam je pokazalq selnce. Posebno zadovoljne so bile kolačar^ ke, ko so obkladale birmance z velikimi venci kolačev. Radi neprestanega deževja prejšnjih dni je izostala vsa kramarija, r^ zen par pobov, ki so prav vsiljivo pripenjali na prsa kolajne za spo-min sv. birme. PoteStarlJa In naSa gnojišča. Kakor znano, imajo vse starejše vasi svoj «britof». To je skupina hiš zgrajenih po najstarejšem sistemu in seveda tudi naj* .bolj nerodno. Ljudje so eden drugemu na poti in tudi s količkaj velikim vozom nj mogoče skozi preozke gase. Da imamo tudi pri nas «britof», ne bo čitatelj dvomil, po sebno če pomisli, da se imenuje nasa vafc Prvačina. Malo prostora imamo v hiši, v hlevu rav* no tako. Pred hlevom oziroma hišo imai skoraj vsak knaet4č majhno obzidano ali cementirano luknjo za gnojnik, da mu ni treba vsako malenkost gnoja izpod živine voziti v po pol ure oddaljene bregove oziroma njive, kajti v bližini ima malokdo svoje zemljišče. V teh gnojnikih se gnoj udela, ko ga je dovolj za zemljo, ga odpeljemo. Kjer so dosedanji občinski zastopl upoštevali naš položaj, nismo imeli nika-kih sitnesti radi tega. Pazili smo sami, da smo imeli kakor mogoče v redu in čisto. Seveda, kolikor nam je dopuščal naš položaj in pa vremenske neprilike. Sedaj v novi občinski dobi se bojimo, da( se nam bo slabše godilo v tem oziru. Pretekli teden so tukajšnji karabinirji, poslani od g. poteštata, obhodili celo vas ter narq pretili s kaznijo, da moramo pmoj odstraniti v par dneh, ter da ga ne smemo več tam spravljati. Kmetje, ki imajo zemljišče o-krog hiše, si lahko pomagajo brez velikih* težav, ampak mi britošni bi bili s tem pri-tisnjeni ob zid v našem gospodarstvu! Kami naj denemo par vil gnoja, ki ga vzamemo izpod živine vsak dan, ko po veČini nimamo ne vprežne živine in ne vrtov. Ali naj vzamemo za tako malenkost voznika? Upamo, da bo gospod poteštat dobro premislil stvar in da bo odstopil od svoje namere, ter upošteval naš položaj, posebno v «britofu» kjer smo najbolj prizadeti v tem obziru. POTOKI (občina Kred.) Tukaj so napravili novo mlekarno. Nekaj časa so se pogajali s Krejci, da bi napravili skupno mlekarno med obema vasema, a ker se niso mogli dogovoriti, oziroma se Krejci niso hoteli spuščati v nobena pogajanja, ker že imajo svojo lastno mlekarno, so se PotoČani kar naiepcui pume-nili, naročili 200 vreč cementa in kljub slabemu vremenu je bila stavba v par tednih pod streho. Do tu je vse lepo in hvale vredno in kar občudovati moramo Poto-čane, a nastane vprašanje, ali je bila mlekarna potrebna? Vasi Kred in Potoki sta oddaljeni komaj 400 m ena od druge in štejeta skupno 99 hš. št. Zato je vsaj dvomljivo, če je koristno in potrebno, da imata dve tako bližnji vasi dve mlekarni. Da je za PotoČane komodnejše, je že res, a taka ko-modnost preveč diši po lirah, zato je neekonomična. Seveda je nerodno v slabem vremenu in po zimi nositi mleko v Kred, a temu bi se dalo odpomoči. Saj bi ne bilo potrebno, da vsaka hiša posebej nese vsakega pol litra mleka v mlekarno, ampak eden naj bi nesel za več hiš skupaj ali pa naj bi en sam prevzel vse prevažanje in skupna mlekarna bi ga odškodovala. Tro-ški za to bi bili gotovo manjši nego plačevanje posebnega mlekarja. Tudi imajo Krejci starega izkušenega mlekarja. Z novo mlekarno se je napravila še ena velika napaka: Po leti je pri nas sploh malo mleka, ker ženejo precej živine na planine, in tako pride čas, da nobena mlekarna ne bo mogla delovati, kar bo gotovo v škodo Krejcem in Potočanom. Pomisliti bi bilo, da več peljeta dva konja na enem samem vozu, nego ako imata vsak svoj poseben voz. Ako k temu prištejemo še troške za nabavo posnemalnika itd., potem lahktf trdimo, da naprava nove mlekarne ni bila ravno potrebna. Manka pač zadružne ideje in skupnosti. Res je, da imajo v Kredu cerkev, šolo in pred kratkim so prenesli tudi občinski urad iz Starega sela v Kred, a ne gre pač drugače. Ako bi imeli za vso občino ena samo mlekarno namesto štirih, bi bilo na vsak način bolje. Res bi bilo nekaj poti več, a naši izdelki bi se nam gotovo bolje izplačevali nego do sedaj, ker bi za vse skupaj zadostoval en sam mlekar namesto štirih. Le krepke mlekarnice in zadruge sploh zamorejo uspešno delovati, vsako cepljenje le slabi moči in množi stroške brezpotrebno. Orkan na Bovikem. Isto noč kot po celi Sloveniji ter po pon-tebski dolini je divjal silovit orkan tudi po bovški kotlini. Noč od 29. na 30. oktobra pomeni za Bovško isto kot prejšnje silovite povodnji po baški, idrijski in vipavski dolini. Orkan je divjal po noči z nezaslišno naglico, nival drevesa, preobračal droge, trgal žične napeljave ter sipal potoke vode po bregovih in rebrih. Vzrasle in prekoračile bo nenadno svoje bregove Soča, Korit-niča m pa lepenjski potok. Brvi in manjši mostovi so kar izginili, izmed večjih mostov je odneslo brentarski in oni v čezsoš-kem Logu in omajalo most, ki pelje v čez- TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Uradno) Vd fenkafeuaijl S. U. se morajo zbrati ^ NajlcpSe, najboljše In najcenejše obuvalo dobite pd} REBCU, Via Carducci 36» k PohiStvo Mramor G. PIRIONI Trsi, Via delta Tesa 18 (Telefon 37^3D> Spalne sobe od L 1600.—. Moderne kuhinje z mramrom od L 800.— naprej. aiss>j Zaloga in delavnica mramora za pohištvo, mizic za kavarne, mesnice itd. v BEKLA mlada in pridna za gospo samo se sprejme v Via Kandler 7, vrata 4. 1702 TRAJNO DELO bodisi na akord ali dnino dobi pri stavbnem podjetju Leopold Oblak, IL Bistrica, iz-delovatelj betonskih izdelkov po možnosti popolnoma izvežban v tej stroki. V slučaju potrebe, hrana in stanovanje v hiši; plača dobra. 1671 •PRODAJALKA špecerijskega blaga išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.* 1686 Proda se na favni irtžbi v sredo dne 10- nov. t. L na licu mesta v Šmarjah posestvo, obstoječe iz vile, pripravne za obrt, z vrtom in dvoriščem ter ene gozdne 1 parcele. Cenilna vrednost maša L 48 tisoč 44610 in L 5000.—, najmanjši po-nudek L 25.011'80 in L 3.333*33. Dražbeni pogoji so na vpogled pri kr. proturi v Ajdovščini ter v pisarni odvetnika dr.ja Fonunarifa v Ajdovščini (1154) UČENCA in pomočnika za pekovsko obrt sprejme Jančar v Divači. 1768 IŠČEM več delavcev za zbito delo in hribovske šivane čevlje. Dajem delo na dom proti jamstvu. Brezovec Franc, Gorica, Carducci 20. 1695 KMETSKA HIŠA (40 johov gozda in obdelanega zemljišča) se proda v Jugoslaviji, Ugodna priiika. Pojasnila: Šalita Gret ta 17, III, 1696 TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana, blizu železniike postaji in na prometnem kraju, sc odda takoj v najem. Naslov in natančnejša pojasnila pri tržaškem upravništvu. 1693 TRGOVINA s čevijarskiiri potrebščinami, v prometnem kraju na Vipavskem se radi družinskih razmer vbodno proda. Naslov pove upravništvo. 1683 KSH5NJE 750, z marmorjem 900, poročne sobe 1600 prodam. Via Tesa 18. 1607 VILA ali hišica v bližini tekališča se kupi. Naslov: Gorica, Bertolini 8. Posredovalci izključeni. 1629 £EIkIl-AS V «Edin©sti» predpretekle nedeljo sem j Čital članek z Vipavskega glede neddst.it-kov RiMfeve k ori j ere. Z veseljem ljud~ stvo opazuje, da so se pritožbe upoštevale in ne red nesli odpravile. Zato upam, da se bo upoštevala tudi želja šempaških potnikov, katerih je vsak dan v obilnem številu. G. Ribiju gotovo ni znano, da se ustavlja v Šempasu karijera na taikem kraju, kjer eo potniki izpostavljeni dežju, burji-, sploh vse-m vremenskim neugodnostim, medtem ko je bila nekaj korakov nižje sezidana že pred vojno čakalnica za pdsmonošo in potnike, katera se je uporabljala tudi po vojni do 1. 1924. Ker je bila nekaj časa bližnja krčma zaprta, so takoj pomeknili tudi postajališče k drugi krčmi. — Ker je zima pred durmi, upamo, da bo želja potnikov irpolnjena; za kar bodo vsi g. Ribiju zelo hvaležni. IDRIJA. Na praznik Vseh svetih predpoldne se je raznesla po nagem mestu vest, da je bil zopet nameravan atentat na prvega ministra on. Mussolinija, ki pa se je ponesrečil. Mesto se je odelo v zastave in «v«čer so bila vsa javna ter tudi nekatera privatna poslopja razsvetljena. Popoldan istega dne je bilo aretiranih več komunistov. — Pohod na vojaške grobove s položitvijo vcncev se je letos vrgil na dan Vernih duš namesto 4. t. m. Ta dan se je brala slovesaa sv. maša zadušnica, zvečer pa se je vršila v h otela Didič običajna veselica. Prazniki spomina na umrle, so nam potekli v neprestanem deževju, kar pa m oviralo ljudi pri okrašenju grobov svojhi dragih, dasi je zgodnji sneg napravil cvetlicam namenjenim za okrašenje grobov precej škode. Na večer Vseh svetih je migljalo na civilnem in vojaškem pokopališču na tisoče lučic. Tečaj za umetno vezenje. Dne 15. tek. m. se prične v Idriji tritedenski tečaj za umetno vezenje. Tečaj je brezplačen za one ki posedujejo Singerjev Šivalni stroj ali si ga nameravajo kupiti tekom tečaja. Ob tej priliki opozarja podpisana družba, da prodaja svoje svetovnoznane Šivalne Btroje tudi na mesečne obroke, VELIKO kmetsko posestvo se vzame v najem. Ponudbe pod «Fosestvo» na upravništvo. 1705 MANUFAKTURNA trgovina, majhna, dobro vpeljana, se takoj proda. Naslov pove tržaško upravništvo. 1707 1073 STROJI za rezanje zelja se prodajo po ceni. Via Carpison 12, Losec Lutta. 1699 TRTE cepljene in razno sadno drevje prodajam. Na željo pošljem cenik. Tavčar Rudolf, Ivanjlgrad' Komen. 1700 sobe, Jedilne sobe, kuhinje izredne lepote, po nizkih cenah, prodaja društvo mizarjev, Trst, Carducci 17, DVE ŽELEZNI postelji in omarici, okrašeni z me-, denino, blazine in vzmeti se predajo v Via Roma gn a 45. 17C6 POROČNE sobe, svetle, umivalnik z otfledakroft se prodajo. Boschetto Linfe 570. 1703 MLAD vdovec, gostilničar, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe pod «C ootii at« čar» na upravništvu 1791 POSESTVO, obstoječe iz dveh vinogradov, sne njive, gozda, nove hiše, okoli hiše vrt, še eue Uišc, velikega hleva za živico in dvoritta se proda. V Dornbergu št. 13. Prešernova ulica. 1&94 G. DOLL1NAR, Trst, Via~Ugo Poloni© St. 5 lpr«ji Via BacchiJ Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika za«' loga papirja za zavijanje, pisaln*.«a i. t. d., papir- j natih vrečic ter valčkov raznih velikosti letnega izdelka. lloCT* PODLISTEK VODA «DELL\ALA3AKDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje kinin in je vsled tega posebno pri« poroeijiva proti prhljaju in za ojačenje korenin Steklenica po L 6 se dobiva sama v lekarni «Ca-stellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1350 SM1LAJOD (TrpoSki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu fljlisoplj ! kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, po-' sefeno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let so' prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via delTLstria). (1524) . 2000 odrezkov za Paletots z dvojnim licem, pristna volna m 2.60 bo na prodaj z jutršnjim dnevom po edini ceni L 65.— odrezek FONDACO Dl CONVENIENZA Via Genova 21/A (tik pralnice Carniel) Govori se slovensko (1159) Via S. Caterina 7 - TRST - Piazza Mazzlni Veliki dohodi tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke zadnje novosti, po najnižjih cenah. Specif&liteta Paletots in dežnih plaščev. — SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA OBLEKE PO MERI -Konkurenčne cene! 1157 Konkurenčne cene! FERRO Okrapčevaiao sredstva, prekidano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, w _ __ MEDICI hi za OKREVANJE (1114; LEKARNA ZMiETTI - TRST - ViaMazzim 99 AL FMCAMO" N. MMHAH 5 S(q1C0©Q mi 12 (Min ikcniik« palača) NARISANfH DEL v vzardh in izvršenih Feeebeo sokao hi platoe. - Sviienine, bombažev ine m volneaine za vezenje. VOLNA za bluze, golfs in gUets Lastna delavnica gsb in ve»»nja. 2000 risb vedno na razpolago tZKLJUČNA ZALOGA f M « FBMIlllillIMll tkanin «aanilrA V'S Itffls iJULES VERNE: (156) Sicr^nostni otok ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Tri leta so pretekla, odkar so ujetniki zbežali iz Richmonda in kolikokrat so v tem Času že govorili o domovini, pri kateri so se njih misli vedno ustavljale 1 Bili so uverjeni, da se je državljanska vojna končala in da je zinagrala praviina stvar severa. Toda po kakšnih dogodkih? Koliko krvi je stala ta zmaga? Koliko njihovih prijateljev je poginilo? To so bila vprašanja, o katerih so se neštetokrat pomenkovali, dasi smo vedeli, kdaj bodo videli zopet domovino. Njihov namen je bil vrniti se tja če tudi samo za nekaj dni, vzpostaviti z obljudenim svetom družabne vezi, napraviti zvezo med domovino in nj-iliovim otokom, nato pa preživeti ostalo iivljensko dobo v novi naselbini, ki naj bi bila podrejena naravnost glavnemu mestu. Ali so bile te sanje povsem neizvedljive? Toda samo na dva načina so se mogle uresničiti: ali se bo nekoč prikazala ladja v vodah otoka Lincolna ali pa si bodo naseljenci sami sezidali zadosti veliko in močno ladjo, s katero bodo skušali priti v najbližjo deželo. eRazen, je dostavil Pencroff, če nam morda naš dobri duh ne podeli sredstva, s katerim bi se vniili v damovin<*J» In resnično, če bi kdo povedal Pencroff u ali Nabu, da jih čaka v Kitastem zalivu ali v zrakoplovnem pristanu tristo-! tonska ladja, ne bi se nič začudila temu. Vse sta smatrala za mogoče. Cir Smith, ki ni bil tako lahkoveren, jima je svetoval, naj se vrneta k resničnosti, t. j. k vprašanju zidanja nove ladje. To telo je bilo nujno, ker je bilo treba nesti na otok Tabor znani dokument. Bonaventure ni bilo več; za zidanje ladje so potrebovali najmanj šest mesecev, in ker se je bližala zdaj zima, ni bilo misliti na potovanje pred prihodnjo spomladjo. «Torej imamo dovolj časa, da se prihodnjega poletja pripravimo, je rekel inženir Pencroffu, ko se je z njim pogovarjaj o tej stvari. Sicer pa sem mnenja, prijatelj, da če začnemo z zidanjem, je tng^a sezidati veliko ladjo. Povratek Škotske jahte na otok Tabor je zelo dvomljiva reč. Morda je že bila ta pred več meseci in je po brezuspešnem iskanju Ayrtona zopet od-plula. Ali bi ne bilo dobro sezidati ladjo, ki bi nas mogla peljati do Polinezijskega otočja ali do Nove Zelandije? Kaj pravite k temu? — Moje mnenje je, gospod Cir, je odgovoril mornar, da ste ravno tako zmožen sezidati veliko ladjo kakor majhno. Lesa in orodij ifnaino dovolj. Vse je torej le vprašanje časa. — In koliko mesecev bi vzela naprava dvestopetdeset- do tristotonske ladje? je vprašal Cir Smith. — Najmanj sedem do osem, je odgovoril Pencroff; poleg tega ne smemo pozabiti, da se bl*ka zima in da je ob hudem mrazu težko les obdelovati. Vsekakor je treba računati na pretrgovanje dela nekaj tednov, in če bo ladja dovršena do prihodnjega decembra, potem se moremo imenovati srečni. — No torej, je rekel Cir Smith, saj to bi bil najugodnejši čas za morsko vožnjo, pa če bi se podali na otok Tabor ali pa še do kake bolj oddaljene obale. — Seveda, gospod Cir. Izdelajte tore načrte, naše roke so pripravljene za delo, in mislim, da nam bo Ayrton pri tem izdatno pomagal.* Ostali naseljenci so bili soglasni z inženir je vim načrtom, in res, to je bilo še najbolje. Tristotonska ladja je sicer zaktevala dolgotrajnega dela, toda naseljenci so se po svojih dosedanjih uspehih upravičeno zanašali nase. Cir Smith j* začel torej izdelovati načrt ladje in njen modeL Medtem so njegovi tovariši sekali drevje in donašali hlode za rebra, tramove in deske. V gozdovju Daljnega Zapada je bilo polno najlepših hrastov in brestov. Zdaj so mogli izkoristiti zadnji izlet skozi gozd. Raz širi H in zaboij-šali so cesto, ki so jo nazvali «Zapadno cesto». Po njej so prepeljavaJi les za ladjo h kaminom, blizu katerih je bila ladjedelnica. Smer omenjene ceste je bila sicer nekoliko muhasta, "ker oo se svoj čas izognili najlepšim drevesom in pa težavnej-šemu terenu; vendar pa jim je olajSala dohod na velik del Kičastega polotoka. [R simm KgfžKracrns CENE n Dežni plašči, dežniki, površniki, paletots, obuvalo, pletenine, odeje, obleke in vsakovrstno perilo, blago itd. itd Govori se slovensko! RfSPA&MfO" Via Roma 3, ili. nad prodajalno ^ G. R0LL! - VI« Carducci 20 — Via Chiozza 1 — TRST Izbera blaga za moške in ženske — Najnovejše risbe Moški izdelki po meri 1038 Mlfcafcl stapiln! popusti pa i pa stalne in nizke cene ,71 1 TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU g regtetrovana zadraga z neomejenim jamstvom ■ VIA MILANO št. 20, pritličje - Telefon 16-64 * m l| i Obrestuje hranilne vloge po 5% i Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune S Smjeno tnttvmrno trtefl nfira ? Dinarjih ter in obrestuje najugodnejše. 5 I Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnihpapirjev I ali dngocenostl.----— Eskomptira trgovske efekte. - Lmmn— um od mavt aop. in od av*-4 pop. <1020) | imiiHHHaBiiiMniuMiiinniiinHiiioHiiioHiiBHS IV. v ima, one /• novemnra iszv. Pa še en izprehod.... po Gorici in okolici Gl. tudi «Edinost» od 4. t. m.). (Konec.) Pa grem naprej po svojem dnevnem programu in ogovorim tega ali onega — berača. Pri vhodu učiteljišča stoji revež v ponošeni, toda čisti obleki in pobira milodare v svojo kapo. Že pred leti se mi je močno dozdevalo, da njegov «gr&sje, šior» ni pristna toskanščina, pa ga vprašam slovenski: «Odkod pa ste?» — aKraševec sem, gospod, tam pri Kostanjevici sem doma. Vojska mi je porušila hišico, uničila ono ped zemlje; življenje v barakah, bolezen in druge nadloge so mi potisnile beraško palico v roko...» — «Pa kako to, da stojite danes tu, ko navadno vidim na tem mestu bledega mladeniča z bergljami, ki sedi na starem zaboju in je že tak, da se vsakemu smili?» — «Prosim, to je Štefan, moj sin, pa danes še ni mogel vstati... Kašelj ga lomi zopet, a pride morda okoli devetih, ako bo mogel s postelje. Potem mu prinesem njegovo kišto, ga posadim na njo, jaz pa grem naprej v Thurnove hiše in se postavim tam pred podobo M. B., ako že ni kdo drugi tam...» — «Pa naberete kaj prida?» — «Tako, tako, gospod. Kakor je pač vreme. Ako dežuje, pade le kaj malega v kapo, ker ljudje nosijo dežnike, pa ne marajo seči v žep... A moj Štefan dobro dela; včasih prinese 5—0 lir domu. V tem priberglja ta moj nebogljeni varovanec, ves poten, bled, upadlih lic... Oče ga namesti, pa gre dalje, pobira bakren drobiž, pa tudi končke cigaret spravlja v ko-sitrcno škatljico. Ko pritisne vročina in se ljudje razidejo, prešieje nabrane darove in gre v kako gostilno na osminko vina. Tam t ' "c kos kruha, ki mu ga je dala dobra roka, odpre, škatljo, zvije drobno cigareto, pobere na sosedni mizi «Edinost», pa c * i*** ... v ooaposki ulici blizu Molita sedi mož na vozičku s tremi kolesi. Nosi klobuk iz panamske slame, ki ga je dobil nekje v dar. Mož še ni star, videti je zdrav, ali — nogi sta mu odrezani visoko nad kolenom. — «Kako je prišla nesreča?» — «Bil sem železničar... pri premikanju sem padel pod vlak... in tako vidite, gospod: 115 lir mesečne pokojnine ne zadostuje za ženo in troje otrok!« — «Odkod pa ste doma, revež?» — «Iz Vitovelj sem, Franc B—Č mi je ime.» — V kostanjevem drevoredu blizu gimnazije in liceja sedi na kamnu starček in polglasno prosi: «Pove-ro cieco...!» — Revež je v svoji mladosti nekje v Brdih gledal to božje solnce in zeleno Sočo. Kdo ne bi dal majhnega daru?! Škoda, da človek nima toliko, da bi tem nesrečnežem nasipal nikljastih lir, da bi jili komaj nesli domu! To bi bila v resnici lepa zabava! — Pa za danes je dovolj za moj dnevni budget, sicer drevi še k «Maksu» ne bom mogel, ker moram Še s tem računati, da me — kot po navadi — oskubejo pri taroku. Vrhtega je jutri sobota, ko prihaja in zvoni toliko revežev na veznih vratih. Med temi je tudi mnogo sit-nežev. Tako je hodil k nam neki pijanček, ki se je kregal, ako ni dobil cele lire. To svojo zahtevo je utemeljeval tako-le: «Pred vojsko ste mi vsakokrat dali šestico, da sem si mogel kupiti četrtinko vina... Manj ko za eno četrtinko mi tudi sedaj ne morete dati!» Kruha ni maral, pač pa kos obleke, klobuk itd., toda povrh lire. Možakar je menda umrl, ker ga že dolgo ne vidim. — Kam pa zdaj? Spomnim se, da že nekoliko dni nisem bil v Kaštelju, kjer rad pa-^em svojo radovednost in ogledujem blago v izložbah. Trgovci večjidel zehajo na vratih; pozdravim tega in onega, pa se veselim v svojem srcu, da vsaj v tej dolgi ulici lisem nikomur dolžan niti počenega groša. To so občutki! Tako morem brez tistih izzivalnih pogledov sitnih upnikov sestavljati za svojo zasebno porabo razne statistične podatke. Danes štejem — čevljar-nice. Šestnajst jih je, ako se nisem uštel ko naš Šišio pri taroku. Pa ako je ena več ali manj, nima zame prav nikakršnega pomena, ker jih brez škode jutri ali pa še danes smem še enkrat prešteti. Ako pa se ušteješ pri 22 tarokih, izgubiš pagata ali celo «luno» ter si poleg škode deležen sramote, ker soigralci s komarji vred zaženejo tak peklenski smeh, da bi šel rajši rano v jutro na tešče trikrat na Grad in zopc* nazaj nego poslušal ono krohotanje. Ra-štelj ima v vsaki hiši in še pod vhodnimi vrati štacune in štacunice, gostilne pa prav nobene, kar jasijo dokazuje treznost in pametno življenje teh ljudi. Ako pa se navzlic temu pri Petru ali Pavlu oglasi huda žeja, jo smukne kar brez klobuka na glavi v Nunsko ulico, pa ga «Pri petelinčku» ali c Pri belem zajcu» v naglici pocedi kvar-tinček, kar vsakemu in vsem od srca privoščimo. Tako pridem z ugotovljenim številom čevljarnic do Stolnega trga, pa se vprašam, čemu je v Raštelju kar IG takifi trgovin, v Gosposki ulici pa le d v e (to poslednje število je prav gotovo natančno)? Kako naj to pojasnim in razložim v svoji statistiki? Pa se tolažim: «Kaj pa to Tebe prav za prav briga, ko kupuješ vsaka tri leta par čevljev pri Ušaju na Travniku, ki Ti jih da tudi na upanje, ako si slučajno denarnico doma pozabil?! Res je, da stanejo v takem slučaju 5 lir, oziroma 20% več nego pri gotovem plačilu. Pa kaj bo tisto, ko mi goriški Slovenci ne znamo računati! Glavno je, da takole poškripaš v novih čevljih in da imaš suhe in gorke noge. Baš s tako pravico bi se mogel vprašati, čemu imamo v Gorici kar dve slovenski knjigarni in še marsikaj drugega na pare». Vidite, take misli me mučijo, ko se odkri-jem pred «Trubarjevo» hišo. — Ker pa sem le tako blizu, smatram za svojo dolžnost, da pogledam, kako napreduje obnovitev Stolne cerkve. Zvonik je bil že za letošnjo Veliko noč gotov, pa mi ne ugaja ta ozka Šili&sta stavba na koncu velike in široke cerkve. Lepša sta ona dva čebulasta zvonika na Travniku in cerkev sv. Ignacija je v arhitektoničnem pogledu sploh najlepša v Gorici. Zvonovi pa so lepo ubrani in človek jih rad posluša, ako ne bim-bam-bomkajo predolgo. Cerkovnikom bi priporočal, naj se iz «Slov. pritrkovavca» za nedeljo in praznike naučijo nekoliko melodij, ker ono enolično zvonenje je res dolgočasno in preglasno. Streha je tudi gotova in vrh zidov se blišči venec belega rezanega kamna iz nabrežinskih kamnolomov. Človek ne bi verjel, da so poedini kosi tehtali 30.in še več kvintalov. Gotova je v reljefu izklesan nadškofijski grb. Ob vsaki strani je izklesana lepa dečja podoba nežnega lica in veselih oči. A zdi se mi, da baš pri teh dveh podobah nekaj ni v pravem skladu z umetnostjo. Ko o tem premišljujem in zijam gor, da mi v tilniku poka, se oglasi postarana ženica z dežele in me vpraša, kaj pomenita ona dva «fan-tinca», ki imata tako nespodobno dolga — ušesa. — «Ali ne vidite, da sta to dva nedolžna angelčka, ki naslanjata glavici na razprostrte peruti ?» jo poučim. A ženica ima čisto prav in danes razumem še jaz ono neskladnost... Morda se ženica in. jaz malo razumeva v kiparsko umetnost, a jezi me, da vidim povsod ona dva «fan-tinca z nespodobno velikimi ušesi». Pa še več! Ko čitam v mestnem parku časopise^ in vidim ono veliko množico lepih zdravih otrok, se mi zdi, da imajo ušesa ko ona dva fantinca pred vhodom Stolne cerkve... Za jutri me je povabil večnomladi upokojenec v Krmin, pa Vam morda od tam pišem, ako najdem in doživim kaj posebnega. — I — Znanost In umetnut Vodik Prafleinent Leta 1903. sta Ramsay in Soddy ugotovila, da nastane iz radijeve emana-cije helij. To odkritje je bilo v popolnem nasprotju s splošno veljavnimi nazori, po katerih bi bile kemijske prvine končni kamni, iz katerih so zgrajena vsa materijalna telesa. Prvina bi bila pač prvina, večna in neizpremenljiva. Ne, more nastati in tudi ne poginiti. Novo( odkritje pa je nepobitno učilo: da se neka prvina, namreč helij, odteguje temu zakonu. To nesoglasje sta razrešila Rutherford in Soddy s teorijo, ki se je zdela v tistih dneh skrajno drzna in splošnemu mišljenju dokaj tuja. Po tej teoriji je ključ za razrešitev te uganke v razpadanju radioaktivnih prvin. Ne vse prvine bi bile torej stanovitne, temveč bi se nekatere same po sebi brez vidnega ali vsaj nam znanega zunanjega vzroka pretvarjale v lažje prvine in bi pri tem izprševale helijeve atome in še manjša električna telesca — elektrone. Danes je ta teorija občna last: v manj nego dvajsetih letih se je splošno uveljavila. Vsa odkritja na tem polju od 1. 1905. dalje so Rutherford-Soddyjevo teorijo le potrdila. Seveda so se nazori o prvinah in o njihovih najmanjših delcih, atomih, temeljito izpremenili, toda prvine kljub temu niso prenehale biti prvine, vsaj v kemijskem smislu. V ožjem pomenu pa so prenehale to biti, kajti vse prvine od najlažjih navzgor do najtežje, urana, si mislimo danes zgrajene iz treh elementov: iz vodika, helija in elektronov. Predvsem vemo, da nastanejo helij in elektroni pri razpadanju radioaktivnih snovi, ki imajo kakor znano vse visoko atomsko težo. Ker se ravno za helijevo atomsko težo zniža njih atomska teža, so torej helijevi atomi bistveni sestavni del teh težkih ato-nov, kajti pri tem ne pridejo v pošte v mo na težke atome, poznani so pojavi radioaktivnosti tudi pri nekaterih lažjih prvinah, dasi v veliko manjši meri. Ako bi bili težji atomi zgrajeni samo iz helijevih atomov, bi morale biti njihove atomske teže mnogokratniki števila 4. Najlažji izmed vseh atomov je vodikov atom. Število, ki nam pove. kolikokrat težji je atom kake druge prvine od vodikovega atoma, imenujemo atomsko težo dotične prvine. Tako znaša atomska teža helija 4. Ako bi bile vse težje prvine zgrajene iz helija, bi morala biti njih atomska teža: 8, 12, 16 itd. Ker to ni, temveč so atomske teže prvin tudi soda števila, ki niso deljiva s štiri in celo liha števila, mora biti poleg helija še drugi element, ki so iz njega Zgrajeni atomi težjih prvin. (Elektroni ne pridejo glede teže v poštev, kajti njih masa je premajhna, namreč komaj dva-tisoči del mase vodikovega atoma). Naravno je, da so mislili takoj na najlažjo prvino, vodik, z atomsko težo 1. To mnenje se je silno ojačilo, ko se je Rutherford u posrečilo iz atomov raznih prvin (in sicer vseh z liho atomsko težo) izstreliti vodik. Atomi vseh prvin bi bili potemtakem zgrajeni iz helijevih in vodikovih atomov ter elektronov. (Strogo bi moral sicer reči: atomska jedra prvin so zgrajena iz helijevih in .vodikovih atomskih jeder ter elektronov, kajti pri tem ne pridejo vpoštev elektroni, ki krožijo okoli jeder). . V nesoglasju s tem pa je dejstvo, da niso atomske teže nekaterih prvin cela števila, kakor bi bilo pričakovati. To nesoglasje je le navidezno, kajti v zadnjih letih so ugotovili, da so resnične teže atomov vedno cela števila, dn ^a imajo atomi ene in iste prvine različne teže. Ulomljeno število, ki znači njih atomsko težo, je le posledica zmesi te l različnotežkih atomov iste prvine Čudno pa bi bilo, da bi helij igral posebno vlogo med prvinami. Naravna je bila misel, da je tudi helijevo jedro zgrajeno iz še bolj enostavnih elementov, namreč iz vodikovih atomskih jeder in elektronov. Helijevo atomsko jedro bi bilo stvor j eno iz štirih vodikovih jeder in dveh elektronov. Zadnji, dalje nedeljivi elementi, iz katerih je zgrajena vsa materija, bi bili samo pozitivna električna vodikova atomska jedra in negativno električni elektroni. Ideja, ki jo je že pfed dobrim stoletjem izrazil Prout, da sestojijo namreč vse prvine iz vo<,iika, je pridobila na veljavi. S pridom se 'je tudi uporabila za določevanje starosti zvezd stalnic. Manjkal pa je dokaz, da se da res vodik pre- Vsi poizkusi so se doslej ponesrečili, predvsem radi tega, ker so bili zamišljeni s stališča, da je v to pretvorbo potrebna velika množina energije. Ta domneva 'pa je po Einsteinovi relativnostni teoriji, po kateri ni razlike med energijo in maso, napačna. Helijeva atomska teža ni namreč točno enaka kole* štirikratni vodikovi atomski teži, temveč nekoliko manjša. V skladu z ravnokar omenjeno teorijo se da to razlagati na ta način, da se pri združitvi vodikovih atomov v helij osvobaja energija, ki odgovarja pojemku na težu. Pri združitvi štirih gramov vodika v helij bi se razvilo več nego milijonov velikih kalorij, to je toliko toplote, da bi ž njo lahko segreli 6 milijonov kilogramov vode za 100 stopinj. Za pretvorbo vodika v helij ni torej energija od zunaj potrebna, temveč nastane po njej celo' ogromna množina energije. To je bila vodilna ideja, ki sta jo imela Fritz Paneth in Kurt Peters v Berlinu pri svojih i>oizkusih. Ker se pa ta pretvorba ne vrši sama po sebi, sicer bi jo bili morali že opaziti, je zanjo potrebna kaka snov, ki sicer ^ne gre v pretvorbo samo, ki pa pospešuje pretvorbo. Kemija imenuje take snovi katalizatorje. Paneth in Peters sta bila v toliko srečna, da sta že od začetka izbrala primeren «katalizator» in sicer kovino' paladij, ki je dokaj sorodna s platino in je znana pred vsem radi tega, ker vsrkava vase pri navadni" temperaturi vodika do 270-kratne lastne prostornine. Po večletnih poizkusih sta ugotovila, da se vodik v prisotnosti paladij a pretvori v helij. Kot dober katalizator se je izkazala tudi platina. Tako pridobljene množine helija so seveda zelo neznatne, tako neznatne, da je bil najtežji del poizkusa ravno ustvaritev posebnih priprav za ugotovitev tako majhnih količin helija. Praktičnega pomena ti uspehi seveda nimajo, ne za pridobivanje danes zelo cenjenega helija, ne za pridobivanje ogromne energije, ki bi nastala pri pretvorbi večje množine vodika v helij. Zato pa je tem večji teoretični pomen, ker bi bilo s tem dokazano, da je tudi helij zgrajen iz vodika, in da je torej vodik, ali bolje da so vodikovi atomski jedri elementi za zgradbo atomov vseh prvin. L. Č. Patent za Šoferja dobi lahko vsakdo. Tečaj stane L 200.—. Za goste iz boljših krogov posebna šola. Za tujce brana in stanovanje po nizki ceni. Podučuje se v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. V sredo začetek tečaja. Predstavijo se lahko tudi oni, ki se niso vpisali Pojasnila daje Kralj, Opčine, zaloga ' " (1155) Laureat Puccetti (Vili« Mana) Bilje - Gorica (prej v Pariza 39 Rue Pascal) GLUHOST Mia t«ii dr. DUK iz Trsta Fabio Filzi 17 sprejemata svoje stranke )z sežanskega okraja vsako robato pri flmfu o Sežani Številke izžrebane di M i S ovei abrs i 192$. BARI 56 23 4 73 31 FIRENZE 63 6 21 7 76 MILANO 83 16 88 35 62 NAPOLI 74 62 24 25 44 PALERMO — — — — — ROMA 25 39 10 17 54 TORINO 90 10 19 9 17 VENEZIA 79 84 30 87 40 Zadtok i brz. vesli Brez operacije in bolečin zamorejo GLUŠCL, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti slahf po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovanj proti gluhosti, šibkemu 6luhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesnq protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal la novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Tolmezzo, pondeijek, 8. novembra, hotel Caval-lino. Videa, torek, 9. novembra, hotel Nazionale. Gorica, sreda 10. novembra, Via Garibaldi št. 10. j klan« Pula, petek 12. in sobota 13. novembra, hotel Mi- naJOulJ*e DldjU. ramar. Trst, nedelja 14., sreda 17. in četrtek 18. novembra, hotel Vanoli (Piazza Unita). Reka, pondeijek 15. in torek 16. novembra, hetel Royal. (1125) —— ALESUIUH MliC MODNI SALON Trsi - Via XXX attobre 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje! novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. n6o JAKOB BEVC sirarna in zlatarna Trst, Ca m p o s. Glacomo s ZlalO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. 1139 MIZARSKA OELftVNICfl S ZALGC3 navadnega in finega P O HIŠTVA D. Cavalieri & E. Lnis Trst, Via Parini štev. telefon 11-0i io4o Najnižje cena" Plačevanje na cbroke. Čeuljf In fiape p§ nizMD cen-afc. Via Genova 10 — Trst 1151 Prodno prodaše GOLDiNASJE ZLATO fn SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Maz*inl žft. 49 fcjčr dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 1140 [IOVARHISFERZ ^amuMM»Mmg r— ■■■< ■ ■■ KBHII ■"""T' f M On. Mttssolini imenovan za notranjega ministra RIM, 6. (Izv.) Včeraj so bili odposlani' v podpis kralju dekreti o imenovanju on. Mussolinija za notranjega ministra, on. Federzonija za kolonijalnega ministra in o imenovanjih novih državnih podtajnikov. Dotični dekreti utegnejo J prispeti v Rim že tekom današnjega dne. V tem slučaju bo jutri izročil on. j Federzoni notranje ministrstvo onore-vole Mussoliniju, ki bo tekom jutrišnje-j ga dne zaprisegel tudi novo imenovane državne podtajnike. EMISIJA VELIKEGA DRŽAVNEGA POSOJILA RIM, 6. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kr. dekret-zakon, ki predvideva emisijo velikega državnega pasojila in konsolidacijo vseh bonov državnega zaklada, kar pomeni poga-šenje tega visečega drž. dolga. Novo drž. posojilo ima namen preskrbeti B&nco d'Italia z likvidnim denarjem, s katerim bo finansirala produktivne sile države, ki so radi deflacijske politike vlade v veliki zadregi za denar. Posajilo bo najeto po 5 odstotnem obre-stovanju ter se bo plačevalo v Italiji in kolonijah v it. lirah v polletnih obrokih, ki zapadejo dne 1. I. in 1. VII. vsakega leta. Pogašenje državnega dolga ,oa se bo izvršilo na ta način, da bodo boni zamenjani z obligacijami novega posojila. Natančnejša poročila o novem državnem posojilu in o pogašenju visečega drž. dolga prinaša današnja «Gaz-zetta Ufficiale». Mehko fcaržunasto kožo dobite z rabo novega iieerekosljivesa mila _ BANFI znamka Zlati petelin f*oskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najbojše za likanje perila. |____ _ il^Vllttl Malt, Pisia ZB-Iffaasfct M Sldto plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ASbert Povfi — urarna Trstj VIa Mazzinl 45 1119 EUaa is n n bi h ii ii is bi ii ii iiiiQj Trst, Via Coroneo 5. - Te!. 16-38 Zaloga in delavnica majoličnih in železnih peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj, kopeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega železa - vratic, cevi in pečič za štedilnike. Izbera keramične in cemenlre opeke. - Zaloga ognju klubuj< če opeke. 1M1 Sprejemajo se naročila in poprave peči in štedilnikov. a—BB———— Mil l'l " imiiifti mazilo M Biap (Unguento Vegetaie San Blagio) deluje tudi v odpornih kroničnih slučaiih Z odlikovana krojačnica z izbiro Z Z vzorcev 906 Z = izdeluje ofiMe od 250 lir naprej. = S Popustek tudi pri delu. « 3 Dobro poznan pod imenom Martin Z Trst, Via Giosue Carducci 36 Z igii ii ii u ii ii u u u ii u u u nS H Naročajte in širite .EDINOST" sv Edino, nenadomestljivo sredstvo, ki ozdra.i tvore, zagnide, osinjake, ozebline, rane, opekline, otokijaje i. t. d. Očisti — Ublaži bolečine — lokalizira in raz-kraja vnetja — Pospešuje čiščenje in zaceluje Vsled svoje se tave ozdravi RASTLINSKO MAZILO SAN BI AGI O tudi revmatizem, bolečine v kolku, bolečine v ledjih in živčne bolezni. Prodaja se v lekarnah po L 6 80 ali se pošilja proti predplačilu L 7.50 naravnost od Izkiuče-nega izdelovalca Premiato Laboratcrio Cnimlco Farmaceutlco A. Godina - Dignano d'Istria (ii2~) Na željo se dopošlje klinično slovstvo brezplačno so tudi glavna viiodna vrata, nad katerimi tvarjati ali bolje spajati v helij. LJUBLJANSKA KREDITNA BA [lamica h mim Biianev fi0.0fi0.3Jr- Tclcfooi 22—98 J PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in imm Binariai 8S.JM.0M- Teleioa: 5—li, 22—Ji 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Breftce, Cdje, ^ernomdj, Kranj, Logatec ::::::;::: Maribor HnlpriRlnineia um i Jososlnullo Blagajna je odprta od S1/«—«1/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::