tekaj iz vsebine J Kako nastane številka našega glasila ... b e k aj O K D 1 n L 1 o o o o o o o o c e o o e o o c o c o o e o o Kako rada bi verjela, Izgubljena luč ... -krlatna meglica, ; orme Spoznanje, Obup Balada Večer v septembru, Zaradi nje I zbruh Želim si, Sodba .... Visoko je sonce, Dan Zoran Bo Novo mesto dobilo mladinski klub? Šport Glasbena rubrika Križanka, Smesnice oooooeooooo o o o o o o o o c o o c o o o o o o o o oop.oeoooo e e ooooooooo o o o o e o e o o c o oooooooo o o o © e e o o OOOOOOOO o o o o o o ooooopoooeoooooooooooooooooooocoooooo K o o o e o o e oooooooooo o o o o o o o o o o e © o e o o o e o o oooooooo o ooooooocoooooe o o o o o o o oooooooooo o e o o o o o o o o o o o o oooooeooooooeoooo oooooooooooooooooouoo oooooooooeoo o o o o o o e OOOOOOOOO OOOO oooooeooooo o o o o o o o o o o o o O O ooooooooo OOoOOOOOOOOO O OOOO OOOO O C -J OOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOO oooooooooeoo OOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOO 2. stran ■ 3v "stran 4. stran 5. stran č. stran 7. stran 8. stran 9. stran 10. stran 11. stran 12-3 stran ] Lf, stran 15. stran lfW+ stran 1$. stran "Stezice" so glasilo novomeških srednješolcev; številka je natisnjena v C50 izvodih. urejuje uredniški odbor: glavni urednik Milovan Dimitrie, odgovorni urednik Lavrič Meta, tehnični urednik Boštjan Kovačič, ilustratorji Berovič Marin, Vovko Tone, Furlan Tine, uredniki rubrik Alenka Trdan, Radka Vute, Bartol Danila, Gorupič Nataša, mentor prof. Jože Sever. cewA Uredniški kotiček Kako nastane št e vilka našega glasila Opazili smo,, da večina srednješolcev ni seznanjena z delom, uredniškega odbora. Vsak vidi le številko kot celoto, ki stane 60 i dinarjev, ne ve pa, kako nastane. -ato bom skušal prikazati nastanek Številke otežic. Odbor mora najprej sploh zbrati prispevke, kar navadno ni ravno lahko. Rok je recimo postavljen do 10., prispevki pa začno prihajati šele po 11. in je tako redno izhajanje onemogočeno. Prispevki prihajajo z raznih strani, nekateri po posti, ruge prineso sli in nekatere prinesejo avtorji sami. Z roko ali na stroj napisani prispevki, na papirčkih in celih polah, podpisani s tujimi in domačimi psevdonimi, romajo v mapo. lam čakajo nekaj dni, dokler se ne sastane 15-članski uredniški odbor in jih začne pregledovati. "ris^evki romaj.o iz rok v roke. svinčniki in nalivna peresa raznih barv 'in vrst pišejo pod prispevke - da" ali -'ne" in včasih morda še kako pripombo. lako mine v prebiranju urica ali dve in nato glasove preštejemo. Ob spornejših stvareh se ponovno posvetujemo in končno odločimo, kaj gre v tiskanje in kaj ne. Odločitev je mnogokrat težka in nikoli nismo vsi zadovoljni z njo. S tem se konča funkcija odbora, le tehnični urednik in jaz imava se delo pred sabo. 'številko je treba urediti tudi estetsko. "rispevke, oziroma vse, je treba urediti v tako imenovano ‘ogledaloNapetost raste in ponavadi preide še na ostali odbor, kar ima za posledico splošno nejevoljo in živčnost. lončno je številka v malem gotova in sedaj gre v tipkanje. dijakinje šj! pišejo še oozno popoldne matrice in puščajo prazen prostor za risbe. tato dobe posamezne matrice v roke he ilustratorji, da narišejo ustrezajoče like. atrice nato še enkrat skupno pregledava z mentorjem in potrebno popraviva, naslednji dan pa so matrice že na občini. 1 at o poje redno dvakrat dnevno telefon; "Jober dan, tukaj gimnazija, uredništvo Stezic, je tam občina?" "Je." "
  • . področ ja, medtem ko drugi trdijo, da je za to premalo propagande - Jaz bi se v glavnem strinjal z drugo trditvijo- Planinci ugotavljajo, da ni pomladkatoda ne zavedajo se, da so mnogo premalo storili, da bi pridobili mladega človeka. 0 njihovem delu je zelo malo slišati in mnogi sploh ne vedo, da taka organizacija v Novem mestu obstdja-Glede na to, da letos praznuje slovensko planinstvo pomemben jubilej -75- letnico ustanovitve prvega slovenskega PD, skuša PŽG doseči letos 7 5 «000 članov- Ta prizadevali jagodo zaman, če ne bodo naredili malo širše akcije med mladino- Mnogi radi hodijo v planine in bi se z veseljem vključili v to društvo, toda ne vedo zanj. Nočem s tem trditi, da PD spi, nasprotno, celo zelo antivno je in prizadevno, kar kaže vrsta uspehov, toda žal je seznanjeno z njegovim delom le malo ljudi in to večinoma starejših. Pri LT je položaj precej boljši, saj vključuje mnogo več mladih toda še vedno ne dovolj- V okviru LT dela fotografki klub, ki pa ima le 4 obiskovalce, pa tudi^radio klubu je stanje kritično, zaradi prešibkega oddajnika- Sploh se je v poreformnem obdobju Začela kriza tudi v LT. Nekateri se vendarle znajdejo: med njimi je aero-klub- ki sam gradi jadralno letalo, medtem ko drugi ne vidijo izhoda iz položaja in so se že sprijaznili z mislijo, da je konec - Ta^o DIATI spi že več let. Kljub pomanjkanju denarja pa je delo možno in tako sekcije stalno iščejo nove člane- Tu imajo mladi vsekakor možnost, da se vključujejo v delo oz. hobby, ni jih veseli. Omenjeni društvi pa bi morali organizirati večjo propagandno akcijo med mladino po šolah in jo vključiti v svoje vrste, tako da ne bi bile potrebne stalne selitve na relaciji: akvarij - zgornja mlečna - bunker -akvarij- Ni pa seveda sedaj rečeno, da se mora vsak vkiučiti v društvo, saj bi bilo nesmiselno ljudi nasilno spravljati k stvariki jih ne zanima. Toda saj so še druga društva, od Partizana do filatelističnega - Če pa kdo le ne bo našel v nobenem klubu ali sekciji zabave, potem naj seli v gostilni, dokler bo njegovo mlado telo to preneslo. Urednik MLADI LITER v' NE, NI ME POVOZIL AVTO, LE KRITIKO ZA "STEZICE" SEM DOBIL. 'is/ir.o rada bi verjčla D, lako rada bi verjela v posmrtno življenje, pa so me naučili, da ga ni, kako rada bi prema ala crpljenje, ki vsak dan me bolj morii -■^ako rada bi verjela v boga in v njegova ^udeJa, v ±7. polnitev vs-h želja in de so res nekje nebesa-ako rada bi verjela tebi, življenje, pa vem, da več upanja ni, mladosti ni več, le spomin iz davnine me v srcu kot rana skeli»=.. IZGUBLJENA LU aislil sem o njej in o sebi; je ona to, kar sem jaz? in videl sem temo in tam, čisto na koncu-drobno, a svetlo luč; rosna je bila, jokala je, a ni in ni hotela nehati govoriti inbeti o sreči; in se tudi ni nikoli izpela c Vedno je mislila le o ljubezni in je nazadnje spoznala, da bo za vedno v temi-izgubljena, izgubljena. T.N. ŠKRLATNA MEGLICA Ko na večer sem zopet sam, pojaviš ti škrlatna se meglica. In dan za dnem s teboj se vrača spomin na minule, srečne dni. Oh, le zakaj se vračaš ti nazaj, zakaj oživljaš rane zadobljene? Rad bi ujel te, priklenil nase bi te sanje, davno izgubljene. A ti bežiš in glej, zaman stegujem za teboj roke v upanju, da bi te ujel Keith ■ * NORME Norme, norme, povsod norme in zakoni in predpisi in prepovedi povsod roke zvezane roke povsod misli zvezane misli veliko besed malo misli in spet norma in predpisi in zakoni in prepovedi. Igor Romanov SPOZNANJE Poraki trudni odmevajo v noči prečudni, v noči brez zvezd in mesečine, ko ni ne svetlobe in ne topline, ne blagega vetriča, ki hladil bi rane pekoče. Povsod pokoj . .. . ^e tam ob reki srebrni in mirni nekdo tiho joče«, in tam v daljavi temni zvon tiho poje res^uiem. las njegov me omamlja z bolestjo, v trpljenju tihem oči zaprem. / hladne dlani naslonim glavo in spet predam se spominom nekdanjim Tally DBUP Noč, pozna jesen. Dežuje brez končate snoba skeli, samota bols, v duši grenko je, praznina lega v srčete žko ,ii je ... uda j res ostala sem sa na s sp Ovil ni, 2 željami. Upanj ni vev-de.non usode naperil je liev. v moje srce, v noje sanje, napravil je" rano utripu ladosti j.n vzel ni je vse.. . Odpadlo je listje z dreves ospele so bele se rože m dnevi postali so-mračni in temni, umrlo je upanje v temini črni.... ally b BALADA Njegov svet soba je bila, stene iz ogledal, strop zrcalo, pod zrcalo. Otroštvo, zabavne poflofce v zrcalih, ki so delale, kar je delal on, res zabavne podobe v zrcalih. Kasneje, zabavne podobe v zrcalih, on dela/kar delajo one, on dela, kar ukazujejo one, podoba na stropu, podoba v podu, obe postavljene na glavo in tudi njune ukaze posluša neumno življenje. Še kasneje, začel se je upirati prptestiral je, krilil z rokami, kričal, tehtal, skakal, zastonj, tudi upiral se je po njegovih ukazih. Še, še kasneje smejal se je, zaničeval, ignoriral zasmehoval jih, kazal na napake in spet zastonj zasmehoval je sebe, po njihovih ukazih. Končno zblaznel je odločil se, da jih uniči, toda orožje, kje orožje najti, že ve! Glava, to orožje pravo jet Z glavo ob zrcff.o udari, zrcala se razbijejo, iz slehernega koščka podoba mala skoči okrog trupla njegovega zapleše ples, zapoje: Ubogi fant, kako lepo lahko bi živel, če glave nikdar ne bi imel. ZARADI NJE Hodim po cesti, večer je, ljudje pod lučmi hodijo, hodijo; ne vidim jih, le mislim in hodim. Hlad je okrog mene, ne vem, kaj me žene, oči se solzijo, da solze polzijo po licih kot misli bdeče o senci velike sreče, ki bolijo, bolijo. Vse v meni se trga in lomi, vse se uničuje, vedno mi je huje-zaradi nje. T.N.T. VEČER V SEPTEMBRU Patetična simfonija, mrak in melanholija.... Zavese so spuščene, okna odprta j in dež droban I na suho listje pada .... V dušo lege praznota, ! povsod moreča samota.... Oklepam se spominov in sanj nekdanjih, upov ni več, le bolečina je ' ŽELIM SI SODBA Molčite! Zdaj bo vest govorila, dovolj je tiščala, grozila, budila, preveč , da sedaj bi molčala, zaspala, potem bo spet vstala, spet bo tiščala in žgala. Ne! Govorite! Kričite! Meni bo vest sodila, vam ni treba znati, kakšna bo ta sodba. Sodba?! Hrast bi zrušila, na vrhu gore hrast -drevo življenja. V rdeči zarji bi padalo, nebo ne bi jokalo, gledalo bi, ne bi tožilo ... Sodba je takaJ Fani Le ena stopnica je še do dna, tam me že čaka draga prijateljica. Rad stopil bi k njej v njen vrt, saj gleda me in se mi smeje poznam jo, to je smrt. T.N.T. . AKO VISOSO JE SONCE sonce! višine ,.. DAN Kako visoko je Če se steguje roka za njim, gre še vi j je, vedno višje v nedosegljive In žarek se umika, boji .se ječe , kajti sonce sveti vsem, nihče ga ne more imeti le zase o Sanje pa ti podajo roko, če so še tako visoko, dvignejo te do sonca, det je samo tvoje in potem hočeš še več, še zvezde in luno .. „ Sanje so za vse, toda človek jih ima samo zase. Fani Včeraj je bil dan, danes je dan, jutri bo dan, zmeraj bo dan, dan kozarcev, dan steklenic -Nalivamo si sami., z zavezanimi očrni zgrabimo steklenico, ki pride v roke, natočimo si v ...ozareč in pijemo; če je slabo, se kremžimo, če je dobro, hvalimo, oči pa si ne odvežemo, kajti potem bi vsak grabil po steklenicah s šampanjcem tako pa, z zavezanimi očmi, ne vemo, kaj pijemo - M Fani ZORA., Pila sva bratovščino. Ni mi bil všeč, vendar, kor je bil bratov prijatelj, sem se poljubila z njim. Ta poljub mi ni pomenil ničesar. Še vodno sem se mu raje umaknila na cesti, če bi ga slučajno morala srečati. Marca je odšel .1 vojakom. Vsake toliko časa mi je pisal. Njegova pisma me niso razveselila, čeprav so bila pisana z 'bratovsko ljubeznijo. Iz vsake vrstice je velo rahlo čustvo. Nikjer ni bilo čutiti prisiljeno napisane besede. ar sram me je, kadar se sporu im, s kakšnim odporom so bila napisana moja pisma. V njih ni bilo niti trohice topline. Nikoli mi ni v pismu omenil, da me ima rad in nikoli ni zahteval ničesar od mene. Prišel je na dopust. Bala sem se srečanja z njim. Prosil me je, naj bi šla z njim v bližnjo jamo. Bil je januar. Nisem ao gl a odkloniti, ker je tudi mene. že dolgo vleklo v jamo. Že navsezgodaj sva prišla do jame. Oblekla sva se in si nadela čeladi. Te je kaj strah?” me je vprašal z nasmehom. "Malo me je že, sicer si pa ti poleg." Oči so mu zažarele. Prijel me je za roko in me odpeljal v jamo. Dolgo sva že hodila, ronekod sva se morala tudi plaziti. Nenadoma nama je zmanjkalo tal pod nogami. Navezal me je na vrv in me počasi spustil v globino. Ni bilo globoko, le nem j metrov, toda jaz sem se tresla, kot da bom padla najmanj kilometer globoko, malu se je priplazil za menoj. Rov se je rahlo razširil. Lahko sva hodila pokonci. Ravno sem hotela nekaj vprašati, ko se je nekaj zaletelo v moj obraz. Zakričala sem in se od strahu zgrudila na tla. To je moja velika slabost. Za vsako malenkost p.;dem v nezavest. Nek:j minut sploh nisem vedela, j se dogaja z mano. Vsa prestrašena sem odprla oči in zagledala nad seboj Zoranov obraz. Začela sem jokati. Pomiril me je. "Franja, saj ni bilo nič hudega. Le netopir se je zaletel vate, ker sta ga prestrašili najini svetilki. Drugič se ne boš več ustrašila netopirja, kajne?" "Nikoli več tudi ne grem v jamo!" Svetel plamenček v njegovih očeh je ugasnil. Pogledala sem okoli sebe. Ležala sem v njegovem naročju, poleg naju pa je bilo lepo jezerce. Visoko na stropu je bila majhna odprtina, skozi katero je prihajala v notranjost svetloba. Vprašala sem ga kako daleč me je nesel. "Ki bilo tako daleč, le nerodno je bilo, ker je rov ozek." "Oprosti mi, ker ti delam same sitnosti." "Nimam ti kaj oprostiti. To je moja dolžnost." Dolgo je gledal vame. Sedla sem poleg njega in gl_vo naslonila na njez°vo ramo. Pobiral je drobne kamenčke po tleh in jih metal v vodo. Premešljevala sem, kaj sploh čutim do njega. Sovražiti ga ne morem. Nič slabe0a mi ni storil, da bi imela vzrok za sovraštvo. Zakaj sem šla z njim v jamo? Iz razmišljanja me je predramil njegov nežni glas: "Franja ....... Franja" Strmela sem v njegove proseče oči. Rahlo me je stisnil k sebi in me poljubil. Moje ustnice so se vdale. Karkoli bi trenutek z s tem dejal, bi s svojim glasom pokvaril harmonijo v moji duši. Privila sem se k njemu. Od tistega trenutka dalje sem vedela, da sem ga že prej ves"čas ljubila, le "a sem svojo ljubezen tajila sama sebi. (nadalj. na naslednji strani) maiu se je vrnil iz vojske, za vedno. Srečna sem. bila, ko sem ga zagledala nasmejanega. Pripeljal se je z vespo, me naložil in odpeljal. Rada sva se imela. S svojim pogledom me je očaral. Zavedal se je, da bom pod njegovim pogledom klonila in je bil tega vesel. Petega maja sva se zmenila za sestanek. Čakala sem ga na križišču. Že od daleč sem zagledala njegovo belo vespo in njega v rjavem jopiču. Srce mi je mo no utripalo. Zgodilo se je nenadoma. Videla sem še velik kamion, ki je pripeljal z nasprotne strani in slišala Strašek krik. Stekla sem k Zoranu, ki je nepremično ležal na cesti. Dvignila sem v naročje njegovo glavo. Pogledal me je z motnimi očmi. Njegov pogled me je spravil v jok. " Fran ja, žal mi je ...... tako lep dar,...... ne bova ga mogla .... izkoristiti ... V žepu je ..... za rojstni dan .... Franja .... " Vzela sem iz njegovega žepa majhno škatlico in jo spustila v torbico. Njegov pogled je nepremično obstal na meni. Rahlo sem mu položila dlan na oči. Ne vem, kje sem takrat vzela toliko moči. Prišla je HUliccf , in rešilni avto. Nisem več ^zdržala. Tavala sem po ulicah in se pozno zvečer vrnila domov. šele čez nekaj dni sem odprla škatlico. V njej je bil majhen prstan, s katerim me je hotel moj dragi Zoran razveseliti za rojstni dan. Franja Za križanko v prejšnji številki smo prejeli le eno rešitev in še to žol napačno ; tako nismo podelili v.obene nagrade = Uredništvo 3o Novo mesto dobilo mladinski klub? Po vprašanje postavljajo že dalj Časa na raznih forumih, saj mladina v zadnjih dveh letih vedno bolj zahteva svoj prostor pod soncem* svoj kotiček, ki ga nima. Nes da je možnost vključevanja v razne organizacija, toda mladi si žele tudi ples, ki ga pa v Novem mestu, razen internih plesov šol, že ni bilo ve^ kot 5 mesecev„ ladi zato posedajo po lokalih, kar povzroča zgražanje ljudi in vse mo:oče razprave o današnji degenerirani mladini, ki samo lenari in popiva in ki sploh nima olike. Poda to je že d uga stvar, v katero se na tem mestu ne bi spuščali. Takim gorečim in ogorčenim "skrbnikom" bi svetoval, naj se spomnijo pregovora: Najprej pometaj pred svojim... £ klubom bi bilo v mestu rešenih več vprašanj, saj je„, za mladino sploh bolj slabo poskrbljeno. Tako se je pred k ra tki ti' začel za vso stvar resneje zanimati tudi mladinski komite kr/if;. To vprašanje je imel siperjže dalj časa na programu, toda glede na ^inančno stanje, so to bile le sanje. Ker pa je mladina vedno glasneje postavljala svoje zahteve, je sklenil začeti ukrepati. Teko je pred kratkim po njegovem nalogu izvedla analitska skupina pri SZDL anketo, kaj mladi na sploh misli o tem vprašanju. Anketirali so 64 % dekle L (pa naj še kdo reče, da smo enakopravni) in 36 T fantov v starosti od 16-24 let. Skupaj je bilo 94 anketirancev: od te a 68' dijakov oziroma 42 gimnazijcev, medtem „-:o so bile ostale šole 'ibkeje zastopano. Sezultati ankete so pokazali, da je 96 % za ustanovitev kluba, 79N pa bi ga redno obiskovalo. Naj kar naštejemo nekaj statističnih podatkov: 76 ,v želi ples, SO % plošče, 5Gr’ bi rado razpravljalo o aktualnih problemih, 32 °j bi bilo vlan kluba in revno toliko se je odločilo tudi za vodstvo, 91 N si žali pravilo, 31 N članarino, 3-- T vstopnino, 90 %■kaj manjšega "za pod zob", 7y . črno kavo, 35 % nealkoholne pijače in 40:5 prodajo ci are L. oh kako bi anketiranci rešili finančno vprašanje? 47 T je na istem not .mmte: še ne ve točno, oziroma sploh ne ve, 37 ' pa se je odlomilo za tradicionalno beračenje po gospodarskih organizacijah. In kaj je do sedaj naredil komite? Izpeljal anketo, organiziral koncerjg ( z njim je dobil okoli 14 D. 009 3 din in bo zato podobne prireditve'.'organiziral) ustanovil poseben odbor in v tem mesecu namerava ta odbor sesti z urbanisti za zeleno mizo in poiskati primeren prostor za k :ub. .e se bo klub na novo gradil ali bo preurejen, se še ne ve, je pa znano, da je minimum za ureditev 43 milijonov 3 din. Lomite stoji torej pred teži in zahtevno nalogo, zato bi bilo prav, da bi mu pomagali vsi, zlasti mi mladi, ki nas ta problem še posebej zadeva. ■j. . D e Šport Je šport še potni list miru? Tokrat mislim posvetiti športni kotiček odnosom v športu po svetu, saj smo v olimpijskem letu in je tako ena olimpiada že za nami, druga pa pred nami. V stari Grčiji je bila navada, da so se prenehale vse vojne v času olimpijskih iger, toda od tedaj je minilo že mnogo let in danes se bijejo vojne ne glede na olimpijske igre . Šport je povezava med vsemi deželami,ne glede na ureditev in druge politične odnose, toda v zadnjem času je drugače. Nekatere države so kar odkrito začele vpletati politiko v šport, in tako je Kitajska recimo, obtožila svoje športnike že tolikokrat izgovorjenega revizionizma itn. Nekateri trdijo, da so celo pobili svoje namiznoteniške igralce. "°red leti je bila taka politika tudi v 3Z» saj je Stalin večkrat kaznoval športnike, če so se vrnili poraženi od kake države, ki ni ugajala njegovi politiki. V zadnjih nekaj deset let jih, oziroma od olimpiade v Berlinu leta 1916, ko je hotel tedanji nacizem pokazati nadvlado arijske in še posebno germanske ra se, pa je'postal šport tudi že stvar prestiža, finančno močnejših in uglednejših držav. Te države dajejo težke milijone in milijarde za svoje športnike in tako ni čudno, če dosegajo take uspehe. Tako zahajajo na pot profesionalcev, čeprav uradno to niso. Za amaterje lahko imamo npr. našo hokejsko reprezentanco, saj so vsi igralci v rednih službah in je hokej le njihov hobby. Tako ni čudno, da so na vrhu lestvice na vseh tekmovanjih ravno SZ in Z >4. Te večje države se zaradi prestiža potegujejo za naslove in tudi orga nizacijo športnih tekmovanj, tako da je bilo videti mnogo kislih, posmehovaihih in začudenih obrazov, ko se je ne ravno najbogatejša država - tiehika odločila za organizacijo olimpijskih iger. Posebej pa si njihovi nasprotniki manej o roke, ker ga je KOK kar krepko polomil s tem, da je dovolil udeležbo Južne Afrike na olimpijskih igrah. Tako je vprašanje, če bodo na letošnji olimpiadi zastopane vse države ali ne. Če bo namreč MOK vztrajal pri udeležbi Južne Afrike, se večina afriških dežel in nekatere socialistične države ne bodo udeležile olimpiade in s tem bi pomen olimpiade, kakor tudi zanimivost padla. Vsekakor bi bilo prav, da bi se vojna v Vietnamu prenehala/vsaj v času olimpijskih iger, ker doslej Johnson še ni uvidel, da vodi nesmiselno vojno proti ubogemu malemu ljudstvu. Torej^kot vidite, se tudi že v šport meša politika in tako bodo kmalunastali razdori, če se ne bodo spametovali in prenehali s to prakso. GLASBENA RUBRIKA Zvezda ansambla. The RoHLing Stones ( kotaleče se kamenje) že dolgo sije 2 vse večjim sijaje.* na pop nebu. Vrsto let jih hvalijo ljubitelji beat glasbe. . Inogi trdijo, da so Stonesi, kot jih kratko imenujejo, zveš:i imitatorji Beatlov, pet antipatičnih fantov in nič več. Res je, da so Stonesi na začetku svoje kariere imitirali svoje velike vzornike, a res je tudi to, da so sčasoaia ustvarili svoj način, značilen samo zanje. Njihovo ustvarjalno-'obdobje bi lahko razdelili na dva dela..V p.vem delu so Stonesi posnemalci, to je približno.do izida LP plo oče f?p^’ že iščejo nove in nove poti v svoji glasbi in se tako odcepljajo od Beatlov. Tudi Stonesi so prispevali svoj delež v pop glasbi. Vanj so vpeljali precej novih instrumentov , kot so sitar, harpsikor^1' ... Ansambel je nastal nekje v letu 1962 na pobudo Briana Jonesa, sedanjega vodje in prvega kitarista. Že prej sta skupaj igrala "stebra" Stonesov-Mick Jagger in Keith Richard. Ko je prišel še Brian.so vsi trije poiskali še bobnarja Charlija VValtsa. Nekaj časa so igrali v zasedbi treh kitar in bobnov, ko pa se jim je pridružil še basist William Parks ali as Bill Wyman, je prešel Mick na solo vokal. Tako danes skupina nastopa v zasedbi Mick Jagger - solo vokal, Brian Jones - prva kitara, Keith Richard - ritmična kitara, Bill Wyman - bas kitara in Charlie Walts - bobni. Za Stonese je karakterističen Miohov specifični glas in oster ritem bobnov. Fantje so bili dalj časa v anonimnosti, vse do takrat, ko jim je pomagal pri njihovem vzponu ansambel The Beatles! Zlobneži pravijo, da so si hoteli Liwerpoolčani ustvariti konkurenco in so zato prispevali velik delež k uspehu Stonesov. Tako ni slučaj, da je prvi uspeh Stonesov ravno kompozicija para Lennon - Mc Cartney, A j v/anna be yuor man / Rad bi postal tvoj mož/. S to in ostalimi kompozicijami, kot so Not fade avay, Little Red Rooster, The Last Time, Satisfaction, Get off my c^oud, As tears go by, Ag the nervuus breskdowen, Paint it black, Rubby Tuesday, LP Affermath, LP Betv/een the Buttons, V/e love you in najnovejša LP Their Satanie Magesty, so se Stonesi bliskovito povzpeli. Današnji gostje bodo, kot ste že opazili,, ansambel "The Rolling Stones pesem pa V/e love you, delo -Jaggerja in Richarda. Kompozicija je že ,"stara", saj je bila na "Top Tweny" že meseca oktobra, a vam jo vseeno želim predtaviti, ker se v njej pojavijo Rolling Stonesi v vsem originalu. Po izjavi samih Stonesov je kompozicija nastala v času velike afere z mamili, v katero so bili vpleteni tudi Stonesi. Najprej Jagger in Richard, potem pa še Jones. Zadeva se je vlekla po sodiščih in oba Stonesa sta bila obsojena na zaporne kazni zaradi nemoralnega obnašanja in uživanja mamil. Kot nekak protest proti vsemu temu, zaporom in sodišču, je nastala kompozicija V/e love you. We love you ( Ljubimo vas ) je na mali plošči, na A strani - kot boljši posnetek, na B pa po kvaliteti enako uspela DANDSLlON /Regrat/ Kompozicija Ljubimo vas se začne z zaspanimi koraki ječarja.po hodniku ječe. Težka vrata celice se odprejo in zaprejo. Zaslišimo nagle udarce klavirja, potem pa še precej visoka gl isova Micka in Keitha, ki zapojeta: " Ni nam mar, če nas še ljubite, radi vas imamo prav tako, kot vi nas!" Prvima dvema pa se pridružita še Brian in Bill v še višjem tonu. Vokalno izvedbo spremlja prečejjoster ritem bobnov, ki rahlo spominjajo na južnoameriške ritme in še pihala v ozadju. "Ljubimo vas, ljubimo vas !" zapojejo Stonesi, "In upamo, da nas ljubite prav tako tudi vi. Ljubimo jih, ljubimo jih. In upamo, da jih ljubite tudi vi. Spremljava poneha, zaslišimo spet ječarja, ki odpre in zapre težka vrata, potem pa Mickov glas, ki pravir "Vpijemo, fcar smo lačni S Dajte nam ljubezni, ki je okoli nasi Ljubimo vas 2 Nikoli nas ne boste zlomili, Vo.se uniforme so nam pretesne, vaši paragrafi prekratki" in še kot izziv na koncu zapojejo vsi hkrati: "Ljubimo vasi" Mickov glas je glas upornika proti konservativnim razmeram v Angliji, težkemMfživl jen ju v slabih ječah., proti vsemu angleškemu nazadnjaštvu. 'Njegov glas je pretresljiv, spremljajo ga pa še visoki glasovi ostalih treh Stonesov, posebno še Billa. Ritem počasi pada, oglasijo se pihala. Na koncu pa zaslišimo še konec pesmi na drugi strani. Vsekakor prijetno presenečenje. Dandelion (Regrat) na drugi strani pa je kvalitetno na isti ravni kot We love you. Bistveni del kompozicije so visoki vokali, prav taki kot pri prejšnji, kar je nenavadno pri Stonesih. Spremljavo pa sestavljajo har^sikord (čembalo), kitara in bas kitara. Vsebina je vedra, razgibana in pripoveduje predvsem o igri z "lučko" regrata, o semenih, ki lete po zraku in padajo na vsakogar. Na koncu se oglasi spet harpsihard, vokali pa postanejo še višji in tudi tu se na koncu te skladbe pojavi fragment prejšnje, to je zače' tek kom o žici je We love you. - Brian - Študentka likovne akademije se pritožuje prijateljici: "Zapuščam akademijo! Profesor me je danes užalil s svojo oceno. ... Rekel mi je, da se bolje ne bi mogla narisati na platno ... "Po mojem mišljenju ti lepšega komplimenta res ne bi mogel dati", ji je vzpodbudno dejala prijateljica. "Seveda", se namrdne ta, "slikala sem namreč kravo na paši." Mož pravi ves jezen ženi, ker si je kupit« nov klobuk: "Kaj vendar misliš, od kod naj iobim toliko denarja?!" "Oh, dragi, saj ves, da nisem bila nikoli znatiželjna" mu ljubko odvrne žena. Nema žena je prišla v trgovino z orožjem. "Imate, prosim, revolver? Potrebujem ga za moža." "Ali vam je mož povedal, kateri tip kupite?" jo vpraša prodajalec. "Oh, ne," odgovori ona, "moj mož niti ne ve, da ga hočem ubiti." Rešitev križanke: Vodoravno: 1. IKONODUL, 7. MANN, 10. VIKAR, 11. UKOR, 13. ARS, 14. OPEL, 15. LA, 16. NEIL, 17. OPUS, 18. PAS, 19. TD, 20. KLAS, 21. TAM, 22. TA, 25. POET, 24. II, 25. EP, 27. dd, 28. ČRNILO, 50. NIKITOVKA, 51. NAT. Sin se vrača z izpita domov,kjer ga že nestrpno pričakujejo starši. Oče:No/kako je bilo? SinrVse v redu,le naletel sem na zelo vernega profesorja. Oče:Od kod pa to veš? Sin:Ko sem bil vprašan,je stalno govoril :Moj bog,moj bog.... Janezek pride jokajoč v sobo. Mama:Kaj pa je? Jaoezek:Oče se je udaril s kladivom po prstih. Mama:Kaj je to tako žalostno,temu bi se vendar lahko smejal. Janezek:To sem tudi storil. Oče:Odrekam se ti.Ti nisi več moj sin. 3in:To mi je že mama povedala. Ne smejte se gospodična med kosilom/sicer boste dobili neumnega moža. Vaša žena se je verjetno veliko smejala. Ne trpim mraza.Prosim če mi lahko daste termometer ki ne pade podajalo. Kaj misliš,kakšno bo jutri vreme? Ja,če ne bo padal dež,bo lepo. Zakaj si^vrgel kamen v okno tiste dobre gospe,ki ti je dala kruh? Ni bil tisto kamen,temveč tisti kruh. Milan,imaš tri jabolka,ki jih moraš razdeliti s tovarišem.Kako boš to storil? Najprej mi povejte,ali je ta tovariš večji ali manjši kot jaz. Vaš katar ni nevaren,toda imel bo neprijetne posledice. Vem,vaš račun. Kar se tiče cene tega klobukaAje naravnost smešna. Kaj tudi cena? Tovariš doktor,kaj naredite vi, če se prehladite? Kašljam. Ravno prej sem Pavla prosil za lo ooo din pa me je ta svinja odbila. Oprosti,tudi jaz sem svinja. Milica,ne jej tako požrešno. Z ok n. j ^ Prvič to ni lepo,drugič ni zdravo in tretjič za nas ne bo nič ostalo. L - ■ ; .-.-v. . r r ' • . ’■! ■ , - ■ r