LETO 3 emona proizvodnja trgovina turizem engineering LmJ ŠTEV.: Ljubljana februar 1972 glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana PREDSTAVLJAMO VAM: OBRAT PERUTNINA OD ZAČETKA DO DANES , hočemo govoriti o 9kršni koli pomembnosti rata Perutnina, ne more-niimo leta 1959, ko je ' ustanovljen kot prva ^ °derna farma za proiz-°dnjo perutninskega mesa ,a industrijski način. Ta-^raten cilj en milj. piščan-,ev na leto, danes ni no-116ria problematična količi-,a' takrat pa je razburjal in e'al skrbi marsikomu, ki 1 slutil možnosti sodob-^ Zootehnike; tudi potroš-rla miMon kilogramov pe-'Jtnine se je zdela nemo-Po 13. letih pa kaže, da 25 milij. kg perutnine, ^'kor smo spitali lani v ja0veniji, še ni zgornja me- vte| teku let je obrat pre-poleg proizvodnje me-tudi druge vloge. Z iz-adnjo farme v Duplici je j Cel proizvajati konzumna p)ca in valilna jajca za redukcijo pitovnih piščan-pv za lastne potrebe in °dajo. Izredna konjunktu- Enodnevni piščanci ra v prodaji tega blaga v preteklih 10. letih je spodbujala k širjenju prav te smeri prireje, ki je prinašala tudi največjo akumulacijo. Če se je le ponudila priložnost, so bili vključeni v perutnino številni opuščeni goveji hlevi in svinjaki. Tako se je obrat razširil na mnoga delovišča kot so Dolsko, Komenda, Potok, Repnje, Srednja vas, Črnelo, Zadobrova. Med tem je bila preusmerjena za perutnino tudi izgradnja sprva prašičem namenjenih novih hlevov v Ihanu. Tako obsegajo vsi hlevi skupaj 51.210 kv. metrov površine in omogočajo prirejo 20 milj. va-lilnih in 25 milij. konzumnih jajc na leto. Jate štejejo okrog 250.000 kokoši. Za pripravo tako številne jate ni dovolj lastnega vzrejane-ga prostora in je 12.000 m-angažirano pri drugih podjetjih. Za razliko od začetnih let (1959—1963) se vsi piščanci spitajo pri zaseb- nih kooperantih, ki so organizirani pri: — obrat Kooperacija EMONA — kmet. kombinat, Žalec — KZ Mozirje — KZ Trbovlje, ERA in drugi 650.000 kom./letno 850.000 komVletno 700.000 kom./letno 150.000 kom./letno Vse naštete kapacitete se prelivajo skozi enote za finalizacijo in predelavo: — perutninska klavnica z zmogljivostjo 3.500 ton letno (pokolje 1.500 kom. na uro) — sortirnica za konzumna jajca, 30 milij. jajc letno —• valilnica Zadobrova 14 milij. piščancev letno — valilnica Šentvid in Dolsko, 3 milij. piščancev letno. V teku svojega razvoja je obrat dobro gospodaril, zahvaljujoč se pri tem svojim tehnološkim dosežkom, prizadevanju kolektiva, prila- gajanju tržišču in konjunkturi. Od I. 1962 do 1971 je prispeval v sklade podjetja skupaj neto 14.509.000 din. Ta vrednost pa bi bila lahko še mnogo večja, če bi bil v celoti uresničen razvojni koncept obrata. Ta je predvideval v zvezi s tržnimi gibanji povečanje proizvodnje mesa, konzumnih jajc in enodnevnih piščancev. V I. 1968 naj bi bila zgrajena nova klavnica v Zalogu za 6 milij. piščancev letno, leta 1967 bi morala biti po tri letnem oklevanju gotova nova valilnica v Mengšu in leta 1970 bi morala biti z novo farmo na Krčevini in v Potoku povečana proizvodnja konzumnih jajc na 50 milij. Da je bil koncept pravilen, dokazuje povečanje istovrstne proizvodnje v istem času pri drugih podjetjih. Zaradi danes nerazumljivega vztrajanja matičnega podjetja v vzdrževanju kompletne kmetijske proizvodnje in pokrivanja izgub, ki so se vrstile v živinoreji, koncept izgradnje za perutninsko proizvodnjo ni bil izvršen. Obrat se je znašel z eno- stransko razvitimi zmogljivostmi za reprodukcijo na tvegani poti. Med tem so se namreč mnoge farme zaokrožile in si zagotovile reprodukcijo iz lastnih virov. V preteklem letu je po dolgoletnem odlaganju obrat Perutnina končno investiral. V Zadobrovi je bila deloma iz obstoječih objektov adaptirana in zgrajena že dolgo pričakovana valilnica. Kljub nezaključeni izgradnji je bilo v njej izvaljeno v letu 1971 8,5 milij. piščancev. Ta količina bi bila še za kakšen milion večja, če ne bi bilo lansko leto izredno težavno za vso perutninsko proizvodnjo zaradi podražitve krmil. V izredni stiski z dotrajano in pretesno hladilnico in pod brezpogojnimi inšpekcijskimi zahtevami je bila opremljena perutninska klavnica z razhlajeval-nimi napravami. Nadalje so bile opravljene adaptacije 6 odprtih hlevov v Zadobrovi, kjer je zdaj mogoča proizvodnja tudi čez zimo. Obrat je storil s tem dva, tri korake naprej, deset jih pa še čaka. Ker primanjkuje okrog 20.000 m2 vzrejnega prostora je polovica podmladka vzrejenega pri večjih kooperantih izven podjetja, Tudi dopolnilne količine konzumnih jajc prihajajo od kooperantov. V kooperacijskem odnosu se spita letno 2.500 ton brojlerske-ga mesa. Ta količina je obenem s tržno količino 25 milij. konzumnih jajc sorazmerno majhna nasproti drugim. Povedati moramo, da ravno proizvodnja blaga za konzum, zlasti konzumnih jajc ni več urejena na najsodobnejši način. Kokoši so še na tleh na klasični stelji in v lesenih gnezdih; to samo po sebi ne bi bilo slabo, če ne bi zahtevalo precej več dela, stelje, pa tudi več krme in hlevskega prostora, kot ga je treba pri dandanes vse splošno razširjeni reji v kletkah. Tako bo o nadaljnjem obstajanju te vrste proizvodnje odločala konkurenčnost v ponudbi na tržišču. V pitališču Obrat Perutnina je začel postopek izločitev iz sestava „EMONE“ za Prav gotovo je, da ideja o združitvi proizvajalcev perutnine v Sloveniji ni nova. V presledkih se je ta težnja javljala od leta 1960 dalje. Sodeč po dosedanji akciji in vztrajanju na tem, je zadeva pri naši Perutnini v Zalogu že docela dozorela. Zaradi tega, da bi celotni kolektiv »EMONE« povsem nepristransko seznanili s to problematiko, bo uredništvo »Informatorja« poskušalo prikazati, kako je potekala zadeva doslej in kako naj bi se odvijala naprej. Kot že rečeno, zadeva ni nova. V letošnjem letu je prvič bila na dnevnem redu osnovne organizacije Zveze komunistov Perutnine, dne 26. 10. 1971, kjer so med drugim ugotavljali pravice temeljnih organizacij združenega dela v zvezi z novimi določili ustavnih amandmajev, o čemer je zavzela sledeča stališča: — delavcu zagotoviti družbeno ekonomski položaj, ki mu zagotavlja, da s svojim delom, s sredstvi za reprodukcijo v družbeni lastnini neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka ter da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. — dohodek, ki ga ustvarijo delavci v obliki združenega dela in združevanja sredstev pripada v celoti temeljni organizaciji združenega dela (obratuj. — skupen dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna podlaga delavčeve pravice, da odloča o svojih delovnih pogojih in o delitvi dohodka ter pridobiva osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in s povečanjem produktivnosti njegovega in skupnega družbenega dela. — vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot samostojno organizacijo združenega dela, samostojna pravna oseba v združenem podjetju ali kot samostojna organizacija. — zaradi nadaljnjega poglabljanja in razvijanja samoupravljanja, predlagamo delavskemu svetu obrata, da prouči možnosti organizirati obrat v skladu z določenimi ustavnimi določili in zakonskimi predpisi. V začetku decembra sta na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov in strokovnega kolegija, direktor obrata Perutnine ing. Marjan Munda in njegov pomočnik dr. Stojan Hergouth o zadevi informirala generalnega direktorja Franca Nebca. Tedaj so predstavniki Perutnine predložili osnutek elaborata o ekonomski utemeljenosti osamosvojitve obrata Perutnine v status OZD z lastnostjo pravne osebe, ki so ga kasneje skupno ocenili kot nepopolnega in nesprejemljivega za podjetje. Generalni direktor je predlagal, naj se zadeva začne, če že ni drugega izhoda, obravnavati z vidika izločitve in ne osamosvojitve v OZD z lastnostjo pravne osebe. De 10. decembra 1971 je o tem razpravljal in sklepal delavski svet obrata Perutnine. Od tedaj se je zadeva začela razvijati hitro. Do dne, ko to pišemo za naš »Informator«, je dvakrat o tem razprav- ljala in sklepala skupna seja komiteja ZK in predsedstva konference sindikata, zbor delovnih ljudi Perutnine, odbor DSP za gospodarske zadeve, osnovna organizacija ZK Perutnine, delavski svet obrata Perutnine, delavski svet podjetja itd. Poskušali bomo strniti ugotovitve kar najbolj objektivno, stališča in sklepe Perutnine in pa družbenopolitičnih organov podjetja. Torej pristojni organi TOZD Perutnine (osnovna organizacija ZK, delavski svet, zbor delovnih ljudi, kolegij direktorja) so utemeljili in vztrajali na tako imenovani horizontalni integraciji, izločitvi iz EMONE in priključitvi k Perutninskemu kombinatu Pivka, sloni pa na nadaljnjih ugotovitvah: — Sedanja prizadevanja za združevanje perutninarske proizvodnje je ponovitev že pred leti poizkuše-nega koraka, kako okrepiti panogo spričo vedno težjih tržnih in ekonomskih pogojev; — Obrat Perutnina prihaja zaradi svoje specifične usmerjenosti v razmnoževanju živega reprodukcijskega materiala v stagnacijo in bo kot tak za matično podjetje kmalu breme. V omejevanju ni rešitve, ker bi bili stalni stroški preveliki; — S svojimi vpeljanimi kapacitetami in tehnološkimi dosežki si lahko s priključitvijo k dovolj obsežni nezaključeni proizvodnji zagotovi nadaljnje uspevanje. Taka integracija mora vsebovati sledeče elemente: a) skupno planiranje in usklajevanje proizvodnje; b) skupno dolgoročno programiranje razvoja perutninarske proizvodnje in zagotovitev rasti; c) enotno nastopanje na tržišču skozi en sam distribucijski aparat; d) zagotovitev samoupravnih pravic, da bodo delovni ljudje dejansko odločali o razširjeni reprodukciji z obvezami do proizvodnje in tržne problematike v širšem smislu; e) zaokroževanje proizvodnih zmogljivosti v smeri najugodnejših gospodarskih perspektiv in uspehov ter načrten teritorialni razvoj. Vse te napore v dokazovanju opravičenosti in tehtnosti izločitve obrata Perutnine iz podjetja in priključitve k Perutninskemu kombinatu Pivka je v celoti in enotno podprl zbor delovnih ljudi obrata Perutnine, dne 17. decembra 1971. Ker uradnega zahtevka s strani obrata Perutnine ni bilo vse do 13. januarja 1972, to je na dan pred sejo delavskega sveta, ki je bil le informiran zaradi pomanjkanja gradiva o ekonomski utemeljenosti odcepitve, so o tej zadevi prve razpravljale in sklepale družbeno-politične organizacije v podjetju. Komite ZK in predsedstvo konference sindikata EMONE sta se zaradi izločitve Perutnine sestala na razširjeni seji, dne 16. decembra 1971 in 11. januarja 1972. Na seji dne 11. januarja 1972 so bili prisotni tudi predstavniki občinskih komitejev ZK občine Ljublja-na-Center in Moste-Polje ter mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Strnjena vsebina sklepov teh dveh sej je naslednja: — TOZD obrata Perutnina ima ustavno pravico, da se izloči iz podjetja; — Ugotavljamo, da je politično škodljivo postavljati v sedanji situaciji vprašanje izločitve v komaj združenem podjetju; — Podatki, ki naj bi dokazali ekonomsko upravičenost izločitve niso enotni s podatki podjetja in nujno je sestaviti gradivo, kjer ne bo teh pomanjkljivosti; — Način prikazovanja stanja, predvsem pa perspektive Perutnine Zalog s strani vodstva obrata, je v svojem bistvu in podrobnostih zavajanje kolektiva. Zaradi tega je povsem jasno, da se bo kolektiv v celoti opredelil za izločitev; — Kolektiv je treba opozoriti in seznaniti z dejanskim stanjem, kakor tudi na posledice, ki jih mora kolektiv Perutnine prevzeti nase. Poleg pravic do izločitve iz sestava podjetja, obstajajo tudi dolžnosti, tako do drugih TOZD kot do podjetja EMONA kot celote: — Zagotoviti je treba, da se je Perutninski kombinat Pivka pripravljen združiti s Perutnino Zalog; — Predpogoj je garancija Perutninskega kombinata Pivka, da prevzame obveznosti do anuitet, od 3,5 milijarde S din dolgoročnih In kratkoročnih kreditov in 240.000 dolarjev, prav tako — garancija ustreznih bank, ki so dale posojilo, da prenesejo vse obveznosti iz EMONE na izločeno enoto Perutnina, oziroma na Perutninski kombinat Pivka; — Vse materialno-fi-nančne obveznosti bi morali razčistiti še pred izločitvijo obrata Perutnine. Posebej je poudarjena velika obojestranska odgovornost EMONE in TOZD Perutnine za vse morebitne negativne posledice izločitve. To so lahko: — izguba, ali delna izguba prodajne mreže, obratnih sredstev in raziskave tržišča; — tesna povezanost z drugimi obrati (TMK in Kooperacija, v manjši meri drugi) bo v neposredno škodo podjetju kot celoti; — nevarnost, da se v EMONI sproži val nadaljnih dezintegracijskih gibanj v drugih delih kolektiva; — primer Perutnine lahko negativno vpliva, tudi na kolektive izven EMONE. Zaradi nekaterih izpadov v zvezi z izločitvijo Perutnine je komite ZK in predsedstvo konference sindikata poudarilo potrebo po strpnem obravnavanju zadeve. Osnovna politična smer je integracija v gospodarstvu in ne dezintegracija, še posebej med različnimi panogami dejavnosti (proizvodnja, predelava, trgovina); se pravi, da Kakšno mesto v delovni organizaciji imajo sindikati? Kakšna je njihova vloga in namen? O tem govori dopolnilo k ustavi SR Slovenije, dokončno pa bo o predlogu tega besedila odločala skupščina SR Slovenije v celotnem sestavu. Predlagano besedilo XXXI. ustavnega dopolnila je naslednje: Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da: je zahtevek Perutnine v nasprotju s stališči in sklepi družbeno-političnih organizacij v mestu in republiki- Toliko o sklepih komiteja in predsedstva sindikata EMONE. Sklepi in prepričevanja o neprimernosti dezintegracije niso uspeli, tako da še naprej kolektiv in vodstvo otirata Perutnina vztrajata na prvotnem stališču — na izločitvi. To vztrajanje utemeljujejo ^ ekonomsko razvojnimi prednostmi, ki jih zagotavlja združevanje perutninske proizvodnje. Delavskemu svetu je p°' sredovana informacija 'J celoti, kakor tudi predlog' sklepov odbora DSP za g0" spodarske zadeve, ki se v svoji osnovi ujemajo 5 sklepi komiteja ZK in predsedstva sindikata, posebno glede obveze, ki jih ima obrat Perutnina do podjetja EMONA. V sklepih j® postavljen tudi rok (31. 1-1972) za predložitev ustrezne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko odbor DSP za gospodarske zadeve podal delavskemu svet® podjetja predlog obrata Perutnina v odločanje. D®' lavski svet podjetja ni sprejel nikakršnih sklepom ker mu še ni bila predložena pismena dokument^ cija, na podlagi katere m lahko sklepal. V februarju, najkasnej® pa v marcu 1972, bo vsa problematika pripeljana d® kraja, ko bo delavski svet podjetja odločil o zadevi, ®® bo obrat Perutnina zadosb1 vsem obvezam do podjetja EMONE. Do takrat pa ostane zadeva in vse poslovanje po že ustaljenih odnosih, kot je bilo doslej. — se zavzemajo za ure®' ničevanje svoje neodtujlj'] ve pravice, da na podlag dela v temeljnih OZD in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanj® pridobivajo dohodek, uprav' Ijajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki kot del skupnega družben® ga dohodka ustvarijo v ra® ličnih oblikah združeneg dela in združevanja sre® stev; n. — si prizadevajo za ' boljševanje delovnih in žj Ijenjskih razmer z razvil^ njem samoupravljanja, ^ večanjem produktivno®, dela in razvijanjem sod® ne organizacije dela ob 1 tenzivni uporabi znanstV Prijetna paša Amandma XXXI Cene v kmetijstvu Stabilizacija trga s kmetijskimi pridelki je že nekaj igt predmet razprav o kmetijstvu. Stalno zvečevanje razlik med cenami kmetij-skih pridelkov in cenami ^produkcijskega materia-ia še vedno zmanjšuje do-"0dek, namesto da bi ga Povečeval. Torej je zelo Pomembna naloga kmetij-ske politike spremeniti raz-^srje med cenami kmetij-skih in drugih proizvodov. Med reformo so bile ce-ne v kmetijstvu rekonstrui-rane. razmerja z drugimi ®®ktorji gospodarstva so oila v glavnem ugodna. Te Paritete pa so bile v letih P° reformi nenehno kršene v Škodo kmetijstva. V letu 971 so bile odkupne cene kmetijskih pridelkov v pri-rTlerjavi s cenami potrošne-9a industrijskega blaga za na slabšem. Zviševanja cen v drugih doktorjih gospodarstva še-e z zamudo povzroči spremembo cen živil. Pri tem moramo upoštevati tudi ^varovanje življenjskega standarda, kar pomeni v °igoročnem obdobju ne-n°rmalen razvoj kmetijske proizvodnje in hkrati slabšo materialno osnovo za boljši življenjski standard. Omenimo naj tudi garantirane in minimalne odkupne cene. Ta mehanizem je imel pomembno mesto pri oblikovanju agrarne politike, v praksi pa je bila njegova pozitivna funkcija zelo omejena. Za primer naj navedemo, da so bile garantirane cene za svinje in pitano govedo določene leta 1965, prvič spremenjene leta 1971 in zato niso izpolnile svojega namena. K neugodnim razmerjem na trgu je pripomogla tudi neučinkovita organizacija prometa kmetijskih pridelkov in neučinkovito varstvo domače proizvodnje. Samo z delovanjem tržnih zakonitosti ni mogoče zagotoviti, še manj pa vzdrževati paritetna razmerja med kmetijskim in nekmetijskim sektorjem. Politika cen mora spodbujati produktivnost in ekonomičnost, biti mora instrument smotrnega razvoja, zagotavljati mora obseg proizvodnje. Ta merila že od vsega začetka niso bila upoštevana dosledno. Dinamika gibanja splošne ravni cen in življenjskih stroškov opozarja, da so korekture nujne. Pomembna je tudi intervencijska vloga družbene skupnosti, ki jo sedaj Izvaja zvezna direkcija za rezerve živil. Programov pa ne bo mogoče realizirati brez vzporednih rešitev, ki se nanašajo na celotni agrarni kompleks. Med tfcke rešitve spadajo vprašanja regresa za umetna gnojila, kreditiranje kmetijske proizvodnje, benificiranje obrestne mere, dolgoročne rešitve pri urejanju trga s kmetijskimi pridelki in živili ob upoštevanju reformskih principov paritete cen, izdelan sistem prilagojeva-nja cen gibanjem proizvodnih stroškov in trgu ter zagotovitev kompenzacij v primeru administrativnega poseganja v politiko cen. Pod stabilizacijo razumemo zagotovitev nadaljnje proizvodnje za potrebe domačega trga in izvoza. SM OSIJEK ZAKORAČIL V PETO LETO Ste že bili v Osijeku? Ve-je kje to mesto leži? Po-9 ®jte na zemljevid in ver-|.e ' rr,i boste, da je vožnja 0|9a in ne priporočam vam e v zimskem času. Tudi am° mesto je veliko lepše Pomladi in poleti, ko so ovilni parki in zelenice v etju in zelenju. V Super-arketu pa se letni čas nič s Pozna. Mlad kolektiv iz-i r?Va Prisrčnost in toplino človek se počuti »naše-* ne glede na mrzel ve-ter zunaj. Supermarket označujejo I 1 značilnosti: objekt, ko-tiv in sožitje z Modno hišo. Objekt je eden najlepših v Osijeku (arhitekt je bil zanj nagrajen!) in zgrajen je tako, da bi zdržal potres 10. stopnje. Poprečna starost vseh zaposlenih je 26 let. Ob ot-i/oritvi jih je kar 75 °/« prišlo naravnost iz šole in tudi v naslednjih letih so sprejemali večinoma pravkar izučene trgovce. Vsekakor je mladost vir učinkovitega in zagnanega dela, a direktor Supermarketa tovariš Robert Liszka je opozoril še na drugo stran tega dejstva. Mladi ljudje si pač ustvarjajo družine, mlade družine imajo otroke, otroci pa terjajo veliko dopustov mladih mamic. V letu 1971 je bilo odsotnih 12% delavcev, od teh je bilo 7,22 odstotka porodniških dopustov. V vseh letih poslovanja Supermarketa se je poročilo 31 delavk in 2 delavca, zabeležili so 29 rojstev, 8 novih očetov, v kolektivu imajo eno babico in enega dedka. Tretja posebnost Supermarketa pa je sožitje z Modno hišo pod eno streho in tesno sodelovanje. Prosila sem tovariša direktorja Liszko, da mi je ne odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov; — zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbeno političnih skupnosti. Dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo. povedal nekaj značilnosti dela in napredka Supermarketa v preteklih štirih letih. Prvo leto je bilo seveda leto uvajanja, polno začetnih težav. Ko je prvi val interesa in radovednosti potrošnikov upadel, smo bili v težkem položaju. Cene smo imeli višje kot drugod. Pomagali smo si s korigiranjem cen pri posameznih grupah artiklov lokalne proizvodnje (Sloboda, Kandit, Saponia). Zanimanje potrošnikov se je spontano vračalo, saj smo se odlikovali s širokim in raznovrstnim izborom blaga. Titov neprotokolaren obisk koncem leta 1968 je pomenil za nas učinkovito reklamo, naši kupci so prihajali že s širše okolice. Leto 1969 je bilo leto poleta in uspešnega razvoja. Pridobili smo si zaupanje potrošnikov. Kolektiv je bil enoten, vpeljan, kar se je tudi pokazalo na prometu: leta 1968 plan 15 milijonov din — dosežen promet 18,264 mil. din leta 1969 plan 20 milijonov din — dosežen promet 27,986 mil. din leta 1970 plan 32 milijo- nov din — dosežen promet 35,773 mil. din leta 1971 plan 39,5 milijonov din — dosežen promet 42,755 mil. din leta 1972 plan 46,5 milijonov din. Objektivni faktorji so stopnjo rasti v letu 1970 nekoliko znižali. V bližnji okolici smo dobili 3 nove bifeje, 2 samopostrežbi, halo za prodajo mesa, kjer prodaja sedem proizvajalcev hkrati. Leta 1969 je 13,5 odstotka preskrbe s svežim mesom odpadlo na našo mesnico, leta 1970 pa le še 5 %. Čeprav je dnevna potrošnja padla smo imeli dober promet z ostalim blagom, ker smo imeli širok izbor. Restriktivne mere — ukinjanje bančnih čekov in potrošniških kreditov — so botrovale našim slabšim rezultatom. Vpliv restriktivnih ukrepov smo občutili tudi v letu 1971, posebno v drugi polovici leta. Dosegli pa smo rezultate na drugem področju: učenci, ki so začeli šolanje pri nas, so postali pomočniki. To so naši najboljši kadri, najuspešnejši trgovci, opravičili so naše zaupanje, uspeh Supermarketa je pravzaprav v veliki meri njihov uspeh. 4. februarja smo skupaj z Modno hišo podpisali Kodeks potrošnikov, ki pomeni za nas čast in obveznost, saj to ni le formalen podpis, temveč stalna akcija. (Nadaljevanje na 4. strani) govori o sindikatih t jg^hnoloških dosežkov f,, s stalnim izpopolnjeva-s ^ svojih strokovnih , csobnosti in znanja o za-n|tostih razvoja družbe; sled,, šSito Posl se zavzemajo za do-n° uresničevanje in za-Pravic delavcev, za- I 'enih pri občanih, ki de-0r° 2 lastnimi sredstvi ter Ionizirajo ustrezne obli-VOmoči; predlagajo lih ene u*osleni v tej delovni enoti. Predsednica sindikalne podružnice Supermarket, tov. Cita Trampuž, je organizirala tudi sicer vsestransko uspeli program za naše najmlajše, saj ji je uspelo dobiti »originalnega« dedka Mraza z kompletnim njegovim spremstvom. Prispeli so iz Medvod — člani prosvetno kulturne skupine Medvode. V klubski sobi Supermarketa je dedek Mraz ob izvajanju programa obdaril naše najmlajše, starši pa so si lahko istočasno naročili tudi fotografijo svojega otroka, ki stoji tik pred dedkom Mrazom med obdaritvijo, saj je imela omenjena ekipa s seboj tudi fotografa. Tov. Trampuževo smo vprašali, kako ji je uspelo v tako kratkem času sestaviti Dedkovo ekipo, saj smo se v Supermarketu dogovorili za predmetno obdaritev otrok šele par dni pred tem dogodkom. Povedala nam je, da je tudi ona dolgoletni član prosvetno kulturne skupine iz Medvod in, da ji je takorekoč to le s pomočjo splošno znane kratice VIP to uspelo. Povedati moramo še, da dedek Mraz našo sindikalno podružnico ni prav nič finančno »oškodoval« zaradi zgoraj povedanega. Morda ne bi bilo napak, da bi po zgledu SM šla v bodoče tudi še kakšna druga enota, saj se tako zdravi prijemi za naše najmlajše prav gotovo, če so povezani z ustreznim kulturnim programom, obrestujejo kot vzgojni smoter za rod, ki nam bo sledil. Tov. Cita je organizirala nastop Mijmo pri tiranilno-Mitni služili Emone Novi zakon o bankah ter o hranilnem in bančnem poslovanju Izšel je novi zakon o bankah ter o hranilnem in bančnem poslovanju, ki je bil objavljen v zveznem uradnem listu št. 58 z dne 22. 12. 1971. Zanimiva so nekatera določila, ki spreminjajo dosedanja iz zakona o bankah in kreditnih poslih. Organizacije združenega dela lahko na primer združujejo sredstva in ustanovijo banko, da uresničijo skupne interese pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje in razširjanje svoje dejavnosti, da dvignejo proizvodnost svojega in družbenega dela ter da uresničijo druge skupne interese. Območja dejavnosti banke ni mogoče omejiti z akti družbeno-političnih skupnosti. Banka se ustanovi s pogodbo. Banka ima lahko tudi kreditni sklad za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in druge v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi in svojim statutom. Organa, ki upravljata banko, sta: zbor in izvršilni odbor. Najvišji organ je zbor banke. Banka ima lahko enega ali več kreditnih odborov. Direktor banke je individualni izvršilni organ banke. Dohodki, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem, so: obresti za dane kredite, plačila za storitve v bančnih poslih in drugi dohodki, ki jih banka doseže s svojim poslovanjem skladno s pogodbo o njeni ustanovitvi in njenim statutom. Dohodki, ki jih banka doseže s svojim poslovanjem, se razdelijo po poravnavi obresti, ki jih banka plačuje in po izločitvi dela, ki ga razporeja njena delovna skupnost njenim ustanoviteljem, seveda sorazmerno z vloženimi sredstvi. Banka preneha, če dalj kot šest mesecev ne more izpolnjevati svojih obveznosti. Za dane kredite zaračunava banka samo obresti, za druge bančne posle pa plačilo po tarifi, ki jo predpiše njen zbor. Politiko obrestnih mer določa zbor banke, zvezna skupščina pa lahko predpiše najvišje obrestne mere. Hranilnica sprejema denarna sredstva od občanov, daje kredite občanom in bankam ter opravlja druge bančne posle z občani. Pri tem se uporabljajo ustrezne določbe tega zakona. Iz kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo se smejo dajati krediti samo za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Banka lahko daje potrošniške kredite, vendar ob pogojih, ki jih predpiše zvezni izvršni svet. Sredstva, ki jih podjetja nalagajo v banki kot denarne depozite, banka obrestuje po obrestni meri, ki jo določa pogodba o naložitvi sredstev. Hranilne vloge sprejema banka in hranilnica. Hranilne vloge lahko sprejemajo tudi podjetja ter zadružne hranilnice in posojilnice, kmetijske in druge zadruge, če imajo posebej organizirano hranilno in posojilno službo. Hranilne vloge v tuji valuti sme sprejemati samo banka, ki je pooblaščena opravljati devizne in valutne posle. Podatki o hranilnih vlogah so poslovna tajnost organizacije, ki ima te podatke. Zvezni sekretar za finance lahko po potrebi izda predpise o poslovanju s hranilnimi vlogami, o izdajanju in uporabi hranilnih knjižic ter o tem, kako se vodi evidenca o hranilnih vlogah. Banka sme sprejeti v hrambo vrednostne papirje, predmete iz zlata in drugih plemenitih kovin, nakit in podobne predmete (tzv. ne- denarni depoziti), vendar mora poskrbeti za varnost sprejetih depozitov. Organizacije združenega dela (podjetja) smejo v mejah sredstev, s katerimi razpolagajo in v skladu s svojim poslovnim predmetom ali za uresničenje poslovnega sodelovanja, povečanja in za uresničevanje drugih skupnih ekonomskih interesov dajati kredite drugim organizacijam združenega dela, interesnim skupnostim, družbeno-poli-tičnim skupnostim ter drugim družbenim pravnim osebam in občanom. V IV. poglavju novega zakona so predpisane kazenske določbe za gospodarske prestopke, ki jih napravi banka, podjetje ali druga pravna oseba ali občan. V V. poglavju so prehodne in končne določbe. Banke, organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s kreditnimi in drugimi bančnimi posli ter druge denarne organizacije, ustanovljene do uveljavitve tega zakona, morajo prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam nove- 1972 pa ostanejo v veljavi še nekatere določbe starega zakona o bankah iz leta 1965, ki jih novi zakon tudi točno navaja. Navedel sem le nekatere važnejše določbe iz novega zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Ernest Krume PREKLIC VELJAVNIH HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV Razglašamo neveljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov: 1. hranilna knjižica številka 49437 na ime Ignac Blatnik, zaposlen v MIZ (osebna številka 63875); 2. hranilna knjižica številka 29397 na ime Tatjana Grum (osebna številka 43901); 3. izguba čeka na ime Anton Zavodnik (osebna številka 82081) z zneskom 210,00 din; 4. hranilna knjižica številka 01396 na ime ing. Pavla Krivec (osebna številka 12351); 5. hranilna knjižica na ime Sima Beka (osebna številka 73569); 6. hranilna knjižica na ime Peter Lamovšek (osebna številka 74989); 7. hranilna knjižica številka 18317 na ime Fani Pajk (osebna številka 65029). PROMET BLAGAJN HKS V DECEMBRU 1971 Blagajna Dvig Vloga Supermarket 1087.906,40 1129.797,99 Šmartinska 432.604,95 504.482,95 Vižmarje 46.930,00 28.093.40 Šentvid 30.040,13 10.700,00 Zagorje 16.000,00 15,720,35 Opatija 7.576,55 17.911,66 Osijek 65.147,90 62.293,60 Koper 105.833,65 139.847,74 Stražišče 16.230,00 8.647,58 Bled 28.084,00 12.126,00 Litija 3.816,50 5.040,00 Dol 3.610,00 7.013,50 Vir 21.800,17 5.478,71 Mengeš 15.030,00 10.728,00 Kamnik 8.590,00 9.494,10 Škofja Loka 5.300,00 5.630,00 Sežana 12.210,00 18.150,00 Jesenice 7.910,00 8.730,00 Kranjska gora 51.320,00 55.282,80 Nova Gorica 45.531,29 39.531,00 Gornja Radgona 31.426,00 27.778,60 Črnomelj 18.295,10 19.798,50 Hrastnik 15.250,00 13.267,30 Podpeč — 2.930,00 Velika Nedelja 2.250,00 3.000,00 Razkrižje — 10.711,09 Rijeka 31.629,50 27.498,98 Beograd 18.750,00 9.460,00 Maribor 58.600,00 54.758,14 TMK 124.909,20 110.174,33 MIZ 230.655,71 229.719,54 Perutnina Zalog 89.134,60 104.513,40 Prašičereja Ihan 152.532,45 168.481,20 Govedoreja Domžale 76.217,60 128.169,55 Kooperacija Ljubljana 21.063,51 15.240,51 Kooperacija Kamnik 24.488,35 46.466,44 Kooperacija Domžale 46.490,00 59.041,70 Kooperacija Lukovica 2.000,00 16.799,80 Perutnina Duplica 51.167,20 66.081,45 Pršutarna Lokve 5.823,00 17.590,00 Globtour Portorož — 1.728,79 Gozdarstvo Mengeš 35.741,16 22.626,79 Uprava Miklošičeva 46.380,00 208.987,31 Maximarket 286.593,70 263.168,10 Trbovlje 4.290,00 7.884,22 Skupaj 3,385.158,62 3,730.575,12 V decembru so bile vloge v naraščanju, in sicer znaša presežek vlog nad dvigi 34,5 milijona starih dinarjev. Stanje hranilnih vlog je znašalo 31. decembra 1971 522,2 milijona starih dinarjev. Če pa dodamo k tem vlogam še dotacijo podjetja Emone ob ustanovitvi (20 milijonov S din) in posojila, ki jih je naša HKS prevzela (17 milijonov S din), potem ugotovimo, da znaša stanje hranilnih vlog in skladov ob zaključku lanskega leta 559,2 milijona S din. Ta sredstva uporablja pretežno podjetje za obratne potrebe. Posebna tabela prikazuje gibanje denarnega prometa v blagajnah HKS in stanje hranilnih vlog za leto 1971: Mesec Vloge Dvigi Presežek Stanje hranilnih vlog nad dvigi dvigov nad vlogami vlog na koncu meseca Januar 937.304,70 707.184,50 230.120,20 stanje 1.1. 1971 = 2,050.937,95 2,281.058,15 Februar 890.548,17 862.548,05 28.000,12 2,309.058,27 Marec 619.698,85 682.510,87 — 62.812,02 2,246.246,25 April 564.138,68 702.410,76 — 138.272,08 2,107.974,17 Maj 639.426,52 486.028,63 153.397,89 — 2,261.372,06 Junij 3,134.212,51 3,165.554,26 — 31.341,75 2,230.030,31 Julij 580.674,61 592.067,41 — 11.392,80 2,218.637,51 Avgust 1,344.436,80 794.182,07 550.254,73 — 2,768.892,24 September 1,431.537,01 1,090.103,99 341.433,02 — 3,110.325,26 Oktober 2,635.272,57 2,134.114,02 501.158,55 — 3,611.483,81 November 4,071.192,25 2,806.055,96 1,265.136,29 — 4,876.620,10 December 3,730.575,12 3,385.158,62 345.416,50 — 5,222.036,60 ga zakona v enem letu od dneva njegove uveljavitve. Novi zakon o bankah začne veljati po preteku 30 dni od objave v Uradnem listu SFRJ. Do 31. decembra Pazite na hranilne knjižice in čeke! Izguba knjižice ali čeka povzroča stroške podjetju, vam pa nevšečnosti in težave! Vodja HKS: Ernest Krume Zaupajte naši hranilni službi in vlagajte svoje prihranke v našo hranilnico! V naši hranilnici je denar varno naložen, zanj jamči naše podjetje in republika Slovenija! Ernest Krume TRIM — šport za vsakogar Organizacije združenega dela lahko ustanovijo poleg bank tudi hranilnice in druge denarne organizacije, da uresničijo skupne interese pri zagotavljanju denarnih sredstev za finansiranje posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti ter za opravljanje posameznih kreditnih in drugih bančnih poslov. Bančno poslovanje v smislu tega zakona obsega: zbiranje denarnih sredstev, dajanje kreditov, izdajanje vrednostnih papirjev, devizne posle, posle plačilnega prometa v državi z občani in s tujino ter druge kreditne in bančne posle. Pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, ki so značilni za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Kažejo se v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. Znanstvena dognanja kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v Sloveniji organizirati za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom TRIM — šport za vsakogar. Pobudniki akcije predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, teles-nokulturne in druge organizacije. Trim je angleška beseda, ki pomeni uravnovešenje ladijskega tovora, v športu pa pomeni to telesno in duševno ravnotežje — rekreacijo. Menda vam ni vseeno, kaj bo z vašim srcem, pljuči, postavo in počutjem? Vključite se v TRIM! Zadnji čas je, da prenehate »gojiti« šport samo ob televizorju, z branjem šport- nih rubrik in z navijanjem na tribuni! Osvojitev značke TRIM naj vam bo prva naloga! Trim značko dobite, »ko izpolnite 150 predpisanih aktivnosti na kartonu. Karton je namenjen predvsem odraslim, dobite ga lahko pri vaši osnovni sindikalni organizaciji, na voljo pa vam Je tudi v nekaterih kioskih in športnih trgovinah. Aktivnosti Trim morate opravljati v prostem času in to ne takih, ki jih morate opravljati po naključju. V 365 dneh morate opraviti 150 aktivnosti. Za značko se pač morate potruditi I Če opravljate vaje zelo intenzivno, je aktivnost lahko tudi krajša od predvidene. Izbirati in vpisovati morate tiste panoge, pri katerih ste se najbolj oznojili in zadihali, to se pravi izgubili največ kalorij. Ne štejte za svojo aktivnost vmesnih odmorov! Aktivnost, ki jo vpisujete, lahko opravljate največ v dveh delih in ne seštevajte večjega števila kratkih v eno samo. Vpisujte jih do konca leta, pa čeprav ste 150 predpisanih aktivnosti dosegli že poprej. Če vam je že vseeno, kakšen je vaš videz, vam ne sme biti vseeno, kako je z vašim zdravjem! Telo ni stroj, ki se z uporabo izrablja. Nasprotno, če telo primerno obremenjujemo, se krepi. Človek, ki se dobro počuti, ki je v dobri kondiciji kot pravimo, laže prenaša tudi psihične napore. rva ©©moč Odkar je naša hišnica napravila izpit prve pomoči, rdrna nobena stranka miru. Najprej smo morali vsi stanovalci obiskati njeno Predsobo, v kateri visi omarica za prvo pomoč. Čez dva dni smo dobili SoP letakov o prvi pomoči, 0 škodljivosti podrtih stra-n'šč, steklih psih in tifusu. No, to bi človek še pre-Pesel. Ko pa je zadolžila zdaj te9a, zdaj onega, da dopi-Suie v njen zdravstveni stenčas na hodniku, ko je 2ahtevala, da poslušamo vsak teden njena predava-nK ko smo morali izpolnjeni obrazce: kaj in kdaj je-Pto. kako spimo, kako se Počutimo, kaj mislimo, je bi,a mera polna. izogibali smo se je kot Pes česna, odhajali navse-29odaj zdoma in se vračali v trdi temi. Če ne bi zapadel visok prieg, nas ne bi nikoli dobila. Zbrani smo bili iz vse hi-Se in odmetavali sneg; eni s strehe, drugi s pločnika, jretji na dvorišču. Sonce je ePo sijalo in delo še lepše naPredovalo. Hišnica pa je tekala zdaj pod streho, zdaj na dvorišče, od tu pa na essto, v klet in spet nazaj P ves čas skrbno pazila, če 16 z zdravstvenega stališča vse v redu, oziroma, če je potrebno komur koli nuditi prvo pomoč. Temna slutnja me je objemala in mi šepetala, da bom prav jaz žrtev njene prve pomoči. V resnici mi ni bilo v želodcu dobro. Prejšnji dan sem verjetno jedel kaj postanega, pa mi je zlomek to bral kar na obrazu. Ko je takole že petič šla mimo mene, je dejala: »Malce bledi ste.« »O nič posebnega. Morda zaradi želodca,« sem ji obrnil hrbet. Pa ni pomagalo. »Slabosti, to so znaki te ali one bolezni! Ne moremo reči, da je prav želodec prizadet!« »Bežite no! Malce me ščiplje, pa menda ni to potem znak meningitisa?« »Kaj? Ščiplje! O, to so že bolečine in vi ne greste s pravo besedo na dan! To je lahko težka črevesna infekcija, kila, slepič ...« Izginila je kot raketa. Moje veselje, da sem se je odkrižal, je bilo kratko; že je tekla proti meni s kozarcem vode, preko rame pa ji je visela torbica za prvo pomoč. Žarečih oči je pričela: »Takoj, takoj! Najprej vam bom dala nekaj za bolečine; tule imam aspirin, co-fepirin, codacyl, piramidon, ter kombinirane praške. Takoj, takoj! Seveda, če imate srčno napako, previsok krvni pritisk, če ste podhranjeni ali noseči, vam ne morem dati tega, kar sem naštela. Lahko bi nastopile prebavne motnje, zlatenica ali hujšanje!« Zajela je sapo in si popravila torbico. »Mogoče bi vam pomagal strihnin, kofein ali vi-tal. To so namreč stimulansi centralnega živčnega sistema in zelo dobro pomagajo pri utrujenosti ali izčrpanosti. Vendar pa vam jih ne morem dati, če imate nervozo, srčna obolenja, previsok pritisk, če ste podhranjeni ali imate TBC. Nastopilo bi lahko povečanje nervoze, motnje srca, tipa in vida, nespečnost, povišani krvni pritisk in izguba spomina.« Zajela je sapo in izpila vodo. »Takoj, takoj! Tule so še vitamini. Odlično sredstvo za rekonvalescente, proti izčrpanosti zaradi nezadostne prehrane. Seveda ne v pretirani količini, kajti samo C vitamin lahko povzroči splav...« »Vidite dim?« sem nenadoma dejal in pokazal proti strehi. »Ne ...« »Gori, gori!« sem zavpil, stekel mimo nje v vežo, gor po stopnicah ter se tri dni nisem pokazal iz stanovanja. Da ne bomo v zadregi Od šestih do dveh Povojni razvoj je porušil marsikatera pravila o lepem vedenju znotraj tovarniških vrat, v podjetju, v pisarni, ker pač ni več odnosa tovarnar — delavec, ker je zdaj šef dostikrat precej mlajši od podrejenih, ker je šef dostikrat ženskega spola, ker hodijo zdaj direktorji na sindikalne izlete In potlej naslednji dan podrejeni ne vedo prav, kako naj predstojnika ogovore in so bodisi prestrogi ali preveč prisrčni. Avtoriteta ne sloni na položaju, tudi ne na poznih srednjih letih in ne na pogosto povišanem glasu in srepem pogledu. Predstojnikova avtoriteta je seštevek večjega znanja, večje izkušenosti, samozavesti in skromnosti, voditeljskih sposobnosti in taktnosti. Lepo in prav je, če predstojnik ne čaka na pozdrav starejše tovarišice, nič pa se ne bo pregrešil zoper bonton, če bo pričakoval, da ga vajenke prve pozdravijo. Kakšni naj bodo odnosi med kolegi? Kolegialnost, tovarištvo s trohico distance — to je najboljša pot. če najdete med delovnimi tovariši prijatelja, je lepo, a vedite, da so prijatelji redko posejani. Kolegica je kolegica, mimo tega pa je deležna vseh prednosti in tegob svojega spola: od šopka za osmi marec, do cene svojega nasmeha, ki na borzi pri-kupljivosti kotira višje kakor najlepši moški na svetu, od dodatnih skrbi zaposlenih mater do izpadov zarobljencev in podcenjevanja njenega strokovnega znanja. Kadar gre za delo in ocenjevanj 3 sadov dela, mislite, da so vse kolegice enako čedne in mične. Nekulturne so robate šale vpričo kolegic, kukanke v njihovo korespondenco, zastavljanje indiskretnih vprašanj. Da ne bi bili videti nevljudni, nekateri za vsak primer potrkajo, kadar kaj iščejo v sosednji pisarni istega podjetja. To je v veliki večini primerov odveč. Saj ljudje niso v privatnem stanovanju, niso v pižamah in drug do drugega se čisto spodobno obnašajo. Kakor seveda sicer v življenju, v odnosih med ljudmi, je tudi točnost pri sejah, sestankih, konferencah nepogrešljivi del bontona. Naše dvorane bi lahko marsikaj povedale o izgubljenih minutah na rovaš izgubljene akademske četrti, ki se zavleče na pol ure. Kdor zamudi, naj bo tiho kot miška. Ni treba zadrles-niti vrat, ni treba spraviti na noge cele vrste udeležencev sestanka. Kdor mora oditi pred koncem sestanka, naj ravna tako kot zamudniki: brez hrupa, čim bolj neopazno. Če ste govornik, bodite kratki in pripravljeni. Govorite slovensko. Tujke so uvoženo blago. Preden katero izgovorite, pomislite, da ste jo kupili za devize. Ne namigujte in ne žalite, mimo tega vam nizke udarce kaj lahko vrnejo z nizkimi. Op&min megli Prešmentana megla, kaj siliš med nasl Močno nam preseda tvoj pust, siv obrazi Že stokrat prekleta šoferje jeziš, skozi megleno zaveso voziti je križ. Razumi že vendar, da siti smo te, naj skoro vetrovi od nas te spode! Ko ti boš pregnana za daljno goro, bo mladim in starim pri srcu lepo. Naj sonce spet sije in greje zemljo! Nikdo ne bo jokal za pusto meglo. France Vezenšek LJUDSKI VREMENAR če Vincenc s soncem na trato posveti, na Martinovo ne bo suše v kleti. Če je svečana pretoplo, bomo v aprilu radi za pečjo. Kakršno vreme na Petrovo kane, tako rado cel mesec ostane. Slovenski pregovori ~~~~~~ Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno DOPISUJTE živeti. Besede mičejo, zgledi vlečejo. V SVOJ Boj se tistega, ki rad prisega. Bolje danes kos, kakor jutri gos. ČASOPIS! Bolje je z mladim praprot žeti, kakor s starim cekine šteti. Če se ti hudoben človek usede na suknjo, mu ne reci, naj se pridvigne, ampak odreži in zbeži. Če hočeš prijatelja izgubiti, mu moraš denarja posoditi. Božična odjuga in fantovska obljuba je vse ena vera. Glasilo delovne skupnosti podjetja Emona, Ljubljana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolinar Franc, Kepa Janez, Žunko Franc — Odgovorni urednik: Janko Velikonja — Glavni urednik: Jasna Novljan — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, Int. 224 — Tiskarna PTT Ljubljana Neutemeljene govorice Govorice, večinoma čisto neosnovane, se kaj hitro širijo, še predvsem, kadar gre za denar. V našem podjetju so se razširile vesti, da so za novo leto vodilni delavci dobili nagrade v višini od 400 do 500 tisoč starih dinarjev. Ta vest je izmišljena, nihče ni prejel nobene novoletne nagrade! Da bi tudi vsa sumničenja in predvidevanja o pretirano visokih osebnih dohodkih zavrnili, objavljamo naslednje podatke, ki sta nam jih posredovali kadrovska in obračunska služba: Poprečni mesečni osebni dohodek v letu 1971: din Nebec Franc, gen. dir. 5.334,97 Filipan Ljubo, pom. gen. dir. 5.079,90 Hrušovar Zmago, pom. gen. dir. do 15. 9. 71 4.348,85 Muhič Ivan, dir. direkcije 4.449,56 Svetelj Mitja, dir. direkcije 4.591,93 Pregl Mirko, dir. direkcije 4.399,07 Godec Pavle, dir. direkcije 4.832,80 Bregar Branko, dir. direkcije 4.420,33 Ferligoj Davorin, dir. direkcije 4.183,11 Linzner Rado, dir. direkcije 5.009,84 Če koga zanimajo še drugi podatki, jih ima vso pravico zvedeti v službi za obračun osebnih dohodkov, ali pa naj se obrne na uredništvo Informatorja. Obisk visokega gosta v Maximarketu 28. decembra 1971 si je predsednik Tito s soprogo ogledal naš Maximarket. Pozdravila sta ga Tovariš Tito se je precej dolgo zadržal na oddelku s kozmetiko direktor Emone tovariš Nebec in direktor Maximarketa tovariš Dovjak '