48. številka.
^ Trst, v sredo 27. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Sdlaoa:
z - en krut ih 4an. r&zuii	n
uaic<)f. '»n I uri
>kr»^alM« žuta:
z* celo leto ........24 kron
za pol leta.........12 _
ra četrt leta................6 »
za en me»c ........	2 kroni
"-•t tČTiino -e j-ii^fTfcti naiiraj. ^a n«-
^Df *»rer nrtiof,«'.;1 »črnne	uravn
cc >cir &	__
O tobararnah v Trsti: -*e prodajajo p©--^naezne *te vilke po 6 stotine j 3 nvč >; r»en Triiia i>* po H »toiink 14 nv«*.i
r*irlM »t. 17«.
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
■al^otiM J* jaut :
Oglasi
se raćunaio po vraiah v petitu. Za sratno naročilo s primernim popuntoin Podana. osmrtnice in javne zahvale domaČi oeiasi itd. «e računajo po {lOuotlfce*
Vai dopitri iihj se pošiljajo itrednlAtvu Nefrankovani riopiai se ne nprejemsijo
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStro. Naročnino in oglase e olačevnti lm*o Irst.
I rcdniAlTo in tipkama se iiHlinjMta > ilici Cariiitia Atv. 1*2. I' pravniStvo. in 'prejemanje in** ratov v ulici Motil
pi ;coi«> 5lV. ."i, 11. tm-i-n.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Pismo iz Dalmacije
Danes ne pričakujte od mene i»i<* posebnega. Saj veste saiui. da ho bili ravnokar zadnji dnevi pusta, katerim je marsikdo |*o-svetd vse svoje misli in ves »vi j slo lunini čas. Vse se je vrtelo le okoli tega, kako bi ne najlepše poslovili od princa karnevala. Vi ste najbrže že nagubnnčili čela, češ. kaj mi ta človek pripoveduje o pustil, kaj o sta vijanju đtietojiega H pomen i ka istemu — ini imamo resnej-^ega dela, nego baviti se s pusloin.
No. pustimo šaio na stran, iaz vem. da \ i nimate »"-asa, da tii govorili o proslavlja-nju pusta ter »la ste že najbrže popolnoma pozabili na istega, da—*i ho «ra se le pred par dnevi {»okopali« tam pri Vasem sv. Ivanu. Vidite, jaz pa nisem |H»zah<l nanj, in tudi ne ne pozabim tako hitro, kakor ira tudi najbrže ne pozabijo vsi naši dalmatinski odpadniki iti Italijančiči. Oni so postavili prav krasen, zlat spomenik ravno umrlemu pustu : prirejali so namreč plese, na katerih so nabrali na tisoče in tisoče kron za razna rodova I no društvo »I>ega snazionattri<*e«. Pomislite samo le to, da so nabrali samo na enem plesu v hrvatskem S pije t u okolo .~)4>00 kron in v malih hrvatskih Atenah, v I>ubrovniku, do ^OOO kron. Koliko pa v Zadrti, o tem Vam niti ne govorim. To je železen patrijotizem. ki mora služiti vsem nam Slovanom v izgled. Ve mislit«* pa, da so Ita lijančiči samo v glav-iitfa mestih prirejali plese na korist »Lege«! Kaj ^ ! < Vlo v najmanjših mesteeih je bilo plesov, katerih čisti prihod je bil za »zalego«. Koliko lepih tisočakov je šlo za to nam naj-Hovražneje in naj nevarne je društvo — in jhi-mis'ite. da so ti t s. <"*aki denar. krvavo zasluženi od našega kmeta-trpina, ki je zadolžen do trrla pri Teh gospodih itali jansko-a vtono-mistiškega mišljenja! Ti gospodje podpirajo na vs4* kripije »zaleir »«, njihovi darovi si* objavljajo vsaki dan j»o italijanskih novinah — a to je denar, oprostite, da se tako izrazim. nepremišljenih, ali, skora: bi rekel, ne-umiiih Hrvatov, ki vkljub vsemu temu vedno in vedno kupujejo pri italijanskih trgoveih ter jim tako sami dajejo šiImi v roko, s katero nas potem tej»ejo. V tem j »ogledu je še mnog<» ~t'»riti v Dalmaeiji in domačim časnikom je priporočati najtopleje, da se začne piava in velika akeija v smislu »svoji k svojim !«
No, ne mislite pa, da Vam hočem pri-po vedo vati samo o teh za nas toli žalostnih
stvareh. Nikakor ne! Tudi nekaj novega imata za Vas v torbi. Ne samo Italijani, ne, ampak tudi Hrvatje v Dubrovniku so proslavili pusta na najcastneji način, postavili so mu časten spomenik, ki boza mnogo časa govoril in pričal o res plamtečem rodoljubju in ljubezni dubrovaških Hrvatov za svoje trpeče brate v Istri. Tudi Hrvatje v Dubrovniku so priredili sijajen ples v dvorani »Hrvatske glasbe«, katerega čisti prihod je bil namenjen društvu sv. < "irila in Metoda v Istri. Ples je vspel nepričakovano sijajno in čisti prihod je bil okolo 3000 kron. Tako velja ! Razni Hrvatje in Hrvatiee so darovali prekrasnih darov ženskih ročn h del : isto ta ko naj (»menim tudi krasnih slik našega slavnega Bukovca in našega Istrana, skromnega Volariea. Vsi ti darovi si* bili stavljeni na loterijo, ki je dala tudi lep prihod. Vse se je sililo, da prinese svoj »oboi« na oltar domovine, vse, da vspe ples najsijajneje, osobito pa oni, ki so nam odičili društvene prostore tako krasno, da je izgledalo, da smo tam kje v Afriki med samimi palmami«. Vsa čast in hvala odboru {Hidružniee družbe sv. Cirila in Metoda, posebno pa predsedniku iste. dru. Melki Cin-griji in ostalim, ki so se tako vroče zavzeli, da so je v tem pustnem času postavil tako krasen spomenik o njihovem rodoljubju.
Ker sem že zadnjič enkrat sprožil jako važno misel, o .^ateri pa se bojim, da je ostala do sedaj le misel, a nikakor »faetum«, moram sedaj, ob tej priliki, da ne pozabim, zopet opozoriti nanjo. Odbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro naj sam da napraviti razne puščice, katere naj razdeli po Dalmaciji vsem narodnim društvom in v katere bo marsikateri rodoljub ob žalostnih in veselih trenotkih metal kak bori krajcarček, ki pa s časom naraste <!»• goldinarčka. Pr- pagiral sem sicer tudi tukaj že to misel — ali, ža-libog, da ista dosedaj še ni našla nikjer odziva. Mislim torej, da bi bilo najbolje, ako se glavni odbor v Istri sam loti tega posla in
sieer najenergičneje in hitro.
* *
Vi ste najbrže že čuli o tem, kako so naši Italijančiei v Dalmaciji pošteno {»ogoreli. Namerjali so namreč postaviti velik spomenik v Za»lru slavnemu Danteju. Proti takemu spomeniku ne bi tukajšnji Slovani imeli čisto nič, da. oni bi celo pomogli postaviti ga, kakor so to storili za slavnega Tomase a. No, tu so nameni drugačni : pod krinko spomenika I)ante-ii se skriva nekaj druzega. nego spoštovanje do prvega pesnika sveta. Itali-
jani hočejo s tein »afermirati« svoje italijan-stvo v Zadrti in Dalmaciji — oni hočejo postaviti političen in ne kulturen spomenik I>!»nte-ju, ki bi bil velika pljuska v obraz vsem Hrvatom, ki bi bil perfidno izzivanje in žaljenje vseh Slovanov! Hvala Bogu ! Slavna naša vlada je zabranila pobiranje dobrovoljnih doneskov v ta namen. Čujte pa, kakov vzrok je navela svoji odredbi, strmite ! Vlada je zabranila nabiranje, češ, ker v Dalmaciji vladajo sedaj žalostne ekonomične prilike — vlada veliko uboštvo vsled mnogih slabih letin. Čuden argument, kaj ne ? Ali ne samo čudeu, ampak tudi smešen. Saj ni treba, da darujejo ravno ubogi ljudje, saj je tudi v Dalmaciji mnogo bogatinov. ki so napolnili svoje inavhe deloma na nepošten in deloma tudi na pošten način. Saj za tak spomenik lahko dvojica, trojica žrtvuje potrebno svoto. V tej odredbi naše vlade sc vidi njena slabost. Ona si ni upala reči našim Italijančkom : ne, ne dopuščam, ker bi to bilo izzivanje Slovanov v Dalmacji, ker bi to bilo žaljenje slovanskega značaja Dalmacije! Vidite, naše vlade se rajši zgubljajo v takih smešnih argumentih ! — Ali bolje tako — si mislijo one — nego da bi se zamerile našim slavnim Italijanom in njihovi 2000 leto' kulturi-brutturi. Jako sem radoveden, kako mislita vaš tržaški governo v rumeni hiši in ona druga viša instanca na lesnem trgu odgovoriti dotičnemu odboru, kateri misli nabirati radodarne doprineske, da se Danteju postavi političen spomenik na velikem trgu — ravno na istem mestu, kjer se je imel postaviti spomenik naši pokojni eesarici ? ! Jaz bi bil menenja, naj vlada ne zabrani postavljenja spomenika na velikem trgu, ampak naj za pove, da se postavita toliko oni Danteju, kolikor oni pok. cesarici, eden poleg druzega; na takov način bi imeli pred seboj najlepše ogledalo, na kaki stopinji kulture se nahaja italijanski narod sedaj in na kaki je t>il pred toliko sto leti.
I log in ostanite mi zdravi !
Vaš	F—v.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 27. februvarja 1901.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila. Posl. Dzieduszvcki je izjavil v imenu poljskega kluba, da bo isti glasoval proti vsakemu nujnemu predlogu, naj pride od
katere si hodi strani in sicer zato, da se nebo oviralo delovanje zbornice ; radi tega bo poljski klub glasoval tudi proti nujnosti predloga posl. Silenvja o preskrljevanju za starost in invaliditete. Posl. Ellenbogen je izjavil, da bodo socijalisti glasovali za nujnost Silen yje-vega predli »ga. Med govorom Ellenbogena je dr. Lueger večkrat z mej-klici* napadal socijaliste, vsled cesarje nastala kontroverza med njim in socialističnim poslancem Ellenbogenom. Po tem sta še poslanca Klofač in Maštaika v češkem jeziku govorila za predlog in slednjič še poslanec Horica tudi za predlog, na kar je sledilo glasovanje. Nujnost Silenvjevega predloga je bila odklonjena. Temu je sledila volitev v kontrolno komisijo za državni dolg. Poslanec Ofner je vprašal predsednika, da-li bi bil pri volji uvesti po dve seji ni dan, dokler se rešijo nujni in vladni predlogi. Predse Inik je odgovoril, da stori vse mogoče, da bi se zbornica usposobila za delo. Nemško-radi kalni poslanec Stein je napadal državno pravdni-štvo in sodišče, ker mu je državni pravilnik v H.ehti zaplenil list, v katerem je bil priobčil svojo, v državnem zboru stavljeno interpelacijo. Predsednik je pozval govornika na red, ker je hebskega državnega pravilnika pital s »schurke«. Justični minister Spens-Booilen je protestiral proti temu, da se pod varstvom imunitete neosnovano napada j usti ca in je konstatiral, da sodniki niso p»>d nikakim vplivom svojim višjih tet da bi bilo le želeti, da bi tudi od javnosti nehal pritisk na nje.
Krščansko-socijalni poslanec Scheicher je protestiral proti temu, da se je stavila v stenogratični zapisnik Schonererjeva interpelacija, v kateri je navedenih 66 protinravnih činov, ki so jih tekom lanskega letajbaje zakrivili rimsko-katoliški duhovni. Govornik je protestiral proti temu, da bi se zapisnik rabil za gnojišče.
(Ob tej priliki je nastal prepir mej krščanskimi socijalisti in Vsenemci, kateri poslednji so vpili : »Doli s celibatom !«)
Posl. \Volf je predlagal, da se otvori debata o odgovoru justičnega ministra. Pred-log je bil odklonjen s loti glasovi proti 136. Med tem, ko je predsednik določal dnevni red prihodnje seje, je prečital poslanec Wolt" imena onih nemških poslancev, ki so glasovali proti njegovemu predlogu.
Razdvojena delegacija. Poslanec dr. P 1 o j objavlja v »Siidsteierische Presset nastopno izjavo: »Ozirom na uvodni članek »Zagovor Robiča in Ploja«, priobčen v 41. številki »Slovenca« od februvarja 1901, zjavljam s tem, da opis dogodkov o snovanju »Hrvatsko-slovenskega kluba«, o katerem govori rečeni Članek, ni bil sestavljen od mene. Dotični opis pa soglaša sicer popolnoma z onimi beležkami, ki si jih je napravil jeden poslancev, ki je bil navzoč na pogovorih in pogajanjih — in ne obotavljam se, da ne bi pristnosti onega potrdil in sem \ tem pogledu v soglasju z vsemi onimi člen' »Hrvatsko-slovenskega kluba«, ki so bili navzoči na pogovorih in posvetovanjih.
Da pa ne bi se svojo izjavo podpiral domnevanja, zastopanega po »Slovoncu«, kakor da je bil državni poslanec prof. Robič kakor si bodi udeležen na sestavljenju onega opisa, izjavljam še, da profesor Robič ni nikakor sodeloval na sestavljanju tega opisa.
Po stanju stvari, kakor je opisana, je izpodmaknjena vsaka realna podlaga velikemu delu izvajanj v uvodoma omenjenem članku iu ostaja le vsegi obžalovanja vredno dejstvo, da sta bila na skrajno 1 a h k o mišljen način in na podlagi samih s 1 ti t e n j napadena dva poslanca, ki sta, ne ila bi se bila k a k o r s i-b o d i izneverila svojemu konservativnemu programu, in iz
P O I) l< I S T K K *
v
Saša.
Zofka Kveder.
V stari ozki hiši, gori jmm! vrhom je mala temna izbica. Skromno ostarelo pohištvo napol nuje prostorček in zatulili zrak veje iz starih zid in. Bleda postava sedi pri mizi in piše. Oči ima prevezane z ozko črno ruto, a roka jej vendar naglo drhti |»o papirju. — Saša je. —
Odšla je v svet, delala, učila in trudila se. I^ej»o pisavo je imela in prepisavala je rokopise za tisk. Učila se je, učila in slednjič je sama pisala svoje misli in tiskali so jih v raznih listih. Prebdela je cele noči, a nekega jutra je vstala in črne megle zastirale so jej |H»gled. K zdravniku je šla, plakala in prosila pomoči, pa niso jej mogli učeni gosj>odje obljubiti ozdravljenja. Njenim očem ni bilo leka in le medel negotov svit jej je oznanjal dan. iJilo jej je, da obupa, ali nje elastična narava ni se da'a upogniti. Poskusila je in šlo je. Pisala je brez vida in drugi so čitali nje manuskripte. Mala hčerka delavke je zahajala k njej in jej čitala knjige s svojim
otroškim, tenkim glaskom. Pisala je mnogo in ni se čutila nesrečno. Živela je v sebi, t*ho mistično življenje, ki iej je nadomeščalo vid. V njenih spisih nadvladevalo je čuvstvo, pisala je v krepkem slogu in po njih ne bi bil nihče sodil, da je slepa.
Tedaj, o oni katastrofi, jej je prišla misel, da bi si sama končala življenje ; nemožno se jej je zdelo živeti brez vida, a nje zdrava krepka nrav protivila se je tej grozni misli. S|h>mnila se je onega prizora v gozdu, še »loma v selu, kako je Vasilij vskliknil: »Kar hočem, storim !» Spomnila se je, kako se je vzbudila v njej ta močna trdna volja, ki jo je privela v svet in jej pomagala premagovati sto in sto težkoe. Spomnila se je vsega tega in vzravnala se je ter dejala : »Živela bom, ker h o če tu, da živim !»
I u živela je, v sebi, s seboj in zaradi sebe. Včasih je vstajalo v njej neko neopisno hre|»eneuje, neka strastna želja jk> areči. Vse živčevje jej je hlepelo po nečem in v svoji samoti je raztezala poželjivo roki po svitlem neznanem meteoru. Vse bogatstvo njenih čuv-stev se je kopičilo v srcu, a nikogar ni bilo, ua«l katerim bi izsula ta svoj zaklad. Pritiskala je svoja vroča lica k mrzlemu stekla
malih oken iu poslušala pih vetra, ki je drvi 1 nad mestom. Pozno v noči je legala spat
I in malokdaj jo je zazibal spanec v dobrode-:jen miren sen. Divji dogodki so jo večinoma ; vznemirjali v snu in jej grenili počitek. Pritoževala se ni nikdar, hotela je, da se čuti ■ srečno in posrečilo se jej je vsnivati vsa ta : neprijetna, nezaiiovoljena čuvstva. Nobena stvar ne vara samo sebe tako lahko, kakor ženska. Ona je hotela varati se in pozabljala je sčasoma tudi na to, da je to zadovoljstvo, ki si ga je vstvarila, zgrajeno le ! umetuo, da je samo videz. Včasih je še pro-; drl nje vroči temparament to barijero, a ona se ni pečala s taci mi trenotnim: «slabostmi», j mirno si je zopet zgradila svoj svet in se j včasih posmihala nad svojo «nežnostjo* ; j čudno se jej je zdelo, da sploh čuti taka čuvstva, da se v njej oglašajo take «nespametne«, misli.
«Jaz ne trebam sentimentalnosti», rekala si je in le z jezo se je spominjala svojih mehkih ur. Stroga in mrzla je bila proti sebi in ta strogost in mrzlota vzdržavala sta jo nad poginom in obupom. —
Nekdo je potrkal in takoj na to so se odprla vrata.	(Pride še.)
vzrok«-v. o kateri!i nočem govoriti za sedaj, pristopilaa • Hrvatsko-slovenekera*: klulnit, kateri klub se od »Slovanskega centra« razlikuje le po svojih členili, ne pa po svoji politični podlagi.
Na nadaljnja, v omenjenem članku proti meni najierjena izvajanja, se ne morem spuščati, ker mi to za .sedaj prepoveduje čut taktnosti.
Smatram namreč. <la je odgovor v tonu večkrat omenjenega tiv«»dnega članka nedopusten dotlej, dokler niso dovedena do zaključka |» o pa j a u j a g 1 e d e z d r u ž e u j a
0	l> e 1» kl u U o v, kater o združe u j e želim od k r en.
/h. Friderik Ptoj. drž. poslanec.
Shod mest in nemški posredovalni
jezik V včerajšnji j>olit.ski vesti pod tem naslovom smo i/rekli le slutnjo, da je župan in državni |M»slanee Peratlmner — oziraje se na ulj ud im »st nenemšk h županov na tem »hodu — hotel delati propagand ■> za nemški posredovalni j*-zik. Slutili smo le, iver so bila |>oro-čila v dunajskih listih nejasna. Sedaj doznajerao še le. da je rečeni župan rekel naravnost, kako |M>trel»en je v naši državi jed noten -nemški posredovalni jezik. Tega odstavka ni bilo niti v »Neue Freie Presse«. Z laj ume-jemii, o i kodi ta maloi>esednost. Gosjh >d Peratlioner je dobil zasluženo iekeijo. Predsednik M:ilaeho\vski ga je zavrnil namreč : »Ne morem dopuščat1 takih ekskurzij na jezikovno polje, to spada pred drug forum in ne I**« dopuščal, da 1»t se po zanašanju jezik* »vnega vprašanja motila tu vladajoča razveseljiva harmonija«. < r ispod Perathoner se je uklonil ž*-lji predsednika. Navzoči slovenski in i t a I i j a n s k i županje pa so hiteli k dm. Malaehovvskeinu, da mu izrejo hvaležno priznanje za njegovo |w>sre«lovauje.
Ta dogodek je jako poučen, kako Nemci zlorabljajo tudi vsako uljudnost Slovanov v jezikovnem [»ogledu. Kaj hi bilo še le, ako hi Slovani privolili, da se kaka prednost nemškega jezika uzakoni ! To hi pomerali poiem z neneinškimi jeziki !
Vrvenje na Balkanu. Balkansko
vprašanje, ki že toliko in toliko let vznemirja evrop-ko dipiomaeijo. je zadnje čase stopilo nekoliko — v ozadje. Vzroki temu so na dlani za onega, ki sledi svetovnim dogodkom na -k raj nem V z t oku. Sedaj pa se zdi, kakor da -e balkansko vprašanje h<»če oglašati zo-j>et in kričati |io rešitvi, ne zmenč se z*» to, da una evropska diplomacija toliko dela s kitajsko dinastij », z bokserji in s sekanjem <jlav Ui»<*etu sovražnih dostojan-lvenikov in z raznimi drugimi vprašanji.
V .Makedoniji vre zo|k-i. a vsem vlastiin, ne izvzernši Kusije. je videti, da jim stvar ne prihaja baš v prilog: zato hitijo priporočati Turčiji, naj ukrene vse |H>trehno, da čim prej zaduši to nevarno gihanje v Makedoniji. Mi umetno |M>|N>lrioina skrh vlasti, da ne hi ravno v -edanjem času zaplatiolaln na l>alkauil in iMtftelftoo -e iimemo skrh Rusije, ki prihaja tu prva v pošte v kakor i»dloču}oči činitelj. Kusija ima sedaj varovati svoje velikanske interen- na Kitajskem in osigurati si svojo dominujočo pozie;jo na \ ztoku. V t<» jej treha. da ima sloltodno roko za akcijo v Ki-taju. To je v iinenentnem interesu balkanskega vprašanja - onega. kajti haš po taki sloltodi akeije v zdanjem trenotku. ozirom po vspeš-nem rešenju vztoenega vprašanja v zmisln velikih ruskih interesov, zadohi llusija slo-
1	m h | no roko za -voj^dobno akeijo za tleti ni -ti v no in konečno ureditev balkanskega vprašanja.
Kavno radi tega, ker ne hi mogla Kusija v sedanjih razmerah po'ožiti vse svoje teže na tehtnieo balkanskega vprašanja, hiti prizadevati si, »la zabrani prezgodnji razvoj balkanskega vprašanja. Vendar pa hi mi, da-si v polni meri uvažujeno težavno stališče ruske diplomaeije nasproti balkanskem vprašanju ra«ii skrajn<»-v<t<»čnega vprašanja, pripomnili sledeče :
Turčija Im« že sama skrliela, da radikalno zatre bolgarsko gibanje v Makedoniji, to ve že najslabši poznavalce turških razmer. Tiučiji ni treha drnaega nego da jej vlasti namignejo, da jej ne Uvlo delale ovir o zatiranju gibanja in potem Im> še preveč »vestno« vršila Mvojo nalogo. < 'mino se nam radi tega vidi, da vlasti in {»osebno Kusija in rusko novinstvo tako pritiskajo na Turčijo, naj energično (»ostopa.
Ka/.mere liodo sieer na Balkanu razvijale svojim naravnim potom in jasno je, da se politična konstelacija mora tam korenito spremeniti prej ali slej. Ali mi hi menili, da
bi bilo vlastira tudi v dolžnost, da opozarjajo turško vlado naj tudi odstranja vzro'ce ra«-kačenosti v Makedoniji,oziroma, da nje organi s krščan. lj u d-tvom v Makedoniji postopajo bolj — človeški, dokler je ista še v nje oblasti in da ne bi s k utira barbarskim proganjanjem sama dajala netiva revolucionarnemu gibanju. Na ta način bi se dalo innogo lažje priti do ohranitve zaželjenega miru v Makedoniji in v laste m ne bi trebalo imeti nepotrebnih skrbij za isto. Zdravi razum |ia nam mora povedati, da čira krvoločnejše bo Turčija zatirala makedonsko g" i banje, tem veča ho nevarnost, da bukne ustaja. I mi ne želim > tega, ker se je bati, da hi ustaja ob sedanjih okolnostih mogla močno škodovati bolgar- j skeinu narodu v Makedoniji in tudi na Bolgarskem. To hi morala soseono Rusija, kakor slovanska država, upoštevati v prvi vrsti in siliti Turčijo, da ne hi tirala svojih krščanskih podanikov v — obup in po obupu do nepremišljenih dejanj.
Rusko-ameriški carinski konflikt.
l ajni k angležkega zaklada, ki se je začetkom tako samozavestno vedel oh priliki tega konflikt i, menČ, da je Rusija prisiljena mirno utakniti v žep pljusko, katero jej je zadala ameriška vlada z zvišanjem earine na ruski sladkor (ker ne more baje pogrešati atigležkih strojev in i»i vsled tega sama sebi škodovala, ako bi zvišala uvozno carino na iste), isti tajnik torej je pričel sedaj retirirati, ker je videl energični nastop ruske vlade.
Te dni je odposlala angležka vlada ruski dopis, s katerim jo prosi, naj opusti represalije, ker je ameriška naredba glede zvišanja uvozne earine na ruski sladkor le provizorna in se v kratkem stvar definitivno reši v prilog Rusiji. Diplomati imajo sedaj en dokaz več, da se z Rusijo ni varno šaliti.
Mizerija Italije. V minolem lecu uvozilo se je v Italijo za 14>l*i> milijonov blaga, izvozilo pa za 13C-J81/, milijona. Uvoz se je v primeri z letom 1899 pomnožil za 192 in pol milijona, izvoz pa je v primeri z L 1899 padel za 93 mil.
Iz tega je torej razvidno, da je italijanska vnattja trgovina v minolem letu znatno nazadovala in hi torej italijanski politiki mnogo bolje storili, da bi se brigali za svojo domačo mizerijo, nego da vtikajo nos v nase stvari in se celo njih generali in ministri mešajo v iredentovsko propagando. Ta slika pa Itodi zraven drugih tudi našim sodeželanom v izgled, kaj imajo pričakovati od blažene Italije.
Tržaške vesti.
«Sloveiiee» v mailiji. Nekaj vini sem se kaj dobro po/na, da se je v uredništvu »Slovenca* izvršila sprememba oseb in da je z drugimi osebami došel drug zistein. Poprej smo na «Sloveneu» —- na korist narodne stvari in ne na škodo »Slovencu » samemu — opazovali pametno poštevanje razmer (kakor je običajno pri treznih možeh), vsaj Kolikor se dostaje Trsta in Istre. A opazovali smo — ozirom na ti dve pokrajini — šc nekaj druzega, kar nas je si lihi v hvaležnost do glasila katoliškonarodne stranke: opazovali smo s 1 ova n s k o mišljenje, ne meneče se tu<li za politiko naših cerkvenih krogov. Po takem zdravem — akti smemo reči tako — oportunizmu, uarekovanem od slovanskega patri jotizma, se je bilo med nami in rečenem glasilom razvilo razmerje, da smo se lepo izogibali vsem r os t rej i m konfliktom.
Sedaj je {»ostalo drugače. Na mesto modrega poštevauja je stopilo slepo mahanje na vse strani, na mesto slovanskega mišljenja — »kranjsko ljudstvo«, garnirano tu pa tam s kako nedolžno denuneijacijo o tržaških — p a tisi a v i s t i h.
To smo morali povdariti, da bo bolj umevno, kako je prišlo do konHiktov mej nami in »Slovencem*. To mora biti pribito, da ne ho mislil svet, da srao se spremenili mi, a m p a k d a h o vedel, da se je spremenil »Slovenec*!!
S to evolucijo pri «Slovencu» je prišla tudi manija, da rečeno glasilo iz vsake vesti o napredku ali kakein novem vspehu tržaških Slovencev kuje zatožUe proti vodstvu istih in plete šibe, s katerimi tepe ali posamične vodilne osebe, ali pa vso inteligenco sploh. Ali ni to grozna manija, ako hoče »Slovenec*, tla vsaki vspeh slovenskega življa v Trstu mora biti v prokletstvo onim, ki so temu življu na čelu?! To je že naravnost hlaznost.
Nedavno je porabil sporočilo, koliko go spodnrskih društev imajo tržaški Slovenci, v to, da je mahnil po voditeljih z obtožbo, da — nič ne delajo, češ: sram vas bodi, vse to se je zgodilo brez vas! Isto grdo igro tira sedaj, ko je izvedel o noveir napredku tržaš-kik Slovencev v okrožju sv. Jakoba. Vest o nakupu hiše od strani tamošnjega konsumnega društva ran nudi zopet priliko, da se zaleta v »kapitaliste« in »inteligencot, češ, <1 a so jo delavci o s r a m o t i l i !! Že v članku »Naša narodna organizacija« smo povedali, da se tržaški voditelji ne pulijo za slavo, da so oni to in to storili, marveč *e vesele, da se je le kaj storilo. Zato tudi danes nočemo pojasnjevati, da-li je res »inteligenca« tako brez vsake zasluge za novi korali naprej pri sv. Jakobu, kakor bi hotel uveriti »Slovenec«. Ali tu moramo že reči, tla to kaže na absolutno pomanjkanje vsakega rodoljubnega Čutstva in vsake ljubezni do rarodne stvari, ako slovenski list v takih hudih časih in ob takih težavnih okolnostih skuša voditelje sramotiti pred nižiini sloji in te poslednje litij-skati proti prvim !!
No, hvala Bogu, naši delavci so prepametni in preposteni nasproti svojim voditeljem, da bi seli na to limanieo. Mi že danes lahko zatrdimo »Slovencu«, da je s svojim grdim zadnjim napad »m haš v vrstah delavcev dosegel efekt, kakoršnjega si ni želel, in ki mu bo morda še jako neljubo šumel po ušesih.
Obrnimo sulico ! Iz poročil o sejah v državnem zboru so izvedeli čitatelji, kako iskreno, kako brezpogojno se je državni poslanec Ploj pridružil protestom zbornice proti tisti gnusni interpelaciji Schonererjancev in je prisegel, tla se bo proti takemu početju boril, dokler bo krvi v njega žilah. Menite-li pa, da je s tem ustregel »Slovencu« ? Kaj še! Pošteni nastop Plojev je »Slovenec« porabil za nov napad na reeenega poslanca, kateremu očita, da njegove izjave niso ni »počenega groša vredne«. Ceš: Dejanja odločujejo — ne pa besede!
Mi smo res radovedni, kaka dejanja more »Slovenec« navesti, s katerim je rečeni poslanec pogazil načela, katera je povdarjal v svoje proteste?! Mar je tako »dejanje« dejstvo, da sedi v družbi hrvatskih poslancev vseh strank in tako izvršuje jedno onih točk, katero so tudi »Slovenčevi« pristaši proglašali kakor jedno glavnih točk na našem programu, kakor naš idejal, kakor pogoj naši bodočnosti, dokler so — Še hodili na shode na Trsat! !
Ali, ker že »Slovenec«, pravi, da dejanja odloeajo in ne besede, moramo še tudi mi zasukati sulico in zaklicati gospodi okolo »Slovenca« : to v e 1 j a tudi za vas! Kaj nam pomagajo vse vaše lepe besede, da hočete pomagati obmejnim Slovencem, če ]ift s« svojimi dejanji na Dunaju, se svojo politiko razdvajanja, s jtolitiko trme in osebnega sovraštva jemljete naši delegaciji še tisto važnost, ki t>i jo lahko imela in jo izkoriščala obmejnim Slovencem v prilog l Z besedami hočete koristiti svojim trpečim bratom, z dejanji pa greste na roko zistemu, ki jih ubija !
Imenovanje. Prizivno sodišče je imenovalo pomožnega kancelista, gosp. Evgena Juga, kaneelistom na okrajnem sodišču v Roveu.
Sedaj je prišel Spineič na vrsto!
»Slovenec« je priobčil strupen članek proti državnemu poslancu Spinčiću. In zakaj? Po »Slovencu« samem posnemamo, da se je v zbornici poslancev obdolžilo posl. dra. Tavčarja, da se ni pridružil splošni obsodbi zbornice proti tisti gnusni interpelaciji nemških radikalcev, sramoteči katoliško cerkev. Isti »Slovenec« sam pa ne izključuje m o ž n <i s t i, <1 a se je d r. Tavčar ve n-d a r p r i d r u ž i 1 oni o h s o d bi, d a s e je torej Tavčarju z g o <1 i 1 a krivica. Ker pa je bil Spinčie gotovo popolnoma prepričan o tem, se je po svoji vesti slovesno postavil po robu takemu neopravičenemu ob-dolženju. Spinčie se je torej potegnil za resnico in proti krivemu obdolženju. In takov dogodek porablja »Slovenec« za strupene napade na moža, kateremu ni kdo ne more odrekati spoštovanja, najmanje pa najidejalneje ljubezni do svojega naroda, za katerega je že več trpel, nego vsi oni skupaj, ki ga sedaj proganjajo v »Slovencu
Mi nočemo braniti Spinčića, ker on ne , potrebuje naše obrambe. Proti tem.i le hočemo protestirati, da »Slovenec« vzbuja domnevanje, kakor da se Spinčie identificira s 1 tem, kar piše — »Slovenski narod« ! To je
, naravnost zlobno. Spinčie se je le potegnil za ' svojega tovariša v državnem z b o r u. Mi vsaj si domišljamo, da bi n. pr. tudi pošteni in kocilijantni Povše slovesno protestiral, ako bi ga hoteli proglašati odgovornim za vse, kar piše »Slovenec«, in šesoselmoza strupeni napad na Spineida ! !
»Slovenec« pravi, da se Spinčič moti, ako meni, da se je Tavčar »poboljšal«. Mi pa vprašamo »Slovenca«, koliko sta on in Šusteršič se svojim postopanjem storila v to, da bi se »poboljšal«?! Ali nista storila in delata marveč vse možno, da bi se ne »poboljšal«. Ne izgovarjajte se, da je dr. Tavčar tak in tak! Vi se ponašate s krščanskimi j načeli, vi ste katoliško-narodna stranka, na vas je torej dolžnost, da prvi začnete z lepimi vzgledi — odpušcenja. Vi ste stranka duhovnikov, a duhovnikom je v dolžnost, da v cerkvi in izven cerkve vabijo ljudi k sebi! Ako koga gonim od sebe z bičem, a mu potem očitam, da se ini ne bliža — to je tartiferija skrajne vrste !
D&: kmetski, jezik slovenski — to je kaj druzega! Te dni smo dobili v roke neki krstni list iz župuišča škedenjskega, pisan v blaženi italijanščini za slovensko osebo. Stvar sama na sebi bi nas bore tnalo brigala, kajti za nas je blizo vsejedno, ali pišejo krstne liste (kakor navadno) latinski, ali pa italijanski. Ali nekaj druzega je tu, kar nas zanima in ki kaže, kako postopajo izvestni cerkveni organi z nami.
Svoječasno smo bili zahtevali, da nam v svrhe ureditve zemljiške knjige cerkvene oblasti izdajajo slovenske krstue liste, a odgovorili so inim na to z zastarelo, obrabljeno frazo o latinskem cerkvenem jeziku. Kdor noče — kmalu najde izgovor. Po odgovoru, ki smo ga bili dobili od cerkvene oblasti, sino bili nekako preverjeni, da res ni mogoče pisati krstnih listov drugače nego v latinskem jeziku. No, te dni pa nas je slavni škedenj-ski župnik Kavalich preveril, da smo se korenito motili, in nam je dokazal, da je krstne liste možno pisati tudi v kakem modernem jeziku, ali s pridržkom, da je tist: jezik blažena italijanščina, ki je toli pri srcu našemu župniku iu njegovim tržaškim prijateljem! Gospod župnik nas je poučil: da jezik slovenskih — kmetov, to je kaj druzega. Če smo cerkvenim oblastim mi Slovenci res trn v peti, no dobro, pa bomo že izvajali svoje konsekvence iz tega. Skedenjce pa tukaj še posebno opozarjamo, da jiin je njih župnik dal že večkrat dovolj jasno na znanje, da nimajo oni, kakor Slovenci, v njegovi cerkvi ničesar iskati. Mi prav radi prepuščamo njegovo latinsko eerkev njegovim ljubljencem Italijanom. Kavalich iu vsa »Amico«-va družba pa se lahko udajo sladki zavesti, da utegnejo hiti skor > rešeni teh sitnih »barbarskih« Slovencev. »Ij3 naprej, o le naprej, dokler je še vetra kej!«
Ljudsko štetje. Matevž Vatovec iz ul. della Guardia štev. '» nam p iroča, da ni prejel nobene popisne pole za ljudsko štetje in ga niti vprašali niso po podatkih !
I)ne 1. t. m. je prišel k ženi omenjenega neki inagistratovec, ki je hotel napraviti popisno polo. Žena mu je odgovorila, da ona zahteva čisto polo, ker njen mož zna sam dobro pisati. Dotični organ pa je odšel, ne, da bi bil pustil kakoršno si bodi polo ali
instrukcijo !
Dostavil pa je: Aha ! Že vidi m, da
s t e o »1 o n i h o d sv. Ciril a in Metod a! ! !
Dne t. m. je pa prišel istotja drug magistratovec, ki je imel uaje revidirati prvotno popisovanje. Žena ga je vprašala, kaj da hoče kontrolirati, ko ni tiikdo ničesar soisal?! «Komisar* je popisal stanovanje in rekel, da, k e r n e pusti kontrolirati — mora plačati 4(1 kron globe?! Ali ni to že skra tio !
Gospod Vatovec je sedaj razburjen, ker ne ve ga je-li kdo popisal ali ne, in tudi ne ve — kako so ga zapisali!!
Posnemajte! Dne 2f>. t. in. je bila pozvana na sekcijo za ljudsko štetje v uliei Kar r i era f neka naša preprosta ženska. Ko so jo izprašali o tem in onern, jej je rekel neki uradnik : »Ta pola je tako nedostojno zamazana. da je ne moremo oddati na pristojno mesto !« Uzel je torej novo polo in začel iz-praševati stranko <» podatkih z:» ljudsko štetje ! Žena je mislila in ukrenila drugače ! Rekla je: Pola vam je tako grozno »zamazana«, le zato, ker je izpolnjena na slovenskem jeziku, drugače bi pa bila — seveda — dobra ! Jaz dopustim, da izpolnile drugo le, ako se to izvrši v slovenskem jeziku drugače mora biti ona — zamazana!
Ko je uradnik videl, da ne d»»«eže svojeg« nej Motenega namena, je začel ženo izprasevati o jeziku, ki ga govori v družini. Žena je odgovorila, da govori vedno le slovensko. To pa ni ugajalo magistra Lovcu, zato jo je zaeel izprasevati, kako govori v — služIti ! Žena je od vrnila, da tam je le kake tri ure na dan in da tam govori laško, nemško in prem nogo k rat, na zahtevo, tudi — slovensko !
Povedala je tudi, da magistratov« uradnike cisto ni«- ne briga. kaj ona govori izven svoje družine, ker je le jezik, govorjen v družini, oni jezik, ki se imenuje— obSevalni jezik !
/ena je odšla v zavesti, da je izvršila svojo dolžnost- Mi jej pa kličemo: Živela!
Ob tej priliki moramo protestirati najodločneje proti šikaniranju našega ljudstva po organih, ki so (»ostavljeni za izvrševanje ljudskega štetja ! Naj Im» že enkrat konec večnim nadlegovanjem z nepotrebnimi pozivi na razne sekcije ! !
Slovanske novinarje v Trstu in prijatelje istih vabi {»odpisani na pogovor radi «»delovanja na kongresu slovanskih novinarjev, ki se bo vršil v starodavnem in slavnem našem Dubrovniku. Pogovor bo v petek dne 1. mareija t. 1. ob H. uri zvečer v prostorih t Del. podp. društva« (Via M »lin pieeolo št. 1). Povdarjain še enkrat, da na kongres bodo imeli pristop tudi nenorinatji, ako se popred oglasijo za vstopnice.	Mat ko M a n d i e.
Najdena delavska knjižica. Na policiji se nahaja najdena delavska knjižica in vojaška odpustnica nekega Josipa Posela. le dni je neka ženska, ki je bila v našem uredništvu. menda izgubila take dokumente in sicer je bila iz jedne tistih družin, ki so stanovale v jM»g«»reli hiši v ulici Molin a ven to. Opozarjamo jo torej na najdene stvari.
Samomor. Včeraj zjutrai ob 11. uri se je zastrupila letna Evgenija Marnioeh iz ulice Coroneo štv. '.». Prizadevanje d<»šlega zdravnika, da bi jej rešil življenje, je biLo brezvspešno.
/norel vsled padca. \'2 letni Anton Z. se je včeraj v slobodni biki izpodtaknil in padši na tla tako nesrečno ranil na glavi, tla se mu je vsled tega zmešalo. Odveli so ga v mestno bolnišnico.
Seja nadzornikov «IM. podp. društva*. Podpisani vabi nadzornice in nadzornike Delavskega podpornega društva«" v sejo, ki 1m» prihodnjo nedeljo dne .'». marca ob uri jtopoludne v društvenih prostorih.
1 van II vas t j a, načelnik.
In zopet sladkor. Ni ga skoraj dneva, da ne bi ta nesrečni sladkor povzročil kakemu ftoštenjakoviču grenkih uric. Včeraj so zopet ujeli jed nega teh tičkov, nekega 2o-l. Antona P., ko je hotel odnesti kakih 7 kilogramov te sladke stvari iz slobodne luke. od kjer so £a |M»tem spremili v neslobodno luko v u I i«* i T i gor.
v oboj v minijaturi. N* ulici Mura-jrlione sta -«• včeraj «dvol»ojevala> dva dečka, oba v dobi kakih o let. Vsaki iz med njiju je imel v r-»ki kos drva. - katerima -ta mahala okoli sebe. vsled česar je bil jeden iz-in^d njfju. Valter Hran l*»111». še precej rnoen« ranjen na jedni roki. Sproveli so ga na zdravniško |n»stajo, kj^r .-o mu obvezali roko. poznajemo. da proti dvolx*jevaicema ne misli uvesti —»dno p stopanje. -odiin<» pa. da bi k»»-ristila — šiba.
Dražbe premičnin. V četrtek, »in«-februvarja ob 10. uri predj»oludne *e bodo vsled naredite tuk. e. kr. otcrajneira sodišča za ci-vilne »t vari v rade sledeče dražite premičnin : v uii<-i Corso -it. 'J. oprema v zalogi '. v u'ici i'isterri'»ne št. 1-"». hišna oprava in glasovir; v ul:<* Kil>orgo -t. 'J7, man fakturno blago; na (iret; št, 'J-ll. hišna oprava: v uliei Mi-r-.imar št. 11, hišna oprava.
Vremenski ve*tnik Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.O. ob '*. uri |»opolndn« 1 1.."» C*. TI a k O mer ob 7. uri zjutraj Tbl/ ."». — Dane- plim* ol» ."».4 p red p. »n ob 7.-11 pop. : »t^eka ob —.— predj»ohidne in ob 41.49 pnpoladae.
/a moško podružnico sv. Cirila in
Metoda je g. If. V odo p i ver nabral kakor maska, v kavarni <\»mmercii» ♦» K 70 st., v nabiralniku istotam ♦> K st.
Loterijske	številke,	izžrebane dne
t. m. :
Trst	40	Iti 1 'J :if> 27
IjirK*	M	60	'J t ."n
Vesti iz ostale Primorske.
X V neizbrisen spomin pok o j-n e m u A n d r e j u Le b a n u, v o d j u s v e-tišča n a s\eti (r o r i. Pišejo nam : Naj-krasnejše cvetke na grob očeta so solze hvaležnih otrok. Najlepši s|H»menik pokojniku je žalost mej prijatelji.
Srca neštetih prijateljev so bila užaljena, ko so izvedeli, »la je blagi Andrej izročil svojo dušo svojemu Bogu. Od gora do ravnin, od alp do morja so žalovali prijatelji ob tej tužni vesti. Ti Andrej si jim bil Angelj-tolažitelj. Ti si svojim ovčicam vračal mir vesti, ti si jih vodil v božje n a ročje. Spo vodnice bi lahko govorile, kako si dan in noč vlival tolažbe v bolna srca. Stene svetišča, blažena Devica naj govori: da-li nisi bil Ti pravi apostol ljubezni, mučenik, žrtva svojih dolžnosti Tvoji predstojniki Te niso poznali, niso vedeli "eniti Tvojih čednosti in zato so Ti delali krivico. Ali Božja previdnost Te je |M»klicala k sebi! Umrl si, odpušeaje Svojim neprijateljem in zasledovalcem Ti si izdihnil blago dušo z besedami : Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Tvoj dnh se danes veseli v Bogu, a tvoji zemski ostanki počivajo v bližini matere, katero si tako ljubil.
Počivaj v miru, najboljši mi prijatelj, tam na sv. Gori ! Lahka Ti zemlja slovenska ! Mi prijatelji Tvoji bomo vedno nosili v srcu Tvoj spomin! A na grob ti hočemo zapi sati čim prejj: »Tukaj počiva v Gospod don Andrej Leban, zadnji vodja svetogorskega svetišča.«
D u h o v n i k.
svojega žalostnega stanja in ki je slednjič izgubilo moč in voljo do zboljšanja istega. Spremembe v poštno-nakaznfškcm prometu.
S 1. marcem t. 1. se uvede v prometu z brzojavnimi nakaznicami važna sprememba, katera utegne pripomoči v to, da bodo širši krogi uživali koristi navedenega prometa.
Kakor je znano, zainorejo se sedaj oddajati brzojavne nakaznice, namenjene v inozemstvo, samo na poštnih in brzojavnih uradih, ki so posebno pooblaščeni v to, in nasprotno morejo iz inozemstva prihajajoče brzojavne nakaznice dobivati samo oni, ki stanujejo v okolišu jednega zgoraj označenih poštnih in brzojavnih uradov.
V tozemskem prometu so dopuščene brzojavne nakaznice celrt samo v kraje, kjer je poštni urad spojen z brzojavnim uradom.
Počenši z navedenim dnem bodo pa za-mogli vsi poštni uradi, ki so spojeni z brzojavnim uradom, kakor tudi »»ni, ki se nahajajo na sedežu kake državne brzojavne postaje, sprejemati vse brzojavne nakaznice iu sicer tudi take, ki so namenjene v inozemstvo. Nadalje bodo vsi poštni uradi brez izjeme, ako le izvršujejo dostavljanje poštnih pošiljatev, izplačevali brzojavne nakaznice, izvirajoče iz tozemskega in inozemskega prometa ter bode vsled tega mogoče odpošiljati take nakaznice v vse kraje Avstrije.
Kjer se na sedežu oddajnega poštnega urada n« nahaja državna brz <jnvna postaja, pošiljala bode zadnja brzojavna postaja oddajnemu postnemu uradu s prvo priložnostjo brzojavne nakaznice ter bode zadnji urad glelč dostavljanja in izplačevanja istih postopal po splošnih, za brzojavne nakaznice veljavnih predpisih.
Od c. kr. poštnega iz brz. ravnateljstva.
Vesti iz Kranjske.
*	N o v a železnic a. I vaa Hribar in Drag. Lapajne, župan v Itlriji. sta d»»bila za d«»bo jednega leta dovoljenje, da smeta pričeti z deli za tehnične predpriprave za železnico od Vrhnike preko St. Jošti in Hote-deršice v Idrijo.
*	V Š k o t'j i 1 o k i je umrl v pokojen i župnik K e r š i č. Pokojniku je bilo *»T let. P. v. m.!
xxxxxxxxxxxxxxxx
Vesti iz Štajerske.
—• Dr. Š u s t e r š i č toži celjsko i Do m ovi n o« radi žaljenja na časti. V uredništvu je bila hišna preiskava. »Domovino« bo branil dr. Tavčar. Naša sodba jc kratka. Na Kranjskem naj se t»»žarijo kolikor hočejo : če pa kdo tira svojega rojaka pred tuje ali sovražne sodnike, temu ne priznavamo več naslova slovenskega rodoljuba. Verdikt laških ali nemškutarskih porotnikov proti slovenskemu obtožencu v t'skovuih stvareh ne more v naših očeh čisto nič povišati časti onega, ki je izzval ta verdikt.
V tem pogledu moremo navesti klasičen izgled. Nedavno temu je bila »Domovina« oltsojena tud' od celjskih porotnikov, ker je očitala posojilnici v Brežicah, da izposojuje nezanesljivim osebam. A čujte : sedaj je so-dišče *ielo pod kuratelo dvojico dotičnih nezanesljivih oseb. »Domovina- je torej pisala resnico in vendar je bila obsojena. Mi nočemo odobravati in ne obsojati, kar je list pisal i» dru Šustešiču (ker nismo poučeni) ampak le na tem izglei.u, smo hoteli le podkrepiti svoje gori izrečeno menenje.
natu. Kralj je sprejel ostavko in je poveril načelniku liberaleov Stourdzi sestavo novega kabineta. Po sestavi novega kabineta bo zbornica razpuščena.
Politični položaj na Spanjskem.
MADRID 26. (B.) V včerajšnji seji mi-nisterskega sveta je ministerski predsednik Azcaraga razložil politični položaj, se ozrl na zgodovino kabineta ter je izjavil, da bi o otvoijenju komore boj postal trajen. Ker pa vlada ne more računati na podporo vodilnih političnih oseb, je prisiljena, da jutri predloži kraljici regentinji vprašanje zaupanja. Ministri so na to podali svojo ostavko. Tudi ininisterski predsednik Azcaraga poda jutri j svojo ostavko.
Kriza na »Spanjskem. MADRID 27. (B) Ozirora na včerajšnji ; pogovor mej kraljico-regentinjo in Silvello, smatra se za gotovo, da bo Sillvellu pover- j jena sestava novega kabineta.
Ustaja na Kitajskem.
SHANGHAI 27. (B) Reuterjeva pi-j sama javlja : »Nord Dailv News« brzojav-j ljajo iz Pekinga dne 15. t. m., da se Kitaj brani odobriti člen 7. rusko-k i tajskega dogovora ; isti list javlja nadalje po kitajskih virih, da sta se Vingnien in Oao-Cu-Ciao i sama usmrtila.
PEKING 2fi. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : IJsmrčenje Oisina in Houčengina se je izvršilo v smislu ces. edikta in zahtev vlasti. Ulica, na kateri se je izvršilo usmrčenje, i je bila zasedena po nemških, francoskih in : ruskih četah. Obsojena kitajska dostojanstvenika so spravili na voz, katerega so spremljale japonske čete. Oba sta nosila nošo kitajskih uradnikov, ali brez znakov njune stopinje.
Vojna v južni Afriki.
LONnON 27. (B.) «D.iilv Cronicle. 1
- j
javlja z rezervo, da je lord Kitcheaer imel sestanek z Botlio, da dogovorita pogoje pod katerimi bi se poslednji udal ter, da se je Bothi dovolilo 24 urno premirje, da se more pogovoriti se svojimi poveljniki, da-li je vsprejeti angležke pogoje.
Včerajšnji ininisterski svet, da se je ha- i vil s to stvarjo.
LONDON 27. (B) »Times« javlja iz Kapstadta : Čete spremljajoče Dewćtha cenijo na 500—800 m«»ž. Razun teh mu slede še ostanki njegovih komand, kakor tudi oni Herzoga.
Trgovina in prom3t.
Narodno - gospodarski pomen k i
V.
Premoženje, katero nudi svojemu posestniku več nego dovolj sredstev za zadovoljenje njegovih potrebščin, imenujemo bogatstvo. Bitstvo bogatstva je tudi gotovost, da ^^ se premoženje vzdrži v svoji celoti. B< gat- M3 stvo se često precenjuje v njegovi važnosti za razvoj človeštva. Ono je samo sredstvo v dosego svhe, ali jako mogočno in energično sredstvo. Mnogokdo, žal, uiti ne pozna dru-zega cilja svojemu delovanju razun bogatstva, j Ako ne bi bilo bogastva, za katerim se peka jo in trudijo, bi najbrž nehalo pri njih vsako delo; njih moči bi se na ta način popolnoma p zgubljale. Ako delujejo te moči le radi bogatstva, je seveda njih delo ned<»-stojno človeka, ali one delujejo vendar - le in to delo ie nehote in nevedoma koristno splošni civilizaciji in napredku. Bogatstvo jednega eelega naroda kaže se v bogatstvu vseh razredov prebivalstva, ne pa samo v razkošju najbogatejših slojev. Lep primer za to nam po<lajajo naši italijanski sosedje. M id italijanskim narod«»m še kaže razkošje v višjih in bogatejših kr»»gih muogo bolj, nego v marsikaterem drugem narodu, dejstvo pa je vendar, daje ravno italijanski narod v svoji skupnosti jeden najrevnejših narodov in zaostaja v tem obziru, lahko rečemo, še celo za našim malini slovenskim narodom, to pa radi tega. ker je masa laškega naroda v največi beti i. Narodno gospodarstvo pa mora imeti pred očmi vedno celokupnost naroda in skrbeti za blagostanje vsled slojev i:t na le nekaterih razredov. Dalje je poznati narodno bogatstvo po velikosti izplačil, po velikosti posojil drugim narodom, po izdatkih za državno upravo in po lahkoti nabiranja kapitala za javne naprave in gospodarska podvzetja. Prehodne točke med bogatstvom in skrajno l»edo so blagostanje, izhajanje s sredstvi, pomanjkanje, ubožtvo. Kjer vludata splošno u bost vo in beda in se iste zavedajo že najširše mase. tam se | ojavlja proletarijat. Proletarijat je splošno uboštvo, ki se zaveda
n n x
x
K *
n n
k *
* , ^
Konkurenca nemogoča, ker je blago Jg
S!	iz prve roke.
KKKKKKKKKKKKKKKK
lllGksanilGr Levi linzii
Sf
Pm slov. zaloia pltva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
X X
n x
X X X X X X X
Prva in največja tovarna pohištvu vseh vrst
-•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
I Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 HOM
Velik iibur tapecarij, zrcal iu slik. I/.-vrsuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
iLUSTROVANJ CESIK ZASTONJ iN FKAN KO
Brzojavna poročila.
Iz oirr>kesra parlamenta.
r.riUMPEŠTA lV». (lil ZlH»rniea po--laii'*ev je sprejela v podrobni razpravi proračun rainisterstva /a nauk in bogočastje.
I z neniškeira parlamenta.
BERO LIN 2»;. (B> Zbornica posla neev. P«»?*l. .ta»'zesovski »e je pritoževal radi tega, ker je poljskim vojakom prepovedalo na-kupovat pri poljskih trgovcih. Vojni minister <i"s^ler je odgovarjal, da je bilo ra<ii judjske agitacije mnogo nemških obrtnikov v nevarnosti.
Francosko-ruska zveza.
PARIZ 1*6. I?) »Eeho »le Pariš« do-znaje v/. Petrogra<la, da se je s traneozkim načelniki»m generalnega štaba vršilo več važnih pogovorov, na katerih s»» se natančneje d»»ločile uloge obeh zaveznih držav, (.'ar sam da je želel, da bi se nekatere izključno vojaške točke bolje pojasnile. Sklenjeni dogovori so bili sestavljeni pismeno, ker je to želela ruska vlada t adi pogostih sprememb v francoskem vojnem povelj niše vu.
Kriza na Romunskem.
BUKAREŠTA 2f». (B) Mioisterstvo
Carp je |M»dalo ostavko v komori in v se-
Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	^ja
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd. Dobivajo »e v skatljieah v Prendlnijevi lekarni v Trstu in v vneli tukajšnjih boljših lekarnah kakor mdi po celi Kvropi.
Skatljica stane 60 stotink.
OBUVALA! £
PEPI KBAŽEVEC
»n cirtrt IT. Ptin (TUm koiano pol HUsis Mi«)
priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospe in otrok« Pofttne naro^b« «« izvrie ▼ ti«t«m dn»T», Odpošiljate v j« poitniae pront«.
Prevzema ruko delo na debelo ia diebM ter izTrftuje i*te s največjo natanjfaoakj* h» točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnofobrejM naročbe m prlporate
Jedp Stan ti« H) MjltM
Dunajska filjalka
Bllllft« vloge na knjižioe m 4%.
IH^Mm, borzno posredovanje, posojila m vrsd-■HfeM paptrj*, menični eskompt. vinkiillrenje j«
rmzvlnkuiiranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000. l>00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000
Centrala v Pragi. ^
Podružnice v Brnu, Plznu, Budojevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, iglavi, Moravski Ostravi.
Svarilo.
Nekaj časa sem živi nmj sm .F o s i p K r i ž m a n e i e /<*lo malomarno. lelikomi-m' sijeno in zapravljivo.
1 >a \-trt /;i sv (»j; tu razvadam, prejema in m» vsiljuje denar L«-r i-teui povzroča meni m druži u i razne neprijetnimi in nepotrebne d* ilg< • ve.
Kadi lega iiodprsaiit leni | Mitom javno izjav 1 aru. din I d^ie-< naprej in- pripo/.navam iu ne l*iiii plačevat n kakega dolga, ki In ga na kakoršeri si lx><li način napravil moj sin J. s p; tudi ne prevzamem n kaki' ndgovo rnosii. ako bi mu kedo na moje ime kaj plačal.
Ilazoviea. dne 'JIi. februvarja 1
i. it kn Križmančič, h št. i2(*
|m> donučc: I.uk.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke	T^t

magate ul ovim dečkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe nalw»7.ne spominke, zlasti križe vnišk • irdtnc \cnce. ■vetinjice sv. Antoira in praškega Jezu k -i >1. marke. — Pi-ati in poslati je pisarni -Cci: '* ."* v Breg ene Predarelskoi.
Naznanilo.
Jakob Ferhauc
zaloga vin. špirite in likerjev
naznanja da jt> preselil svojo zalilo v
Via delle Acque štv. 12
nasproti „(alfe Centrale".
F I L I J A L K A
c. Rr. uriv. avstr. MMm zavoda
/•a trsov i no in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21/«*,. »»-dnevni odkaz 2*/.,/. ...	o, .	3-mesečiu , 2»'4%
•f* n	fl ° 4 'I	C.	o
° i	->	& a o
na pisma, katera se morajo izplačali v sedanjih bankovcih avstrijske vel jave, stepijo nove obrestne takse v krepost z dnem "ii. junija. 2*. junija in odnosno 2U. avgusta t. 1. dotičnih objavah. Okrožni oddel. » vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti-
Nakaznice
na l>unai, Pragu, Pešto, Brno. I.vov, Tropave Keko kaki. v Zagreb. A rad, Bielitz. CSablonz, Gradec Sibinj, Inomostu. CV.ovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenlterg. Saaz in SoIiMigrmd, brez troškov.
Kupnja in prodaja
bitka 1"0<, provizije. Inkaso vseh vrst pod naj unit-stnej-iiiii pogoji. Predujmi.
Jamčevne listine po dogovor«. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako »■»■Inih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Spreiemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati al #e rel ni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
Mladeneč,
Sloveči pn»re>«rji zdra-vilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno -t-tinkturo
lekarnarja ficcoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot lelodec krepčnjoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljene in telesno
odprtje pospešujoče sredstvo, {»osebno onim. ki trj»e na navadnem tcleiBcm zaprtju
IMiiia se proti DovzetjD v tfatliicab po 12 in nt sitiienicic.
J. PserMer-jeie odvajalne Mjicc
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to labko in milo učinkuj- če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod im> nom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserbofer-jeve kri čistilne krogijice znane, stane škatlica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 Skatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnim- prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki gld. 35 kr., IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe Je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiijalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Ihniaj L. Siiiffcrstrasse strv. 15.
Prosi se izrecno. „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in si čer /. rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstopljti-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na Želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr.. 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
Balznm zoper ozoMino
J. Pserhofer-jev. I lonček 40 kr.t s po^triine prosto pošiljat vi jo • '>;» kr
J. Pserhofer-je v sok iz ozkega trpotca
J. Pserhofer-je v I »al za m zooer o-olso *l sUkknH:i 40
I	^ li3 s poštnine prosto
pošiljatvijo Ki kr.
Stoli-ovi Kola - preparati
izvrstno krepi'ilo za šelooec iu živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja .'t ghl-, 12 litra 1 gld. ♦'»<> kr , 1 j litra 8f» kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura^P^T
JG" Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- i n inozemske farmacevtiške specijalitete- ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, im zahtevan je točno in najceneje.
Poi'ljatve po pošti izvrinjejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Če se preje vpošlje denar (najboljie s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
J. Pserhofer-je v balzam
_____1 steklenica
zoper rane, f)0 kr T a n n o v h i 11 in-p o 111 ada
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ohliž za rane
pok. prof, Eteudei-a. 1 lonček f>0 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7"> kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld.
FW1
II-
Dr. Rosa Balsam
iz lekarne B. Fraper-ja ? Pragi
—|n
Praško domače zdravilo j
I
§•---
je že več kakor ."K) let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. '/, redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica t gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
|varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno |mi» loženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Prapi raliljeno ilo-maee zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in Imlečine olajša in lilatli.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S!
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. ilvornep zalaptelja „pri črnem orlu'-'
Praga, Bdalastrail, ogel Spornerjeve iiliee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: H. I.ueiaui, K. Leitenburg I P. Premllni, S. Serravallo. A. Suttina, <'. Zanetti, A. Praxmarer.	|
kn-jiak ilolmisre«-!!, znn>xeii Itiilijanski'jra ali nemškega jt-zika. v-prejnie si' v sIužImi takoj. Opravljati 1 »i imel hišna opravila ter strei'i hrumela	Nntaji<"nej«' |H>ja>tiila s«*
ilohivajo v uliei Sta«lion 11* l.
Chief-Office: 48. Brixton-Road. London SW.
Vzemite na potovanja ve»lno le
A. Thierry-jev balzam
r-—~	ki je za vsak slučaj irt zelo priprosto, in najboljše zdravilu
11 "ter jako zanesljivo bodisi za /.dravenje zunanjih delov telesu kakor tudi notranjih. Pristno le s?- zeleno varnostno znamko „nuna" in na kovinski kapici (zamaškui vtisnjeno tvrdko : Edino pristno.	Vdobiva se v lekarnah. ""^6 I>0 pošti malih ali H
velikih steklenic 1 krone. Steklenim na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega svetil pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Saperbrunn}.
Važno za vsakega !
Razprodaja!
Pn neetiverio nizki ceni se duhi /.a samo
2 gfl. 95 lič.
krasna garnitura oli-stojeea i/
14 krasnih dragocenih predmetov
iu sicer :
I ura <'<! riklja, kliker ninonl. (na željo tud " posrelir.)/. lepo razre/Jjanim pokr.ivom, toeno urejena s .'i letnim jamstvom in škatljieo. 1 krasna «r«>Ulio ali niUljasta okropna verižica
s privesoin. Farižki sistem. 1 gol<1 i 11 igla. za kravate /. imitir. Uriljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »(4arantie*. 1 garnitura (:"» komadov) gumbov za srajce it> ovratnike.
1 par uhanov i/ pristnega srehra, ti rad m v puneir.
1 golil in prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov •/. uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURViZ
Krakovo - Strailom 17. - K rakovo
NeodgovHrjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
V najem se odda oh deželni cesti Ki-1 »niea-Kočevje ležeče
GOSTILNA
oddaljena od trga Riiuiiec 10 minut. Pojasnila daje lastnik Anton 1'ajnie, < lorieavas posta Kilmiea, Dolenjsko.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. 'An enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, (.'glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava .'»0 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah.
Perhauc Jakob ^Z^Zl
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeičarne.
Piaz/.etta S. < (iaconio št. .'> (Cor.so Hlijalka ulica Riborgo 15 ima vel ko pi-karno in sladčičanio. Vedna zaloga vsakovrstnih t<»rt, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič i v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih li-i kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in | druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruli se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo.
H. Stibiel
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepregorljive mrežice.
IfjA-.— ^ v Trstu, Piazza Negozianti št 1 w I ICfc U* priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice rrettine) ..Meteor1* in vse druge priprave za plinovo luč ..Aucr."
Kavarne.
Anton Šorli
Srečkanje nepreklicno
23. marca 1901
Glavni dobitek v vrednosti
GO.OOO kron
v gotovini z ";0 odbitkom.
Srečke Vlnvalidendank
po 1 krono.
priporočajo :
Josip Bolaffio. Handl & C.o. Mereurio Triestino. Is. Neu-mami. Henrik Seliilfuiaiin.
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki Hti shajališči Slovencev. Na razpolago ^o vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oirlje in drva.
Muho Incin v	Torro Štev. \m2
**	priporoča svojo dobro pre-
Hkrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. ?>voji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska 'C^ZZ
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Luci a 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
QIaI/0I10P priporoča svojo veliko prodajlnico WlUVullOU in izdelovaliiico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki /.adovojel ' gotovo vsakega gostji. Za obilne obiske se priporoča L_van Cink, ulica S. Daniele št. 2.