188. štev. V Ljubljani, sobota 7. avgusta 1920. m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: MIO lctO p«! leta Četrt leta u mesec K 240--. 120*— „ 10-„ 20 — Za inozemstvo: celo leto pol leta . četrt leta ta mesec K 400"— „ 200— M 100— ,. 35— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarji četrtletno. . . 2 dolarji Novi naročniki naj pošiljaj! naročnino po nakaznici. 4f N. '■majo po jru in sicer ti 55 mm x enkrat 2 K n popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. ■ = Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — .................... Rokopisi se ne vračajo. —..— Uprava cone A ostane v naših rokah. LiubHanskemu dopisnemu uradu ooročalo iz Celovca 6. t. m. Porazgo-vori zaradi demarkacijske črte so se danes nadalievali. Iz oooolnotna za« nesljiveea vira se doznava. da osta- ne uorava v coni A v naših rokah. Ostane tudi orožništvo in vojaštvo, dokler se plebiscitna komisila ne uveri. da le v tem oasu zajamčen red im mir. • •• Antantine priprave proti Rusiji. LDU. London. 5. avgusta. »Dailv Ezpress« ooroča. da ie angleška vlada ukrenila vse notrebno za hitro mobilizaciio dveh divizil. Lista častnikov, ki so sposobni prevzeti vodstvo raznih enot. le že izgotovljena. Tudi glede prevažar.la živil se ie vse ukrenilo. I.DU. London, 6. avgusta. Vlada se ie včerai posvetovala o korakih, ki lih v sporazumu s Francijo namerava ukreniti v obrambo Poliske. Odpošljejo se velike množine vojne opreme Mnogo francoskih dobro- voljcev gre na Poljsko. Topovi, letala in municiia so že na ootu. Zavezniki ne nameravalo soustiti podlage. ki tvori ve^saillsko mirovno pogodbo ter pogoUv za mir med Rušilo in Poljsko ter drugimi ogromnimi državami. LDU London. 6. avgusta. Po poročilih iz Budimpešte se pod francoskim vrhovnim poveliništvom pripravila madžarsko- romunska ofenziva. ki nai pomaga Poljski z juga. Romunski finančni minister ie dospel v London. DINAR NA DUNAJSKI BORZI SE DRŽI. Dunal. 6. avgusta. (Izvirno poročilo). Na duRaiski borzi ie veliko po-voraševanie do dinarlu navzlic temu. da ie na curiški borzi nekoliko nazadoval. V tukajšnjih finančnih krogih so mnenia. da; bo dinar v kratkem zrastel zelo vi$pko, )\|eTOV v POLJSKI. ZASE- Italijani zapuščajo Albanijo. LDU. Milan, 5. avgusta. »Corriere della Sera« la vila. da le italijanski ministrski svet včerai ratificiral italijansko albanski dogovor glede Va-Ione. L DU. Rim. 4. avgusta. V zmislu dne 2. t. m. v Tirani podpisanega dogovora med Italiio in Albaniio ie italijanska vlada že odredila priprave za povratek sedai v Valoni ■ in na obali se nahalaiočih vojakov ter onih čet. ki so še v Albaniii. izvzemši na otoku Saseno. Čete. ki se nahalalo v Skadru. ostaneio na svoiem mestu. Dogovor vsebule nadalie določila glede nekaterih posebnih vprašani, kakor n. pr. kolikor mogoče hitre izročitve uoraVe mesta Valone ter ozadla albanski vladi. VAŽEN POLITIČEN SESTANEK V BEOGRADU. LDU Beograd. 6. avgusta. Te dni prideta v Beograd češkoslovaški minister za zunanie posle dr. Beneš in romunski minister Jonescu. Temu Dosetu nripisulelo veliko važnost. Jonescu Doseti pri tel priliki Atene, nakar odpotuje v Pariz In London. ITALIJANSKA OJAČENJA V ŠIBENIKU. LDU Split, 6. avgusta. Naši ljudje. ki prihajalo iz Šibenika, pripovedujejo. da izkrcavalo Italijani v Šibeniku zooet novo vojaštvo. Ne .ve se čemu. ali v obrambo Šibenika, ali da zasedejo nova iugoslovenska ozemlja. ITALIJANSKA PRAVIČNOST. LDU Bakar. 6. avgusta. D’ An-nunzio le izdal odredbo. 00 kateri moralo vsa naša podietia na Reki. kot denarni zavodi, trgovine In obrti. likvidirati Nihče ne sme več opravljati svojih poslov. To je v zvezi s prelšnjo odredbo d’ Annunzija, da se moralo vsa podietia na Reki nacionalizirati. KONEC PROTIMADŽARSKEGA BOJKOTA. LDU. 6. avgusta. »Arbeiter Zei-tun«« poroča, da le prejela strokovna komisila od talništva mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu nastopno brzolavtoo: Akoravmo le polo-žal na Ogrskem še nezadovoljiv, je vodstvo mednarodne strokovne zveze na podlagi splošnega položaia sklenilo, da ukine boikot z 8. avgustom. Prosi se. da se z ozirom na to ukrenejo primerne odredbe. Podrobna' poročila slede v manifestu, PREOKRET V IRSKEM VPRAŠANJU. L.DU. London. 5. avgusta. Položaj na Irskem se le včeraj liepričako'-vano zasukal v drugačno smer. Včerai le sprejel ministrski predsednik Irsko odposlanstvo, sestavljeno iz obrtnikov 00 poklicu. Odposlanstvo le predložilo ministrskemu predsedniku resoluciio. ki so \o sklenili na zborovanju v Corku. Omenjenega zborovanja se le udeležilo 140 vplivnih oseb. Irci so v resoluciji izjavili, da te rešitev iz težkega položaja mogoča le na ta način, da Irska dobi avtonomijo in domlnlon. Pokrajina Ulster bo imela posebno upravo. Odposlanstvo le bilo sestavljeno Iz irskih nacionalistov in unionistov iz okolioe Corka. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) Capestang ie dospel 'do stopnic, katere mu le bil naznačil komornik. Toda stopnice niso držale na dvori-iče. vodile so navzgor! In vitez le krenil no nlih. komai dihaie. nezmožen spraviti besedo iz ust: vzoenial se ie s trdovratnostjo poslednjih nagonov. ves čas preganjan, vso pot čuteč morivce za petami, oziraje se idaioazdaf in spet nadaljujoč svol obupni tek navzgor. Toda stopnice •o se končale v dolgem hodniku. Ca-Destang le bežal po niem do konca — do vrat. ki so bila odprta naste-žai! »Koli!« sta riute Goncini in Rinaldo. »Prekleto!« je zavpil Louvignac. •'sel namlel« Vitez je bil planil skozi vrata in zaloputnil za sebof! Njegove drh-e roke so otipale v -ključavnici DELOVANJE SO DENI P LDU Moskva, 6. avgusta. Začasni sovietl. ki so lih boliševiki ustanovili v Galiciji in v zasedenem delu Poljske, so že začeli delovati. Veleposestniki. trgovci, tovarnarji, bankirji in vsi drugi poklici, pri katerih ni potrebno človeško delo. so se takoj razlastili. Ravnotako so se posamezniku odrekle vse vodne in rudniške pravice in priznale narodu. Od te razlastitve na 1® izvzeta kmetska lastnina. Oališki revolucionarni odbor ie proglasi! popolno neodvisnost Vzhodne Galicije i» pozval Zapaduo Galicijo, nai stopi z niimi v zvezo. ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA. LDU. London, 4. avgusta. Krasin, Kamenec in drugi člani ruske soviet-ske delegacije so bili danes pri Llovd Georgeu. Llovd George in Bonar Law sta delegacijo sprejela. Razgovor se le nanašal na boliševiško prodiranje proti Poljski, ki se nadaljuje kliub proglasitvi oogalanj za premirje Reuterjev urad poroča nadalie. da se londonska konferenca ne bo vršila. ako bo sovidtska vlada vztraiala pri svoji .zahtevi, da se nai da poljskim zastopnikom pooblastilo nele samo za sklepanje oremiria. temveč tudii za sklepanje miru. POLJSKA PRIPRAVLJENA ZA MIROVNA POGAJANJA. LDU. Dunaj. 5. avgusta. Po vesteh listov iz Moravske Ostrove. poročajo tla iz Varšave, da le poliska vlada po zaslišanju poročila članov poliske delegacije za premirje načeloma sklenila, da le pripravljena, spreleti predlog sovjetske vlade za pričetek mirovnih pogajanj in odposlati v to svrho svojo delegacijo v Minsk, ako ugodi sovjetska vlada zahtevi po jamstvu za nemoteno brzojavno in telefonsko občevanle med poljsko mirovno delegacijo In oolisko vlado. Mirovna delegacija bo nemudoma odpotovala v Minsk, kakor hitro bo dospel na oolisko noto zadovoljiv odgovor.________ :’ V ŽELEZNIČARSKI KONGRES. LDU Beograd, 6. avgusta. Dne 8. t. m. se bo vršil r Beogradu kongres železničarjev. Kongresa se udeleže železničarski delegati Iz vse Jugoslavije. kffuč. Capestang ga je obrnil, zasopel s poslednlo močlo svofih oliuč ter SS zgrudil na kolena. Čutil le da umira... zgrudil se le nazai... zavest žfvlienla le v niem ugasnila... »Vlomimo!« ie kričala stekla tolpa na drugi strani vrat bi suvate v hrastovino z bodali. »Ni treba,« le velel Concini s satanskim nasmehom... V predsobah, le malo korakov od tega strahotnega prizora, so čakali dvoriani. poslaniki, škofje in orošnii-ki. kdai pride nanie vrsta, da stopijo pred obllčie maršala d’ Ancre. Med njimi ie bila dama. mlado dekle, siiaine lepote, smelih oči in izzivajočega smellaia. čudovita v svoji koketni ljubkosti. Sedela ie v naslanjaču, za nto pa je stal mlad mož nenavadno elegantne postave, obleke fn obraza ter lo vidno požiral z očmi. Večkrat se 1e sklonil k nli in jj nekal prigovarjal. »Gospod de Cinu-Mars,« le reklo ta hin dekle, »vi, ki ste hoteli biti mol vodnik po tem pravljičnem svetu. Pravica tu in tam. Zagrebška sodnija Jo Izrekla svojo razsodbo v procesu proti Radiču. Proglasila ga Je krivim veleizdajo in ga obsodilo na poltretic leto Ječe. Nočemo razpravljati o pravičnosti sodbe ln ne primerjati kazen a Škodo, ko Jo Jo povzročila nesrečna Radičeva politika naši državi. Nehote pa prihajajo drugačne primere. Skoro v Istem času kakor v Zagrebu, Je bila razglašena politična razsodba tudi v Trstu Po zimi enkrat so napadli laški nacljonalistl pod zaščito karabinjerjev naše rojake v Vodnjanu pri Pulju. Ker se ti niso pustili mirno pretepati ln zasramovati, so karabinjerji odvedli skoro petdeset mož in iantov v smrdljive ln ušive tržaške leče. Te dni ie bila razglašena sodba: Ječe po 10, 15, 20 In 25 leti Kje kultura? V Trstu, Pulju ln na Roki te vržejo Iz trgovine, Iz gostilne ln kavarne, če spregovoriš ln zahtevaš slovensko ali hrvatsko. Če prideš v ljubljanski hotel ln zahtevaš sobo v Italijanščini, Jo dobiš takoj, če pro-—BaBramasaga t»affi2amEm^r®.s2*3rx.3ossaB PODPIS TURŠKE MIROVNE POGODBE LDU Pariz. 2. avgusta. »Journal« poroča, da le polkovnih Henrv včerai SDrelel pooblastila turškjh delegatov Splošno se domneva, da se bo mirovna pogodba podpisala v četrtek. KAKO ODHAJAJO ITALIJANSKI VOJAKI NA FRONTO. LDU. Split. 3. avgusta. Iz Šibenika iavliaio: Včeraj so odhajali odtod nekateri "ddelki vojaštva namenjenega v Albaniio. Vojaki so šli brez orožia in v spremstvu karabinjerjev. Vse ulice so bile zastražene s strojnicami, da bi kdo ne pobegnil. Vojaštvo le vzklikalo revoluciji in proti voinl Parnike, s katerimi odvažalo vojaštvo spremljalo tomedovke. Zdi se, da se vračaio časi bivše Avstrije, ko so gnali volake razorožene na fronto. MADŽARSKI DELAVCI PROTI VLADI. LDU. Ženeva. 4. avgusta. Na mednarodnem kongresu rudarjev le Dozivlial madžarski delegat Paver. nai bi se kar naienergičnele nastopilo proti belemu terorju na Madžarskem. Delavci, ki so v veliki večini proti sovjetom in diktaturi proletariiata. se nahalaio v tem trenotku v ieči. Teh le več stotisočev. O problemu demokracije ali o svobodi tiska na Madžarskem ne more biti govora. RUSKE KRONSKE INSIGNI.TE NA PRODAJ LDU. London. 4. avgusta. Boljše-viškl agenti so baie prinesli v London del ruskih kronskih inslgnij. Vse draguliarie so opozorili na to. nai ne po klilo ruske voine blaeainicc z an» gleškim denarjem. razložite mi ga- novelte mi kal o ulem...« »Mariom.« ie vzdihnil plemič. — »okrutna Marion Delorme, če bi imeli zame vsaj en prijazen smehljal! A s kom in s čim si želite, da začnem?« »Ali ga vidite onegale mladega škofa? Drži se prožno ln ošabno kakor lev.» . - »Ali pa kakor tiger,« je zamrmral Cinq-Mars. »In gleda me. nepremično me gleda. Kakšen pogled! Koliko sile ie v teh očeh. in koliko prikupnosti! Zakai me gleda tako? Gospod de Cinq* Mars. kako le ime temu škofu?« »To ie gospod Luconski, vojvoda Riclielieu,« le dejal zamolklo mladi m° »Škof Luoonskll« se je zdrznilo dekle. »Peljite me k niemul« »Okrutnica! Tega zahtevate od mene? Jaz nai vas predstavim možu. ki očitno kaže strast, s katero ga navdajate? Nikoli. Marion!« »Takšna ie vaša ljubezen?« le zamrmralo dekle z omamnim smeh- ljajem. »Ali hočete reči. da naj si poiščem drugega viteza?« »Ne. ne!« ie zaieclial Cinq-Mars. »Ubogam vas. dasi s smrtjo v duši.« Ponudil ii ie komolec. Richelieu ie videl, da prihajata k ntemu... Njegove žareče oči. ki so dotlej požirale Marionko. so se zdajci uiele z markizovimi: soperaika sta začutila, da se sovražita na vekomaj! Gospodična Delorme pa ie vzdihnila v svojem srcu: . »Škofa in markiza, oba bi dala, samo da vidim še enkrat smelega jezdeca na cvetočem bregu Bičvre; da ga ooliubim in sprejmem niegov poljub 1 Kie si. moi vitez Capestang. ki nisi maral zame?« Trenotek. ko se le Marion tako spominjala Capestanga. ie bil tisti, v katerem ie velel Concini svojim pajdašem, da ni treba vlomiti vrat v Junakovo pribežališče. Zlovešč smehljal ie Igral na maršalovem obrazu: vedel ie. da nima ta podstrešni brlog nobenega izhoda! Capestang se te bil sam zaklenil v past. iz katere se slš slovensko, so že davno vse zasedene. In če v kavarni ali gostilni spregovoriš laško, se tl bodo v hipu klanjali z blaženim sl, sl ln prešo, prego. Kaj Je barbarstvo? D’Annunzlo na Reki »nacljonallzlra« gospodarska podjetja. To sc pravi za Slovence In Hrvate, da morajo črez noč likvidirati svoja podjetja, jih skoro zastonj prepustiti verižnlškltn oficirjem Ir drugim d’Annunzi-Jevlm Izvoljencem, V Ljubljani cvctejo In prospevajo Italijanske verlžnlške firme pod raznimi naslovi, da Je veselia In v Zagreb« snujejo kot konkurenco domačim tavaroval-nlcam veliko zavarovalno družbo s kapitalom veleltalijanske »Assicurazlonl generali« Kdo je bolj pameten? Italija skrbi na Koroškem za red. Skrbno čuva, da se ne skrivi las nobenem« nemškutarskemu izzivaču. Pod njenim okriljem pa zažigajo In plenijo razbesneli Italijani premoženje mirnih Jugoslovanov: to pa Je v redu ln prav. Kje Je pravica? DR TRUMBIČ SE VRNE ZA STALNO V BEOGRAD. LDU. Zagreb. 4. avgusta. V ministrstvo za zunanje stvari je došla brzoiavka. s katero naznanja zunanii minister dr. Ante Trumbič, da se v nekoliko dneh za stalno povrne v Beograd ter prevzame tam uprava svojega resorta. ARETIRANI ITALIJANSKI TIHOTAPCI. LDU. Dunal. 6. avgusta. Listi poročajo. da so radi ponarejanja valut in tihotapstva dragih kamnov v inozemstvo aretirali člane popolnoma trgovsko organizirane družbe, ki le imela svol glavni sedež na Dunaiu« Nekateri člani te družbe, so bili svoi-čas zaposleni pri italijanski misiii na Dunaju ter so se protioostavno posluževali potnih listin izza časa njihovega poslovanja pri italijanski misiji. Zakrivili so tudi ponarejanja raznih drugih listin. Aretacije so se izvršile sporazumno z italijansko misijo. BORZA. Curih, 6. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.05. New Jork 506. London 21.81. Pariz 43.65. Milan 30.60, Praga 11. Beograd 29.50. Zagreb 7.30. Dunaj 3.15. avstrijska krone 3.20. Dunaj, 6. avgusta. (Izvirno poročilo) Zagreb 242-263. Budimpešta 102-114. Praga 372.5-392.5. Varšava 85-98, čehoslovaške krone 375-396, dinarji 975-1025. LDU Zagreb, 6. avgusta. Berlin 182-184, Italija 438-450, Newyork 83-85, Pari« 600-610, Praga 153-155, Svlca 1350-1450, Dunaj 39.25-39.75, Bukarešta 177. Ameriški dolarji 84-85, avstrijske krone 44-45, carski rublji 129- 130, francoski franki 630-632, na« polcoudori 329-330, nemške marke 198-202, romunski leji 198-201, italijanske lire 430« 440, turške lire 380, čehoslovaške krone 155. ni bilo moči rešiti drugod nego skozi vrata! • Concini ie tiho nekal ukazoval Montrevalu. ki le bil izmed vseh še naiboli pri močeh. In Montrevala. diviaka in morivca le stresel mraz5 toda ubogal le in šel. Vrnil se ie v spremstvu delavcev, ki so prinesli kadunio z malto, več lopatic in veliko množino opeke. Na gosoodariev mlgHai so ti možie odšli. Sabljači so gledali Conciniia napol z osuplostjo, napol z grozo. Razumeli so ga! Edini izmed niib se ie smehlial Rinaldo. »Gospoda.« ie velel Concini z le« denim glasom.»zdai. ko ste ga ubilf« mu napravite grob!« . . »Saj m čisto mrtev!« le zajecljal Chalabre. . ,, _ »Nič ne de!« ie deial Rinaldo. »Zazidajmo ga živega!« Morivci so se lotili dela. Uro nato so bila vrata zazidana s trojno opečnato steno. »Kakšna se ti zdi moia ideja?« ie vprašal Concini, ko se ie vrnil z Ri-naldom v svoi kabinet (Dalje prih.7 188. Sfev. Jadran — vzrok bodoče vojne, Luio Vojnovič ie obiavU v franc**, ski reviii »Le moade nouveau« razpravo o rimskem paktu. V tel razpravi dokaznie med drugim. da more postat1 iadransko vprašanje v orl-meru. da se ne, reši pravično, vzrok bodoče volne. Jadransko vorašanie — piše Vojnovič — ie poli® na katerem mora doboievati duh mednarodne strpnosti in sporazuma svoi veliki boi s starim duhom svetovnega imoeriializ-ma. Ce bi iadransko morie. na katerem se srečuieta dva sveta, dve kulturi in dve politični koncepciji, dve sociialni obliki, prišlo v oblast samo enega. močnejšega naroda, ki prebiva ob niem. bi nevarnost nostala tolika da bi se ne moda odstraniti drugače kakor z orožiem. 2e v sami tež rili Itailje za aneksijo Trsta leži kal te opasnosti. Italijani se popolnoma neopravičeno bole političnesra panslavizma. Po drud Strani pa hoče današnia Italiia za vsako cono oteti Francih vosoodstvo na Sredozemskem moriu. Težnla za tem crospodstvom le pravzaprav davni diplomatski vzrok celega jadranskega vorašania. In povsem naravno ie. da bi bila brva posledica te nove italijanske oriientaeiie težnla za tem da postane Italiia edina gospodarica nad Jadranom. Nienemu bodočemu sporazumu 7 Nemci bi služila Trst in Reka kot luki bodočega politično gospodarskega italijansko - nemškega konzorcila. kateremu bi se sčasoma pridružila Še Madžarska. Tei o pasni koncepciji svetovne politike zoperstavlialo Jugoslovani povsem drugo koncepcijo. Zanie. ka- ! kor tudi 2 a vse zaoadne Slovane ie os svetovne situacije v Francih. S testa dedišča presoiaioč položaj. izikliu-čuie Voinovič vsako možnost kakor-šnevakoli konstruktivnega sprazuma med Francozi in Germani sedal in v bodočnosti. Naravno, vsi ki še niso izgubili nade v možnost svetovnega miru. želiio. da dobi pole? Anglije in Francije v antanti dostoino mesto tudi italiia. Toda italiia teea noče Imeti. Italiia hoče za vsako ceno igrati vlogo velesile — tudi ootem. ko te hlapčevski služila bivši trozvezi. Zato se ie Italiia trdovratno spustila v pustolovščine, ter misli, da bo na ta način nailažle dosegla svolo večino. Če ie ta nien račun, ki stremi za tem. da povzroči na vzhodni obali Jadrana čhnvečk) zmedo, srečen, se ne da reči. Vsekakor pa snominla sedanla vlova ftaRie zelo na politiko bivše habsburške monarhije. voz vseh potrebščin, ki tih Imamo na razpolago. Pa tudi drugače moramo posvečati vse svole sile zaenkrat samo voitii s Pollaki Kar se tiče Poljske mislim da so evropske države, ki so pognale Polisko v bot proti nam storile to proti interesom svo-tih narodov. Rusija se ie nadiala. da bo italijanska vlada odkritosrčno skušala vzpostaviti odnošaje z nami. Doživeli pa smo prevaro. Politika italiianske vlade se ne razlikuje dosti od politike držav zapadno-evron-skega kapitalizma. Kakor drugi naši nasprotniki, tako pošilja tud! Italija Pollakom v pomoč voini materiial in zrakoplove. Kai rial rečem o Angliji in Franciji? Med ntima ni soglasia. Razpor ie že tako velik, da ga ni mogoče zakriti. Posebno Angfiia igra dvolično vlogo. S Krasinom se ie prvotno sporazumela glede prevoza enega dela ruskega zlatega zaklada v andleške banke, kier bi zlato ostalo kot Jamstvo za bodoče trgovanje z Rusijo. Francoska vlada oa s tem ni bila zadovoljna. in tako s« te zgodilo, da te Angliia kapitulirala. Poeatania za vzpostavitev trgovskih odnošatev sedat počivalo. Glede Italije ne morem reči. kal nat bi Jo oviralo, da ne naveže z nami trgovskih stikov. V kratkem odpotuje v Italijo naša delegacita ruskih kooperativ. Kakor veste, so kooperative v Rušili organ sovjetske vlade za razdeltevanie blaga. Temu organu te podrejena vsa monopolizirana trgovina z inozemstvom, čim se vzpostavilo zveze, oa bomo poskrbeli, da se oošlie v Italiio večta množina žita. s Tcatero razpolagamo v iužni Rusih, in katere ne moremo uporabiti za prehrano našega prebivalstva, ter nam zato orimanJkuJe transportnih sredstev. Za izvoz imamo sedal na razpolago 600.000 oudov. t. t. 10.000 ton kubanskega žita. V zameno za to žito bomo od Italite zahtevali poljedelske strote. lokomotive in druge dele. ki so potrebni za popravo naših železnic. Sicer na te .naš politični ooložat sledeči: Mirovna nogaianta z IJtavci nanreduteJo počasi. TJtavska delega-ciia Je zelo občutljiva in nerada po-onšča tudi v malenkostnih vprašanjih. Za vsako ceno hoče anektirati dele ruskega ožemita. Imamo dokaze. da obstole med LItavci in oolisko v’ado zveze, katerih namen Je. da odstopi Rušita Litavcem del svoiega ozemlfa. Litva ima imperiialistične cilte in neprestano zahteva gotove dele ozemlia okolu Orodna. Vilne in Minska, kier prebiva beloruski element. Naša vlada že radi načela ne more pristati na odstop teh ozemelj. Naši odnašali z Japonci se vse boli zaoletato. Priznali »mo neodvs-nost vzhodne Sibirije, kier se Je osnovala nevtralna, svobodna in neodvisna država od bajkalskega ieze-ra do Pacifika. Tel državi ki Ima tudi svoJo voisko. načelu!© zelo radikalna vlada. Id oa ni aocilalistična. ker priznava privatno lastnino. Kljub temu oa oošilialo Japonci neprenehoma v te knaie svoie čete ki artilte-riJo. Kakšne cilie zasledujejo pri tem. ne morem reči. Morda snuJeto napad na nas. Kar se Turčfte tiče. vam ne morem povedati nič druzega. nego to. da spremljamo borbo turškega naroda za neodvisnost z velikimi fet odkritimi simpatijami. Prometna konferenca v Mariboru. Maribor, 6. avgusta. Včeraj dopoldne se Je tukaj pričela prometna konferenca za ureditev prehodnega prometa te Jugoslavije v Nemško Avstrijo iu obratno. Konferenci prisostvujejo kot za* stopn;k beograjskega 'htbs. fva sr.->braea-Ja sekcijski načelnik Deroko, kot zastopnik nemško-avstrijskega državnega urada za promet ministerljalnl svetnik dr. Con-stantln. Posvetovanja se ndeleie razen raznih strokovnjakov tudi I« zastopniki deželnih vlad za Slovenijo in Koroško. Sekcijski svetnik Deroko Ja pozdravil navzočne v Imenu kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, na člje lnlcljativo s« J* sezvala skupščina strokovnjakov obeh vlad. Izjavil Je, da je glavni namen konference, skleniti sporazum gfede ureditve medsebojnih odnošajev v Izvajanju skupne službe na obmejnih postajah In Je poudarjal, da mora konferenca zaznamovati one prehodne točke, kjer prehajajo železniške linije te enega teritorija na drugi to ki jih smatramo za enkrat za obmejne postaje. Nato le otvo-ril sejo to predlagal, naj se konferenca razdeli v primerne pododseke, ta sicer: v odsek za prometne zadeve, transportne to komercialno službo, vozovno službo, carina to poštna Javna varnost to sanitetna služba. Posamezni odseki so se konstituirali že tekom dopoldneva. Tekom popoldneva so se pogajanja nadaljevala. V prvi vrsti Je Slo za to, da ae najde modus vlvendl za prehodno službo na KoroSkem. kjer ie nastal »sled zahteve plebiscitne komisile glede odstranitve demarkacijske črte nov, dosedaj še ne razjasnjen položaj. Danes dopoldne so razni pododseki prometno konference pričeli s podrobnim delom. LDU. Rusija, Italija in inozemstvo. Dopisnik milanskega »Secolo« le Imel pred kratkim z boliševiškim zunanjim ministrom Čičerinom razgovor o razmeriu med Rušilo. Italiio in inozemstvom. Čičerln mu le odnoša-le Dcnisal takole: Mi Hočemo vse svole sile posvetiti gospodarski obnovi Rušile. Ni naša krivda, da moramo vsled obrane ruske republike nadalievati volno. Mislili smo. da nam bo zunanll mir dal priložnost, da v interesu vseh narodov in držav pripravimo sirovine. ki so potrebne Evropi. Tega žal. sedal ne moremo izooinieva^ ti. Naš konflikt s Poiiaki ovira pre- Jugoslavija. Vesnlčev poztv tajim poslanikom. LDU Beograd, 5. avgusta. Dr. VesnIČ Je poslal poslanikom vseh tujih držav v Beogradu poziv, v katerem zahteva, naj se obračajo pri Izvrševanju svojih poslov edino le na ministrstvo zunanjih del, a ne na razna ministrstva neposredno, kakor se le to doslej dogajalo. Ustanovitev ameriškega konzulata ▼ Zagrebu. LDU Beograd, 6. avgusta. Kr. vlada Je na zahtevo Zedinjenih držav privolila, da se ustanovi v Zagrebu ameriški konzulat. Konzulat bi začasno opravljal Wilburg Kehlin-ger, dokler bi ne bil Imenovan drug konzuL Sodniki se oproščajo vojaške službe. LDU Beograd, 6. avgusta. Vojno ministrstvo Je Izdalo nartdfco, s katero se opro- ščajo vojaške službe do L novembra i I. vsi sodniki. Oni, ki se v . i-enotku psha-JaJo pri vojakih, se morajo takoj tzpustttl domov. Revizija kvalificiranega strok, osebja v ministrstvu. LDU Beograd, 6. avg. Doznava se, da bo minister za šume in . ade odredil revizijo kvalificiranega strokovnega osebja v ministrstvu za šume to rude na podlagi člena 22. naredbe istega ministrstva. Dohodki invalidov'. LDU Beograd, 6. avgusta. V ministrstvu za socijalno skrbstvo izdelujejo načrt, po katerem se bodo vsi dohodki invalidov od njihovega dela zbirali v posebni blagajni, ne pa kakor doslej pri finančnem mlnlstrstu. Tehnična Šola Zen! temaau. I LDU Beograd, 4. avgusta. Mintetr- ’ afvo aa socialno politiko bo otvorilo v Zemunu tehnično šolo, v kateri »e bodo na« invalidi učili raznih obrti Naredbe o nastavljanju učiteljev. LDU Beograd, 8. avgusta. V ministrstvu prosvete izdelujejo obširno naredbo, v zadevi sačasno nastavljenih uLtelJev. Plakete naše država. LDU Beograd, 6. avgusta. Finančno ministrstvo je zahtevalo, da se plakete naše kraljevine izpolnijo po Istih predj ' ih te« da se tiskajo to izpolnijo v našem Jeziku. Sarajevski umetniški aibuui na regenta. LDU Beograd, 5. avgusta. Slike ag umetniški album, ki ga bo poklonila sar*. Jevška občina regentu o priliki njegov«! uradnoga obiska v Sarajevu, so dogotov« IJene. Na« umetniki so naslikali lepo v;u-to umetnin, večji del pastele, perorizbe 1« akvarele. Uspeh preiskave o spKtsklh dogodkih Id poslal ameriški admiral Andews, poveljnik eskadre v Jadranskem morju, vladi Zedinjenih držav v Washingtonu. Andre\vsovo poročilo je za nas ugodno in ugotavlja, da sef izzvali krvave dogodke v Splitu Italijani. Razna poročila. Madžarski letalec ujet pri Gradcu. LDU Gradec, 8. avgusta. Na Lazarett-feldu Je danes moral pristati madžarski letalski častnik a svojim leta‘om. Dejal w, ta se Je dvignil v Bruck« ob Litvi to da le hntel poJetetl v Szorabathetv. Kljub us-dae-rnu vremenu pa Je zgrešil smer iu le priča, v Orade:. Pri častniku so našli pcvelle m polet. Do konč ne preiskave ostane letalec v Oradcu. Revolucljonareu komite v vzhodni Galiciji LDU Pariz, 4. avgusta. »Tempe« javlja s pridržkom, da se Je, kakor razvidno te ruske brezžične brzojavke, v vzhodni Galiciji osnoval revolucionaren komite. Konferenca za mednarodno upravo Donave. LDU Pariz, 3. avg. Včeraj popoldne Je bila otvorlena v različnih mirovnih po-godbah predvidena mednarodna konferenca, ki naj osnuje temelj mednarodni upravi reke Donave. Politika angleške vlade. LDU. London, 4. avgusta. Bonar Lavr Je izjavil v poslanski zbornici, da politika angleške vlade ni vsmerjena na to, povabiti nemško in madžarsko vlado k sodelovanju pri sovražnostih proti Rusiji. Podpis turške mirovne pogodbe odgeden. LDU Pariz, 4. avgusta. Podpisovanje turške mirovne pogodbe se Je preložilo na soboto. 7. t. m. Komisija za iltvtosko-nisko pogodbo. LDU. Amsterdam, 3. avgusta. Kakor poročajo »Times«, Je litvlnska vlada sprejela predlog ruske sovjetske vlade, da se v Vilni sestane mešana komisija, ki bo proučevala mirovno pogodbo od 20. julija. Finsko - ruska gospodarska pocajanla. LDU. Pariz, 5. avgusta. Agence Havas poroča, da je doznal »Daily Express« iz Dorpada, da so se finsko-ruska pogajanja o gospodarskih vprašanjih zopet pričela. Angleži razganjajo Turke. LDU. Pariz, 4. avgusta. Po poročilih Carigrada so angleške vojne ladje v zalivu Ismid s topovi razpršile več tnrških nacio- r nalističnih oddelkov. S kongresa IL Internacionale. LDU 2eneva, 4. avgusta. Na seji mednarodnega socialističnega kongresa, ki ,2! vu I se je vršila včeraj dopoldne, Je predložila komisija kongresu besedilo resolucije glede miru to zveze narodov. Kongres je sprejel resolucijo, kakor tudi znano resolucijo angleških delegatov glede podpore za prehrano otrok ta glede denarnih sredstev od vlade. Na dopoldanski seji se je govorilo tudi o tem, da aliirane vlade drugače postopajo s Avstrijo kakor z Madžarsko. Nemški uradniki za obrambo domovino. LDU Berlin, 6. avgusta. Kakor javlja »Berliner Tageblatt« je zveza strokovnih organizacij nemških železniških uradnikov Izdala proklamacfjo, v kateri se je zveza Izjavila, da bo z vsemi močmi skušala za« braniti, da nemška tla ne postanejo zavezniška etapa ali bojišče. Atentat na barcelonskega guvernerja. LDU. Madrid, 5. avgusta. Na bivšega barcelonskega guvernerja Lacorteja so streljali, ko se Je s tzprehoda pripeljal v predmestje Barcelone. On to njegova sopro. ga sta težko obstreljena, njegova svakinja pa Je bila ubita. Francoska pomoč Poljakom. »MlllUrv sche Rundschau« javlja Iz Berna, da Je francoska vlada poslala Poija^kom na pomoč svoje čete. Na poti Je že polno transportov francoskega vojaštva, med katerim se nahaja posebno velik del koionijalnlh čet. Rusko - poljska pogajanja v Barano-vičlh so se začela v petek 30. iollja. Poljski parlamentarjl, id so se zglasili tekom popoldneva, pri ruskih predstražah, so se podali v stan boijševiškega generalštabu ega šefa Tolkačevskega, kateremu so izročili svole poverilnice. Polisko detesscUo •»_ stopajo: generala Solobuh" It> Dojvonov, stotnik Savalovskf to zastopnik poljske vlade državni tajnik Vroblevski. Podpis turške mirovne pogodbe. & podpisom turške mirovne pogodbe Je Turčija potisnjega v svoje etnografske meje. Turki ostanejo še nadalje v Carigradu, otoke pa bo nadzirala posebna komisija, v kateri bosta po dva člana Velike Britanije, Franclje In Itailje, ter po en član Grške in Romunije. Pozneje bosta nadzorstvu pride-Ijena najbrž tudi člana Rusije to Romunije, Tracijo In Odrin dobi Grška. BORZA. LDU C ur Ih, 8. avgusta. London 21.85, Pariz 43.70, Milan 3060, Bruselj 45.78, Madrid 89.78. LDU Dunaj, S. avgusta. Amsterdam 6100, Berlin 449, Curih 3125, nemške mark« 447, švicarski franki 3100. francoski franki 1375, italijanske lire 975, angleški funti 660, ameriški dolarji 185. LDU Praga, 5. avgusta. Beograd 267, Berlin 117.50, Sofija 101.50, Curih 898.50, Milan 273, Pariz 387, London 198.25, New Jork 54.50, Dunaj 25.62, Zagreb 66.80, Varšava 25.50, Budimpešta 28. Jugoslovensld dinarji 263, avstrijske žigosane krone 24.62. + Trgovski promet«! zavod, akcijska podjetje za eksport ta import s sedežem v Mariboru ustanavlja v svrho ojačenja naš« obmejne trgovine trgovstvo v Mariboru. Pripravljalni odbor Je določil začasni akcijski kapital na pet milijonov kron. Posamezne delnice stanejo K 1000. Ker Je domač« Veletrgovsko podjetje nujno uoircbno, opozarjamo na to ustanovitev vse naše trgovce, posebno one Iz Sp. štajerske; Koroške te Prekmurja. Do končne ustanovltv« teg* zavoda a*. m yj,e priglaso in daje pojasnila »trgovski gromi J« v Mariboru. JAN BARTOS: Zrem v večnost. Snomini na Eduarda Vojana fiz češkega gledališkega časopisa »Jevište«.) Ntecova velika prijaznost me le obenem pomirila im z isto naglico. kakor se Je sam igraie Dremenievai pred meno!, domneval sem sl v srcu: bel. vladar brez kraljestva, ki bi mogel biti v živJienlu vse. kar sl more« predstavljati na zetnlll naivečie In najslavnejše, toda ne moreg «1 pred. stavila tl. da bf mogel bili več« ut sfavnei?!, k n kor le resnično bH. Tisti, ki so tra ranili, poniževali, razžalili in juiulali. se ea niso movli dotakniti v niecovi velikosti, streati ea v njegovi veličfni. vreči ga z nfegove vladarske višine, raniti ga do smrti In resnično ga ubiti. Zakal naenkrat se ie vsoe! kralievsko kot nadzemsko bUie. ki ie sicer strašno zemsko trpelo. toda. katero ni bilo mogoče ne ža-Iki ne ponižati. Blato, katero so no niem različni lrudie metali, ie moglo prileteti k niem«. ali umazati ga ni moglo. Nikdo na celi zemlli ga ni mev-gel v nlegovi veličini ponižati, zakal Ednard Volan te bil nafboll beti duh. ki le sicer troe! zemsko. toda aneeH so ga varovali, bil le neoremavllivl innak brez strahu in madeža, bil le polbog, titan. ali sam Bog na zemlii — bil te z eno besedo nesmrtni geni! umetnosti. Pri tem obisku sem govoril z Edu-ardem VoJanem prvikrat: davno sem ga že častil, občudoval, naravnost pobožno ga lfabU. Čudovito le bilo samo to. da sem se sedai. leo sem z nilm sedel in govoril, čutil neoblčal-no svest. pri vseh silnih notranjih dof-mjh. katere ie v menj vzbudil vsak niegov eib. vsak pogled, vsaka njegova beseda, tako sem mu gledal v niegove odkrite, kraljevske oči in tako sem mu mirno odeovarial. In vendar, nisem doživel v živlle-nta einliveišega srečania in nikoli nisem občutil pred človekom talco cbv-ne groze. Btl j* to najmočnejši utis mojega življenja: mirno sem zrl na izvanredneea človeka, kateri se le zviial nred meno! kakor v gledališču pod pri valom nebeških in peklenskih moči. Jn govoril sem popolnoma navadno s sveto, častitljivo osebo, o kateri sem vedel, da le polna tajnosti. še pri zamreženih vratih se le Eduard Volan z meno! prijazno poslovil: gledal sem naravnost na njegovo možato človeško telo. zrl tiho na vsako črto nlevoveea lepega človeškega lica in stiskal človeško roki. katero mi ie še čez mrežo daial. Toda ravno takrat, ko sem se pri vratih mirno poslovil s človekom Eduardom Volanom, rekei sem sl v duši: to ni človek in gotovo se motim. če mislim, da z nilm človeško govorim. Kmalu potem sem srečal Eduarda Voiana v Narodnem gledališču pri skušnjah svoie iere: o ulogi. katero ie igral, nisem z niim soloh govoril. Njegova navada ie bila. da le pri skušniah samo naznačeval. toda zadostovale so mi te niegove naznačene besede, da sem takoi poznal pravo potavlienie svoieea htnaka. kot sem ga videl pred očmi. Spominjam se: Mio ie ravno pred generalno skušnjo »Dvoboja« in slikar Wemlg le prinesel Volanu kostim, nekakšen star noitskl Jopič. Eduard Volan ga te oblekel, premeril VVenHra s srditim pogledom, potem te looič s sebe strgal In ga lezno vrgel proč. Ko te We- nig odšel mi te rekel Volan: »To le oa car za nudeline. tudi on (kazal le za Wetnigom) bi ga ne oblekel, a meni — (ori tem se te Volan krasno moško postavil) — bf ga hotel daol zvečer fe napadla totoa madžaronov orožniško postalo hi £e-lezniško nostato v Puconcih (prva oostaia od Murske Sobote prod madžarski meii). Strellall ee ts zasetto. Orožniki so planili nad napadalce. n so streljali tudi v salvah, s ročnimi eranatami ter zaieil dva lopove. Orožniki so dobili oiačente. Proti lii-tru ie obkolilo vas voiaStvo (ofcroa 150 mož). Uvedla sc le takoi natančna preiskava. Dosedal le aretiranih in orinelianih v zapore v Mursko Soboto 9 oseb. Vojaštvo mora vzdrževati za kazen občina na svoie stroške. Skrajni čas ie. da slečemo rokavice in nastopimo z vso odločnostto oroti tei madžaronski tolpi! — Veliki Hudskl tabor za sev««* meje se vrši v nedeljo 8. t. m. v Oor-nii Radgoni. Priredita ga društvi »Narodna obrana« in podružnica »Jugoslovanske Matice«. Pričakovati le velike udeležbe iz Prekmuria to. Murskega polla. Spreleta »e bo v 18. uri skušnje sa popoldanski javni **• •top. Ob 14. url sprevod Izpred Mestnega doma v Stepanje vas. Ob IČJ0 uri Javna telovadba s sledečim sporedom: a) deca, morita In ženska: igre; b) moški naraščat; vaje s drogovi v trojicah; e) Imskl uera-Ičaj: vaje s cvetnimi lold; 8) Hani: proete vaje; d) članice: proste vaje sa VII. vsesfr-koiskl zlet v pragi 1920; e) orodna telovadba članov in članic; f) posebne točke naraščaja; g) člant hi članice: slmbolično-rit-mične vaje Vidmarjeve na J. Ravnikov« skladbo »Jugoslavija«. Po telovadbi velika ljudska zabava. Sodelule godba dravske divizije. — Odbor župe Ljubljana I. k — V svrho odmere hišne najmarine sa leti 1921 in 1923 je poda* do konca avgusta 1930 pri davčni administraciji v Ljubljani oblčalne napovedi najemninskega donoaa, na kar se hišni posestniki v Ljubljani posebno opozarjajo. — Mestna zastavljalnica hna tomesečno dražbo decembra 1919 zastavljenih predmetov 12. avgusta popoldne. — Nesreča mlade Elvire. Mlada Elvira je zapustila lope korotanske kraje, lepo bogato domačijo. Vzela je seboj svoje dragocenosti, zlatnino ln prstane v skupni vrednosti 20.000 K. Zlasti zlat prstan z dvema brjljantoma H je bil drag spomin. Prišla je v Ljubljano, da spoznava široki svet. Stanovala je tam na Selu pri neki starki. V če trtek proti večeru pa se je v njeno stanovanje priplazil tat In ji odnesel vso zlatnino ter dragocenosti. Za tatom ni nobene sledi. — Razočaran In prevaran. Neki mlad trgovec tam na Svetega Petra cesti sl Je zbral skrbno gospodinjo. Zaupal ji je denar, kupil Ji Je zlat prstan in zlato zapestnico. Resno Je skfenil z njo zaključiti zakonsko pogodbo. Toda bil je prevaran In razočaran. Skrbna gospodinja ga Je zapustila In s njo so ŠU prstani ln zapestnice in novci. Trgovec je za 5600 K oškodovan. —» Mlada tatova. Včeraj je policija prijela dva zelo mlada fantiča, ki sta kar pri belem dnevu nalagala železje na državnem kolodvoru v Spodnji Siškt. Sprva sta pobirala starino okrog ln jo prodajala nekemu ljubljanskemu železninarju po 70 v kg. Sedaj sta hotela bolj na debelo, a so ju zasači*. Izkupljeni denar sta baje vedno izročala svojim starišem. Maribor. Nered na riavri pošti v Mariboru zahteva energične remedure, posebno tei*. tonski in brzojavni promet trpi vsled brezbrižnosti uradnlštva. Telefonska zvega a« ali sploh ne dob! ali pa je napačna. Prosimo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da te ne-dostatke odstrani, ker če plačujemo tako ogromne pristojbine, lahko tudi zahtevamo, da se služba točno ln neovirano vrši. Finančno ravnateljstvo v Mariboru na upošteva prošenj po § 173 In 174 davčnega sakonika ln odgovarja na tozadevne prizive la a pretnjo rubežnt. Ali se moramo ras Sa za vsako malenkoet obračati na-/ ravnost na ministrstvo v Beograd. Cene črni kavi je znižala kavarna Cen. tral od 2.20 na 2 K. Mariborska pukovska okrožna komanda M je preselila Is Meljske v Dravska vojašnico. Koroško, Maščevani« nemškutarjev na 2lbpoliit. Ncmškutarskemu »liauot-manu« Tomažoto nikakor ni šlo v Klsvo da so sl uoali zavedni koroški Slovenci na nieeovem prostoru za-žRstl na C. In M. večer velik kres. Kakor pravilo, se ie strašno hudoval nad to predrznostjo. Sploh so začeli do tem kresu vsi naši nemčurN tuhtati. kako bi nam to Doplačali, jn reg. fztuhtali so to. kot lo Dač morelo te-tuhtatl promle reneeratske kultur«. V noči od 30. do 31. lulila go zažstsH na travniku gostilničarja e. Umeka vefik kuo sena. Ker oa ie to delani« obenem tudi zločin, upamo, da jih aa to naše oblasti primerno nairradito. Korošci in Korošic«, vi sl pa to dobro zapomnite, d® o* boste glasovali za požigalce! h Ouitatih nam poročajo, da ni b* as tamošnjo sokolsko slavnost, ki se vrši g. i m, povabljen uibč« od antautine misije, kec se vrši slavnoat r ozemlju, M je izven rta-bticitae cone. Majemtk ob Vrbskem jezeru. V nedelja, dne 1. avgusta Je koncertiral tu tamburaš* zbor Jeseniškega Sokola pod vodstvom gg, Plbrovca in Welta. Koncert je krasno uspel. Obiskali so ga zlasti mnogi letoviščarji, ki so izrazili željo, d;t bi jih tamta»« ratiri zbor še večkrat poset* Primorje. Obletnica ltaManske naciJonnibtL, čne dag«. Te etat ta prešlo leta od-kar so tržaški ltaHtonski nacionalisti napadli socilaiističm družine ln otroke. M so se vračali t teleta v okolici. »I avoratore« le ob tel priliki prinesel članek, v katerem oovdarla. d* se italilanhki nacHonafizem v Trstu doslej St ni unesel in da oosikuša 9® vedno dJvlati do stari nekulturni navadi. Socialistična misel da se le v tem času žejo okrepila. — 2aiibog ta okrepitev našim rojakom v zasedenem ozemlju nrav nič ne koristi. To ge te izkazalo vsa! Dri zadniih pogromih. VELIK P02AR V JESEN.TAH PRI LTTIJL 4. t m. le zadela vas Jeseni«, spadajočo k občni Hotič pri LItiH nepričakovana nesreča. Ob 3. uri popoldne te Izbruhnil požar, ki ga le povzroči! triletni otrok, ki se ie ieral z vžigalicami. Ojreal te nastal naiprel ori Smoletovem hlevu. Vsled vetra se ie oeeni hitro razširil. V kratkem času to bila v plamenih cela vas. — Zgorelo te vse. kar so dosegli plameni. Kozolci so bili oolnt ravnokar požetega žita. V hišah le zgorela vsa oprava in obleka. Tudi mrvo. gospodarsko orodte in razne strole te pokončal požar. Vsled silnega žara. vročine in dima niso mogli ltadle nttt v bližino goreče vasi. Rešil se te samo neznaten del vaškega imet ta. Več glav eoveie živine, ovac in prašičev le zgorelo. Razen Smoletove hiše to še dveh mantših gospodarskih poslopij ie zgorelo vse. Posestniki ao oškodovani za oolno vrednost svoiih imetil. Ostali so popolnoma brez strehe ln drugih vsakdaniih potrebščin. Vsa zavarovalnina znaša koma! okdu 10.000 kron. dočim se ceni po požaru povzročena škoda na od drugi militon kron. Ker se prebivalci Je-senia nahaialo v veliki stiski in bedi. in so brez strehe in drugih ootreb-ščin. se obrača do dni sani odbor na vsa usmillena srca dobrih ltudi s oro-šnlo na! pomagalo ublažiti kruti udarec. katerega fe povzročil požar Pogorelcem: denarni prispevki ali drugi darovi na! se blagovolilo pošiljati na »Odbor za nablranle darov za Pogorelce v Hotiču url Litiji.« Šport in tnristika. Nogometna tekma med reprezentanc* ljubljaneldh akademikov In kombiniranim moštvom ljubljanskih Idnbov se j« vršil, ob precejšnji -deležbl In velikem zanimanju občinstva v četrtek večer na prostoru Ilirije. V prvi polovici se igra ni mogla prav razviti. Zlasti akademiki so Igra* tako malomarno, da so jim zadali nasprotniki cele tre gole, dočim so sami naredili le enega. Živahnejša ta ostrejša je bila igra v drugi polovici. Akademiki so napeli svoje moči ta se povzpeli do vsestransko dobre Igre. 2e v drugi polovici so naredili drugi gol. Končni rezultat je bil 4 : 3 v prid akademikom. Sodnik Hrast je moral proti koncu druge polovica Izključiti Pretnarja, ker je ta lronizfe ral njegov« razsodbe. Kombinirano moštvo je proti koncu popustilo, tako da se Je očitno pokazala premoč akademikov. Nedeljska številka »Športa« prinese, colo serijo dobro posrečenih slik s propagandnega zleta »Automobllskega kluba« n* Koroško ta z dirke LJubljana-Velikove;, Številka stane B K, naročnina četrtletno (14 številk) 66 K. »Ilirija«, klub kolesarjev In motociklistov, priredi v nedeljo, 8. t. m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod točno ob pol 14. url. Zbirališče pred kavarno »Evropa«. Vsi član! ta prijatelji kolesarskega športa se vabijo. Reditelji. k Planinski tabor na Obir« (2141 m). Dne 15. avgusta 11. bo Slovensko planinska društvo taborilo na Oblru. Postavila bo taborišče podružnica iz Maribora, naše mogočne obmejne trdnjave, združile pa sel bodo i njo njene posestrime ta vseh pokrajin naše Slovenije. S prav slovanska gostoljubnostjo bodo pričakovali in sprejemali bodri naši planinci vrle rojake lz vseh krajev in jim bodo nudili pristnih užitkov In neprisiljeno zabavo na vrhu gore, kamor odrinejo od železne Kaple v soboto (14. avgusta zvečer) po priliodu popoldanskega vlaka is Maribora. V nedeljo, dne 13. avgusta, popoldne se bo v Železni KapH po vrnitvi z gcflv vršila velika ljudska veselica ■ godbo, plesom in sploh vsem, kan vzbuja veselo razpoloženje vsakega planinca. Resen pa bo pravi namen tabor«. Kakor stoji tršatt Obir, poldrugo tisočletji slovenska gora, osamljen ln nepremakljiv kot mogočna straža naše Koroške, ki Jo pregleda vso tja preko brata Dobrača ta onstran Gosposvetske... Polja, tako bom« tudi ml, stoje na vrhu Obira ta pod njim, v družbi najprlstnejšlh Slovencev-Korošcev, % resnimi, a upa veselimi očmi zrli tja proti sapadu ln severu, stisni* krepko roko rodnim bratom s Korotana, trdno prijeli nesklonljivo planinsko palico ter a mirna odločnostjo pokazali: »Ml prihajamo«. Koča na Jepld 1687 m pod Kepo j« otvorjena in oskrbovana. Krasna lega — dl-ven pogled na biser Zgor. Rota — Blaška Jezero! Roiansk« koča 1666 m na Mačensldl Manini pod Stolom nudi letos izborno ta ceno oskrbo 1 Priporočamo jo posebno tudi za daljše bivanje. Prekrasna okolica. Velika koča. Obirafca kota 2048 m — dne 15. t. 10. veliki planinski tabor na Obirju I Ceika kota 1600 m pod Grlntaveem I« otvorjena — lepo popravljena, istotako tudi pot do nje, pot na Drintavec čez Mlinarska sedlo, Kremžarjev pot na Kočno ln pot če« Zrelo na Okrešelj (Frišavfov dom). — Pripominjamo, da 1« Češka koča Izborno založena, vsled česar se ni treba turistom po nepotrebnem truditi ln nositi mnog« seboj. »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. Vpeljan je zopet omnlbus-promet Aprovizacija. Telečje meso: Vnovčevalnlca za živin« In mast oddala je za Jutri In pojutrišnjem t. j. 7. in 8. t m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo ta sicer: Ahlinu, Bizilju, Breceljniku, Cuzaku, Dolničar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Ham Mariji, Jesihu, Kastelicu, Kocjanu, Petriču, Prepeluhu, Prezlju, Purenti, Rihtar ml., Rlhta« ster, Selanu, Smoljai; , Škerjancu, Skraj-nerju, Žabjeku, žganjar Jožetu, Žganja« Antonu, Zupančiču, Sagmelstm, Ootnlku P« 2 teleti; Kočarju, Krašovcu, Lebnu, Makov« •u, Novaku, Novljanu, Ocvirku/Zajc Ivanu po 3 teleta; le Janežič dob* Je 6 telet. Kg sprednjega mesa bo veljal K 19.—, zadnjega K 20.—. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Pokrajinske vesti. Brežioe. Tukajšnji vojni dobičkar g. P., pred vojno pisar pri tvrdki Mathels, ki sl j« tekom vojne nabral nwd našim narodom v Brežicah veliko premočeni«, se sedaj namerava preseliti v Knltteiield v Av- trijt, kjer si je baje kupil celo opekarno. Opozarjamo na slučaj našo davčno oblast, ker ni potrebno, da bi se naše narodno premoženje nemoteno Izvaža-v tujino. Rafbenburg. (Smrtna nesreča.) Posestnik Cerjak z Oorice pri Rajhenburgu je šel te dni pogledat v svoj vinograd in Je vzel s seboj tudi nabasano purito, katero je nosil s odprtim petelinčkom. Ko je prišel d« zidanice ta stopil v klet, Je odprti petelinček zadel v obod, vsled tesar se je paška to-prožila In strel zadel g. Cerjaka v glavo, da je kmalu nato izdihnil. Svečina pri OornB »v. Kungoti Ta* kajšnja ljudske Bola priredi v nedeljo 8. t. m. šolsko veselico. VprlzorHi s« bosta dve igri, med njimi tudi R. Reharjev« otroška Igra »Skratelj«. Spilje. Kar niso razbili in potolkli nemški razgrajači ob prihoda v vpitje, to M obljubili, da storijo v nedeljo 1.1 n. k fe e er (maje na prograsmi gostiln* KaecM, gostilno Pioch, trgovino Pelz, g. Krci Itd, Vsem tem so obljubili, da jim pridejo še enkrat pretresat kosti ta jih izropat. Dalj« Imajo namen prijeti ta pognati preko demarkacijske črte vee one gospodične, ki šo govorile oziroma imele kakšno znanstvo * Jugoslovani. Že zadnjo nedeljo so moral« vse te ogrožene hčere hišnih posestnikov vi 8pHJ« proč od doma v razne kraje, da so s« skrile pred lastnimi rojaki, ker so Jim ž« takrat grozili, da se maščujejo. Mirni Sp*J-čanl se zgražajo nad tem početjem in s« prav nič ne veselijo »osvobojcnja« Izpod »Jugoslovanskega Jarma«. Marenbero. Naši domači Igralci so prfe rediti Igro »Dooien«, ki je izborno uspela, z« kar se imam* v prvi vrsti zahvaliti požrtvovalnosti igralk ta igralcev. Prosto zabavo, Id se je ras vila po Igri so nekoliko ovirale naravnost horendne cena. Obisk je b® povsem zadovoljiv ta cela prireditev se j« lep* posrečila. Vsem, ki prebujajo narodni življenje na skrajni severni meji, želimo tud* nadalje veliko uspeha. rwmo uspeaa. > ittjnrnr Mali oglasL Proda se: 8EDEM LET STARA, 16 PESTI VISOKA RUJAVA KOBILA težkega savinskega plemena za poljedelstvo in težo jako pridna, je na predaj. Kje pov« gospod Kunst v Žalcu, ,< 1404 PISALNI »TROJ »OLIVER« vMm Pisava, mol* rabljen, kakor nov, potem I z usnjem preoblečen ‘niški k0VK geg, 1 krasen zeienobarvnl dekoracljskl «9*: van z brušenim zrcalom, 1 velika dekor«* čilska palma, pripravna za fotograie ta 9 skoraj novi inlanterljskl sablji se radi odpfe* tovanja lastnika takoj proda. Naslov vi Anončnl ekspediciji. Al. Matelič, Ljubljana, 188. štev. PRODAM 1 BENZ1NMOTOR sa 6 cilindra 100 H. P. vrlo dobro vzdržan. Upltatl pri upravi tega lista pod številko »1001.« 1401 PRODAM HARMONIKO 4 vrstno. Cena po dogovoru. Gostilna Suš- nik, Zelena jama. 1400 LAHAK KOLESELJ IN DVE KOMPLETNE PRSNE OPREME vse v prav dobrem stanju se proda. Naslov pri upravništvu. .1397 VEČJO MNOŽINO SODOV od 30 litrov do 600 litrov po primerni ceni oddam. Filip Orešnik, sodar In gostilničar. Vransko pri Celju. - 1378 Kupi se: KUPI SE POKVARJENO VINO ne skisano, da je sposobno za kuhanje. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«. 1395 HIŠA V MESTU ali neposredni bližini Ljubljane, z 2 do 3 stanovanji in nekoliko vrta, v katero bi se lahko takoj naselilo, se želi vzeti v najem, event. se Ista odkupi. Pismene ponudbe z navedbo pogojev In cene prosi na upravo lista pod »Takoj 39«. OREHOVO OLJE (domače pristno) vsaka količina se takoj kupi. Ponudbe na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 1375 VEČJA HIŠA na prometnem kraju v Ljubljani ali Mariboru, z lokali pripravnimi za krojaško obrt in modni salon se kupi. Cenjene ponudbe prosim pod »Potočnik« na upravo lista. 1367 Službe: ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE travniške šole v Admondu z večletno prakso želi službe na veleposestvo kot oskrbnik. Naslov na uprarvništvo Jugoslavije št. 5 Ljubljana. TRANSPORTNI URADNIKI (ŠPEDICIJSKI URADNIKI) se Iščejo za Maribor In Zagreb. Ponudbe prosimo poslati na upravo »Jugoslavije« pod štev. 1406. 1406 IŠČEM MESTA KOT ZASTOPNIK V LESNI TRGOVINI ali vinski ozir. trgovini z likerji. Prevzamem krajevno zastopstvo za elo Jugoslavijo ter potovanja. Cenjene ponudbe prosim pod »Zastopnik« št. 1399 na upravo Usta. 1399 LESNI STROKOV! ' vešč prejemanja oddajanja, kakor tudi v pisarniških delih dobro Izurjen išče službe pri kalcl dobri tvrdki. Vpraša se na oprav« ništvo pod štev. 1398. URADNIKA SPREJME »Croatla« zavarovalna družba, podružnica Ljubljana, Stari trg It. 11. 1391 ._____________________L__________________ IŠČEM POTNIKA proti proviziji. Naslov v upravništvu lista. KNJIGOVODJA (ali knjigovodkinja), perfekten korespoh-dent - strojepisec v slovenskem In nemškem Jeziku se sprejme v trgovini špecerijskega ln kolonialnega blaga. Ponudbe pod štev. 1374 na upravnlštvo lista. 1374 KOLPORTERJA sprejme podružnica dnevnika »Jugoslavija« v Ptuju. 1362 Razno: la TRAPISTOVSKI, GROYSKI SIR, ČAJNO MASLO polnomasten, samo dobro blago razpošilja s pošto hi železnico po zmernih cenah Parna mlekarna, sirarna F. Laznlcky, nasled., Dežanovac, Slavonija. 1407 VIŠEK PRIPROSTOSTIj Olajšano In okrajšano dvojno knjigovodstvo. Takoj In lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 1405 Kateri pohitite koncem avgusta v Maribor k Sokolski slavnosti, toplo priporočamo brošuri: MARIBOR IN OKOLICA zgodovinski spis. Cena 5 K. —Vodnik po Mariboru. Cena 3 K. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Zastopstvo jugoslov. novln. Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne o-‘m! 1403 PEČI f krušne ln sobne pečnice (kahljlce) za štedilnike ima v zalogi vedno J. Gregorec, Mengeš 25. 1333 FINO »NERIN« ČISTILO (KREMO) po 39 K ducat nudi tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. 1382 ČISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja ln ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396 IVAN GRŽINIČ, BAČ, ISTRA ponuja Istrsko brinje in češplje za protivrednost In sicer za vsakih 100 kg brinja ali češpelj 1 m* rezanih desk. 1394 NAZNANILO! Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseh vrst od njih lz mesta In z dežele. Seliškar Ivan, urarski mojster, Ljubljana, Pot v Rožno dolino štev. 10. 1388 DEČEK 11 MESECEV STAR se da-takoj v celo oskrbo. Naslov pove uprava tega lista. 1375 ZALOGA PREPROSTIH IN FINIfTvPREa za konje iz črnega oziroma rujavega usnja. Usnjati izdelki za potovanje; gonilni jermeni za mlatilnice, oziroma za stroje; čez 10 cm širine se v najkrajšem času izvrši. Ivan Kravos, Maribor, Sedlarska delavnica. Koroška cesta 17, trgovina In zaloga Aleksandrova cesta 13 poleg šped. Balkan. ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v garn. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih z vsemi koreninami vred popolnoma brez bolečin, ter ga vsakomur najtopleje priporočam. Ordinlram od 1-3 ure popoldan. — Franc Škerjanc. SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje flugon Hibšer, fotograf, Llubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve. Zlatar ln Juvellr ALOJZIJ FBCHS, SMnifitva Ulita 6. priporoča svojo veliko zalogo Ju-velov, zlatnino In srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Miiiiski priliti se sprejmejo takoj v trajno delo. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Josip Slejko, mizar, Zg. Šiška 82 MII v neposredni bližini Ljubljane, istotam se dobi stavbeni prostor z materijalom evcntuclno na razpolrgo. Le pismene ponudbe pod .Električna moč* na anon-čni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it o. 1279 la apno v kosili ln zdrobljeno dobavlja na vagone ,iA V A“ tovarna, Laško. IIII0 starog te novljeg Imade još na zailhl uz dnevne cijene Hrvafska vinarska zadruga u Voloderu, i. p. Popoval«. 1280 Ceno! Ceno! Graditelji! Vsa tesarska in krovska dela izvrSuje solidno in ceno tvrdka Franjo Martinec, mest, tesarski mojster v ljubljeni, Prule štev. 8. 1274 V zalogi ima mnogo stavbnega materijala, kakor vsake vrste deske, tramove, strešno opeko, lepenko itd. COSULICH-LINE MF TRST— NEW -YORK. Odplov parnikov Is Trstu: 14./8. poštni psrnik Bclvedere. 21./8. brzoparnik -President lVilson*. 16./8. brzoparnik .Amerika*. 26/8. poštni parnik .Columbia*. Odhpd iz Ljubljane 3 dni poprej. Vozne liste prodaja in prostore za potnike lz Slovenije pripravlja edino: Simon Kmetec, £&£{££ dvorska ulica ilev. 86. (vprežna, z opremo), nadalje 1 kočija za par in 1 voz za enega konja, se takoj ugodno proda. Ponudbe in vpraša se pod .Dobra kupčija M. 8. 40* v upravništvu .Jugoslavije*. Med. univ. Dr. Ivan Pintar Začne 0. avgusta zopet redno ordinirati vsak popoldan od 1.—3. Cankarjevo nabrežje 5. Pl S ra Kolinska voda. s | DRIAY| Djppjifio, | Pariš-Ljubljana, j| j® naibollšl. | ANTON GANTAR kleparski mojster ln vodovodni Inštalater Ljubljana, Mestni trg št. 0 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. UfVm v ^ovem mestu flU 1 tla na Glavnem trgu z gostilniško koncesijo, te proda. — Hiša Je pripravna tudi za trgovino. Več se izve pri Fran Prijatelja, Tržl&de, železn. postaja Pijavce na Dolenjskem. 1266 Lipovo cvetje ter vsa druga zdravilna zelišča kupuje v vsaki množini „HERBA“, z. z o. j. ZAGREB, Jnrl&lčeva ulica 18. 1235 ki potujejo v Zagreb, se priporoča »» (t Oblast, konces. Informačnl zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. Cement ROMAN SILIKAT PORTLAND dobavlja „AVA“ LaS ko. I ja lelantigon. Ima sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, dobra kuhinja po zmernih cenah, ter prosi za prijazen obisk. jlulo. (m, Impif ii rale razpošilja v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Adolf Seilinschegg, Ptuj, (tov. kislega zelja). Telefon štev. 33. Ustanovljeno 1850. Očetovo kislino 80°]o kemično čisto W proda „BALKAN“, Maribor. IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR 1 GOLUB! Proizvod Prve brvatsbe Koralce clgaretpapira i tuljaka. — Zagreb, Makslmlrska c. br. 10. Tel. 0-58. Zidne opeke, Strangfal? — Bibcrschwanz — Strešno opeko dobama „AVA“, Ljubečno. Senata tnilkiL Solidne « bii LjinPitMii 8iM H Mw puhlih Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in H otroke. Zaloga vsako- i! vrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v ;j kosih in na metre. slamnate tprbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, livarna slamnikov v Slaba, p. Domžale pri Ljubljani. POZOR, POZOR K. Worsche, Maribor Gosposka ulica štev. in. Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo Pf> Jako znižanih cenah. A® & ✓ 0r L\* 4»° ^ vsa po globoko znižanih cenah J. GOREČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Vegova ulica 8. * 3E :0E3D: :E Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Wolfova ul, 1. Podružnica v Murski Soboti. Telefon 54. Sprejema i/b hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|0, = Hranilne vloge = na knjižice 2,975.855*54 K, na tekoči račun 8,856.847 04 K. = Daje ===== posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite. 5= Financira = trgovska in industrijska podjetja. Denarni promet nad 65 milijonov K ' ~nl ln~- ------------------------------- 3E S Ustanovljena leta 1831. & mwm OBČNA ZAVAROVALNICA 1912 Ustanovljena leta 1831. (Assicuraslonl Generali v Trstu) Generalni zsstop za Slovenilo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev« 2« v lastnem domu Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom Škode vsled prevažanja poikodbo zrcal In zvonov Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Družba jc izplačala za Škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. -------------■= mmm Odgovorili urednik Anton Pasek. Tiska ^Učiteljska tiskarna*- x Ljubljani.