POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM 2 11 januar 2023 letnik 72 Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: mag. Gregor Ficko mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: gradnja viadukta Gabrovica pod avtocestnim viaduktom Črni Kal, foto: Andraž Gregorič za 2TDK Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, januar 2023, letnik 72, str. 1-32 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 1 VSEBINA CONTENTS 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČ 28 Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad. 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO JUBILEJ 22 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2023 OBVESTILA ZDGITS 27 ČLANKI PAPERS dr. Ingrid Boem, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Natalino Gattesco, univ. dipl. inž. grad. Allen Dudine, mag. inž. grad. doc. dr. Matija Gams, univ. dipl. inž. grad. POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG SEISMIC PROTECTION OF EXISTING MASONRY BUILDINGS: A ROUTE OF RESEARCH ON COMPOSITE REINFORCED MORTAR doc. dr. Gregor Trtnik, univ. dipl. inž. grad. dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Tomaž Hozjan, univ. dipl. inž. grad. ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM INFLUENCE OF DIFFERENT PARAMETERS ON THE BOND BETWEEN REINFORCEMENT STEEL BARS AND CONCRETE 2 11 Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 2 Povzetek Na področju utrjevanja obstoječih zidanih stavb se je v zadnjih dvajsetih letih uporaba maltnih oblog, ki so armirane s kom- pozitnimi materiali (angl. Composite Reinforced Mortar oz. CRM), močno razširila. Tipično za take obloge je, da je plast malte razmeroma tanka in nanesena na celi površini zidu ter da je armirana z mrežico iz kompozitnih vlaken. Običajno imajo kom- pozitna vlakna visoko natezno trdnost in niso občutljiva na korozijo. V članku predstavimo ključne korake na dolgi raziskovalni poti, na kateri smo eksperimentalno in računsko analizirali obnašanje takih oblog na več nivojih, od posameznih materialov do stavbe v naravnem merilu. Prikazane so izkušnje in spoznanja glede njihovega odziva in učinkovitosti, s katerimi smo prispevali k razumevanju njihovega obnašanja v raziskovalni sferi in na področju projektiranja. Med razvojem smo sistematično preučevali tudi zahtevne in večplastne vidike, s katerimi se srečujejo projektanti, ko izbirajo ustrezno metodo za potresno utrditev zidanih stavb. Ključne besede: potresna odpornost, utrjevanje zidanih stavb, kompoziti, eksperimenti, numerično modeliranje dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG dr. Ingrid Boem, univ. dipl. inž. grad. ingrid.boem@fsv.cvut.cz Department of Concrete and Masonry Structures, Faculty of Civil Engineering, Czech Technical University in Prague, Thákurova 7, 166 29 Praha 6, Czech Republic prof. Natalino Gattesco, univ. dipl. inž. grad. gattesco@units.it Department of Engineering and Architecture, University of Trieste, p.le Europa 1, 34127 Trieste (Ts), Italy Allen Dudine, mag. inž. grad. allen.dudine@fibrenet.it Fibre Net S.p.A., Via Jacopo Stellini, 3 – Z.I.U, 33050 Pavia di Udine (Ud), Italy doc. dr. Matija Gams, univ. dipl. inž. grad. mgams@fgg.uni-lj.si Katedra za konstrukcije in potresno inženirstvo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 692:699.841 POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG SEISMIC PROTECTION OF EXISTING MASONRY BUILDINGS: A ROUTE OF RESEARCH ON COMPOSITE REINFORCED MORTAR Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 3 dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG Summary Over the last 20 years, Composite Reinforced Mortars (CRM) have gradually become widespread as innovative strengthening techniques for the seismic protection of existing masonry buildings. They combine an inorganic mortar layer, applied to the masonry surface, with a high tensile resistant, non-corrosive, fiber-based reinforcement. The paper traces the main steps of an in-depth research route on a specific CRM technique, providing an overview on the experimental testing and numeri- cal modeling experiences aimed at achieving an in-depth knowledge on its behavior and on its effectiveness in improving masonry performance. It is an example of a systematic approach to research, which deals with the complexity and multipli- city of aspects that need to be considered by professional designer when choosing among the solutions available on the market. Key words: seismic vulnerability, masonry strengthening, composites, experimental tests, numerical modelling Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 4 1 UVOD Velik del stavbne kulturne dediščine v Evropi in po svetu so zidane stavbe, ki potrebujejo konstrukcijska popravila zaradi razlogov, kot so dotrajanost, pretekli posegi, posedki tal, čez- merna razpokanost, izpostavljenost nezgodnim obtežbam in drugo. Izkušnje kažejo, da so to običajno masivne stavbe, ki dobro prenašajo navpične obtežbe, a so razmeroma občutljive na potresno obtežbo. Glavni razlog za to občutljivost so ne- zadostna povezanost konstrukcijskih elementov (med zidovi in stropnimi konstrukcijami ter tudi med zidovi v eni in drugi smeri), neustrezna porazdelitev zidov v tlorisu in po višini ter preslabe materialne karakteristike zidovja. Zidovje je najšibkej- še v nategu, v katerem praktično nima nosilnosti, razmeroma šibko v strigu in razmeroma dobro za prenašanje tlačnih obre- menitev. Zato lahko z dodajanjem materialov, ki dobro pre- našajo natezne obremenitve, bistveno izboljšamo natezno in tudi strižno trdnost zidovja. V tem kontekstu so se zadnjih 20 let razvijali in uveljavljali inovativni sistemi utrjevanja, ki temeljijo na oblaganju zidov z maltnimi oblogami, ki so armirane s kompozitnimi vlakni. Ta kombinacija materialov je zelo učinkovita, saj kompozitna vla- kna nudijo visoko odpornost na natege in korozijo, malta pa se razmeroma enostavno nanaša na neravno površino zidovja in je z zidom mehansko in kemično kompatibilna. Malta tudi ščiti vlakna pred UV-sevanjem in požarom. Možno je kombini- rati različne materiale za armiranje (npr. steklena, karbonska, bazaltna) in izdelke iz njih (tkanine ali mreže), različne pa so lahko vrste in debeline maltne obloge. Razvoj teh sodobnih tehnik je zahteval preučitev problema na več nivojih: od preiskav mehanskega in kemičnega obnašanja materialov, preizkušanja konstrukcijskih elementov in celih konstrukcij do razvoja in kalibracije numeričnih in analitičnih metod. V tem članku je predstavljena raziskovalna pot oz. pregled raziskav skupine raziskovalcev, ki je dalj časa sistematično raziskovala možnost tovrstnega utrjevanja. 2 MALTNE OBLOGE, ARMIRANE S KOMPOZITNIMI VLAKNI V članku predstavljamo raziskave na specifični vrsti maltnih oblog, ki so debele 25–30 mm ali več in armirane z alkalno odpornimi mrežami iz steklenih vlaken (slika 1). Za ustrezno mehansko povezavo med oblogo in zidom so obloge sidrane v zid s sidri iz steklenih vlaken. Pod sidri so dodatne mrežice za boljši raznos napetosti (slika 1). Obloge se lahko na zid na- nese le z ene strani, a je v tem primeru treba uporabiti doda- tna povezovalna sidra, ki so bistveno močnejša in v primeru večslojnih zidov tudi povežejo posamezne sloje v monoliten zid. Mreža iz steklenih vlaken za armiranje oblog ima vlakna (oz. niti) v obeh smereh. V postopku proizvodnje se vlakna im- pregnirajo s polimerom (vinylester-epoxy) in spletejo v mrežo. Ko se polimer na povišani temperaturi strdi, se mreže zvijejo v rolo, ki je pripravljena za uporabo. 3 EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE Eksperimentalne raziskave so bile ključne za določitev ob- našanja posameznih materialov, maltnih oblog in njihovega učinka na potresni odziv konstrukcijskih elementov in kon- strukcij. Da bi jih optimizirali, smo sistematično obravnavali vedno bolj zahtevne preizkušance, kot je prikazano na sliki 2. Seveda se je število preizkušancev zmanjševalo s kompleks- nostjo preiskave zaradi sorazmerno večjih finančnih stroškov in porabe časa. Na nivoju posameznih materialov (slika 2a) smo izvedli na- tezne teste na vrveh iz vlaken (primer je prikazan na sliki 3), teste za določitev tlačne in natezne trdnosti malte, strižne teste vozlišč mreže in izvlečne (angl. pull-out) teste vlaken iz malte [Gattesco, 2017a]. Ti testi so bili pomembni za dolo- čitev mehanskega obnašanja različnih materialov in njihove interakcije. Omeniti je pomembno, da so bili za niti mreže oz. za stekle- na vlakna izvedeni testi trajnosti pri različnih temperaturah in vlažnostih ter testi utrujanja pri dolgotrajni obtežbi. Za stekle- na vlakna je namreč zelo pomembno preveriti odpornost v alkalnem okolju, ki se nahaja v malti ([Micelli, 2017], [Micelli, 2019]). Na nivoju obloge smo preizkušali vzorce, ki jih imenujemo ku- poni (slika 2b). Preizkusili smo jih v čistem nategu in strižno. S strižnimi testi smo preizkusili moč vezi med oblogo in zidom ter strižno trdnost v ravnini obloge. Na podlagi teh preizkusov smo določili ekvivalentne karakteristike CRM-oblog kot kom- pozitnega materiala ([Gattesco, 2017a], [Sisti, 2019]). Primer čistega nateznega preizkusa kupona je prikazan na sliki 4a. Rezultati teh testov so pokazali, da se CRM-obloge v nategu Slika 1. Mreža iz steklenih vlaken in sidra pred nanosom maltne obloge. dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 5 obnašajo kot dvofazni material. V prvi fazi nudi odpornost mal- ta. Ko malta razpoka, drastično pade togost, a še ne pride do porušitve, saj se obtežba prenese na vlakna v razpokah, ki se pod obtežbo odpirajo. V optimalnem primeru pride do konč- ne porušitve zaradi pretrganja vlaken. Če sidrna dolžina ni za- dostna ali če je vlaken preveč, lahko pride do zdrsa vlaken iz obloge ali pa do tega, da popusti stik z osnovnim zidom. To je razvidno iz grafa na sliki 4b, ki prikazuje rezultate strižnega testa povezave z dvema sidrnima dolžinama (180 in 120 mm). V primeru dovolj velike sidrne dolžine je prišlo do porušitve v vlaknih. V drugem primeru s prekratko sidrno dolžino pa je prišlo do zdrsa vlaken v malti, zaradi česar nosilnosti vlaknen nismo uspeli v celoti izkoristiti. Posledično je bila manjša tudi nosilnost obloge. Z eksperimentalnimi raziskavami na preprostih zidovih na sliki 2c smo izvedli preliminarne raziskave učinkovitosti tovrstnih oblog pri tipičnih porušnih mehanizmih obstoječega zidovja. Preučevali smo strižno porušitev z diagonalnimi razpokami, upogibno porušitev v ravnini in upogibno porušitev izven rav- nine ([Gattesco, 2015], [Gattesco, 2017b]). Primer na sliki 5a prikazuje diagonalne tlačne teste na vzorcih iz polne opeke. Diagonalni tlačni testi so bili izvedeni na pre- izkušancih dimenzij debelina x dolžina x višina = 250 x 1200 x 1200 mm³, graf sila-strižna deformacija pa prikazuje velik vpliv obloge oz. povečanje nosilnosti. Ko je malta popustila, je mre- ža učinkovito prevzela obremenitve in jih celo uspela razpore- diti na širše območje. Slika 3. Natezni preizkus na vrvi iz kompozitnih vlaken: levo je graf napetost-deformacija (napetost se nanaša na prerez suhih vlaken), desno pa preizkuševališče. Slika 4. Preiskave CRM-oblog v (a) nategu in (b) na strižno nosilnost stika z zidom: graf ekvivalentnih napetosti v odvisnosti od deformacije ali zdrsa in tipične poškodbe vzorcev. Slika 2. Prikaz sistematičnega pristopa eksperimentalnih raziskav maltnih oblog (CRM) oz. njihovega učinka na: (a) po- sameznih materialih, (b) CRM-oblogi, (c) preprostih vzorcih z monotono obtežbo, (d) konstrukcijskih elementih s potresno obtežbo in (e) stavbi v naravnem merilu. dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) (b) (c) (d) (e) (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 6 Upogibni testi kamnitega zidovja izven ravnine s štiritočkovnim upogibom so prikazani na sliki 5b. Izvedeni so bili na vzorcih velikosti debelina x dolžina x višina = 400 x 1000 x 3000 mm³ in so prav tako pokazali veliko povečanje nosilnosti zaradi oblo- ge. Kot smo omenili že prej, ključno spremembo v obnašanju dosežemo zaradi natezne nosilnosti vlaken v oblogi. Vendar pa je za delovanje obloge pomembno, da uspemo vlakna ustre- zno aktivirati. Če npr. pride do zdrsa vlaken v oblogi ali pa če se obloga delaminira od zidu, utrjevanje ni učinkovito. Z vidika potresnega obnašanja je pomembno in ugodno še, da se je količina disipirane energije (ploščina pod krivuljo) v obeh primerih znatno povečala. Z eksperimentalnimi raziskavami zidnih slopov in preklad- nih delov v naravni velikosti pri simulirani potresni obtežbi (slika 2d) smo opazovali dejansko obnašanje konstrukcijskih elementov, s katerimi običajno modeliramo zidane stavbe po metodi nadomestnih okvirjev [Gattesco, 2022]. Vzorci na sliki 6 so bili zgrajeni kot dvoslojni kamniti zidovi debeline 350 mm, maltne obloge CRM pa so bile na eni ali obeh stra- neh zidu. Zidni slop, prikazan na sliki 6a, je bil dolg 1500 mm in visok 1960 mm. Potresno obtežbo na zid smo simulirali z vsiljeva- njem pomikov na zgornjem robu. Pomike smo nanašali izme- nično v eni in drugi smeri ter amplitudo postopoma poveče- vali. Med preiskavo je bila v zidu konstantna tlačna napetost 0,5 MPa, poleg tega pa je imel zid na zgornjem robu prepre- čene zasuke. Rezultat preiskave je prikazan na grafu v obliki vodoravna sila v odvisnosti od vodoravnega pomika (histere- zna krivulja). Slika zidu ob grafu prikazuje poškodbe utrjenega zidu – črte rdeče oz. toplih barv prikazujejo razpoke. Kombi- nacija poševnih in vodoravnih razpok pa nakazuje tako strižne kot tudi upogibne poškodbe. Preizkušanec prekladnega dela zidu na sliki 6b je v obliki »H«, pri čemer je dolžina prekladnega dela 1050 mm, višina pa 1170 mm. Prekladni del je sezidan na leseni prekladi, levo in desno od preklade pa sta slopa dolžine 1420 mm in višine 2190 mm. Zidna slopa na straneh sta potrebna za zagotavlja- nje ustreznih robnih pogojev in za vnos obtežbe. Obtežba se vnaša tako, da se slopa ob vpetju zasukata v isti smeri, kar povzroči strižne in upogibne obremenitve v prekladnem delu. Slika 5. Krivulje odpornosti in vzorci poškodovanosti pri preiskavah osnovnih mehanizmov za (a) diagonalni tlačni test in (b) za upogibni test izven ravnine. Slika 6. Preiskave (a) zidnih slopov in (b) prekladnih delov: histerezne krivulje in vzorci poškodb utrjenih zidov. dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) (b) (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 7 Rezultati v obliki histrezne krivulje za prekladni del so prikaza- ni poleg sheme poškodb utrjenega zidu, na kateri ponovno vi- dimo kombinacijo strižnega in upogibnega odziva. Upogibne razpoke so tokrat navpične na levem in desnem robu prekla- dnega zidu [Gams, 2021]. Primerjava odziva neutrjenega zidovja z zidovjem, ki je utr- jeno z oblogami na eni ali obeh straneh, kaže na veliko po- večanje nosilnosti, kapacitete pomikov in disipacije energije. Do povečanja disipacije energije pride zaradi armiranja, ki povzroči, da se poškodbe porazdelijo po veliki površini in niso skoncentrirane le v posamezni razpoki. Pri zidnih slopih je izboljšanje odziva zaradi oblaganja z obeh strani večje kot v primeru oblaganja le z ene strani. V primeru prekladnih delov pa oblaganje z obeh strani ne prinese veliko več kot utrjevanje z ene strani. Učinkovitost utrjevanja smo preizkusili tudi na stavbi v narav- nem merilu. Stavba, prikazana na sliki 7a, je bila zgrajena iz 350 mm debelega dvoslojnega kamnitega zidovja in je ime- la tlorisne dimenzije 5750 mm x 4350 mm, visoka pa je bila 6000 mm [Gattesco, 2022]. Imela je lesene stropne konstruk- cije in dvokapno streho z opečno kritino. Manjkajočo koristno in stalno obtežbo smo simulirali z betonskimi utežmi. Vodo- ravno obtežbo smo vnašali v vzdolžni smeri na nivoju etažne konstrukcije in strehe. Oblika vodoravne obtežbe po višini je sledila obliki prve nihajne oblike. Stavbo smo najprej preizku- sili v neutrjenem stanju do večjih, a še popravljivih poškodb. Poškodbe smo zatem popravili z injektiranjem razpok in stav- bo utrdili s CRM-oblogami z ene strani. Obloge so bile sidrane v temelje po celotnem obodu konstrukcije z jeklenimi navoj- nimi palicami. Utrjeno stavbo smo ponovno preizkusili. Tokrat do stanja blizu porušitve. Učinkovitost utrjevanja na nivoju stavbe je razvidna iz grafa na sliki 7b, na katerem sta prikazana histerezna odziva neutrjene in utrjene stavbe v obliki strižne sile ob vpetju v odvisnosti od pomika na vrhu stavbe. Na sliki 7b so prikazane tudi poškodbe stavbe pri obtežbi z ene in druge smeri. Poškodbe so, podob- no kot pri posameznih konstrukcijskih elementih, razporejene po veliki površini stavbe. Ravno ta razpršenost razpok pred- stavlja veliko izboljšanje v primerjavi z osnovnim stanjem, saj omogoča veliko disipacijo energije. 4 NUMERIČNO MODELIRANJE Zaradi časovnih in finančnih omejitev ni mogoče eksperi- mentalno preizkusiti vseh različnih kombinacij materialov in oblik preizkušancev, prav tako ni mogoče izvesti preizkusov pri veliko različnih napetostnih stanjih in robnih pogojih, saj je kombinacij preveč. Da bi preverili kombinacije parame- trov, ki jih ne preverimo z eksperimenti, si moramo pomagati z numeričnimi modeli. Z njimi lahko upoštevamo poljubno geometrijo in kombinacije vhodnih podatkov, uporabimo pa jih lahko tudi za optimizacijo CRM-oblog in občutljivostne analize. Razvoj računskih modelov v razvoju obravnavanih maltnih oblog CRM je temeljil na nelinearnih analizah z večnivojskim pristopom (angl. Multi-Level Approach). V skladu s tem pristo- pom smo uporabili modele na različnih velikostnih nivojih, kot je prikazano na sliki 8. Prve so bile analize na najmanj- ših preizkušancih (slika 8a). Za te analize so bili uporablje- ni najbolj detajlni modeli, ki jih imenujemo Detailed-Level Modelling (DLM). Na teh modelih je bila narejena kalibraci- ja z eksperimenti in optimizacija, s katero smo dobili enako natančen in zanesljiv računski model, ki pa je bil veliko bolj numerično učinkovit in smo z njim lahko modelirali bistveno večje preizkušance. Ta model je t. i. model z več plastmi oz. angl. Multi-Layer Model (MLM) in je prikazan na sliki 8b. S tem modelom smo uspešno modelirali teste konstrukcijskih elementov (slopov in prekladnih delov) pri ciklični obtežbi. Na nivoju računskih modelov celih stavb, kot je tisti, prika- zan na sliki 8c, smo uporabili modele nadomestnih okvirjev s koncentrirano plastičnostjo v členkih (Lumped Plasticity Model, LPM). V najbolj podrobnem modelu DLM na sliki 8a smo uporabili zelo fino mrežo končnih elementov (stranica končnega ele- menta je bila dolga približno 15 mm). Z osemvozliščnimi pro- storninskimi elementi smo modelirali zidovje, maltno oblogo in steklena vlakna. Med posameznimi materiali smo uporabili Slika 7. Preiskave na stavbi v naravnem merilu: (a) stavba na preizkuševališču in (b) rezultati preiskave v obliki histere- zne krivulje in vzorca poškodb utrjene stavbe. dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 8 posebna pravila za obnašanje stika. V primeru pravokotnih vla- ken smo določili stike v posameznih vozliščih, lastnosti stika med vlakni in malto smo definirali z linijskimi elementi, stike med malto in zidovjem pa s ploskovnimi elementi. Model je upošteval možnost porušitve v kateremkoli od materialov (npr. pretrg vlaken, razpokanje in drobljenje malte itd.) kot tudi v stikih (porušitev stika med vlakni in malto in med malto in zi- dovjem). Model smo kalibrirali na podlagi eksperimentalnih testov po- sameznih komponent in stikov, ki so prikazani na sliki 2a. Vali- dirali pa smo jih tako, da smo z njimi modelirali teste na maltni oblogi CRM (slika 2b) [Boem, 2022a] in teste obnašanja osnov- nih mehanizmov odziva (slika 2c) [Boem, 2022b]. Rezultata nateznega testa CRM-obloge in diagonalnega tlačnega testa sta prikazana na sliki 9, iz katere je razvidno, da je podrobni model sposoben modelirati razpršenost razpok in napetostno stanje v steklenih vlaknih. Podrobni model se je izkazal za zelo uporabnega pri občutlji- vostnih analizah, s katerimi smo raziskovali vpliv posameznih parametrov na učinkovitost CRM-oblog. Preučili smo vpli- ve stopnje armiranja, orientacijo mreže, kakovost stika med vrvmi, kvaliteto malte, povezanost med mrežo in malto ter po- vezanost med malto in zidovjem. Na naslednjem nivoju modeliranja smo uporabili model z več plastmi MLM (slika 8b), pri katerem je mreža končnih elementov bistveno redkejša (dolžina stranice je približno 150 mm). Tudi v tem modelu so uporabljeni prostorninski elementi, ki pa imajo tokrat 20 vozlišč na element. Kot je razvidno že iz imena, gre za model iz več plasti, ki pred- stavljajo malto, mrežo iz steklenih vlaken in zidovje. Med posameznimi sloji je predpostavljen popoln stik. Lastnosti vsake od plasti smo kalibrirali z eksperimenti in z numerič- nimi analizami podrobnega modela (DLM). Z MLM-mode- lom smo modelirali odziv konstrukcijskih elementov (slopi in prekladni deli) kot tudi cele stavbe (slika 2e in 11b) [Boem, 2022c]. Rezultati analiz na sliki 11 in primerjava z eksperi- mentalnim odzivom dokazujejo, da je pristop MLM dovolj natančen in zanesljiv. Slika 8. Večnivojski pristop pri modeliranju zidov s CRM-oblogami: (a) podrobni model DLM, (b) model z več plastmi MLM in (c) model s koncentrirano plastičnostjo LPM. Slika 9. Rezultati analiz s podrobnim računskim modelom DLM: (a) natezni test na CRM-oblogi – kuponu in (b) diagonalni tlačni test zidu. dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) (b) (c) (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 9 Zaradi razmeroma redke mreže in predpostavljene razma- zane plastičnosti (angl. smeared plasticity) MLM ni primeren za simuliranje posameznih razpok. Če želimo bolj natančno simulirati razpokanje, moramo uporabiti DLM. Če pa smo za- dovoljni s tem, da vidimo območja poškodb približno, model MLM zadostuje. MLM je torej kompromis med analizo cele konstrukcije in podrobno analizo razvoja poškodb in porušnih mehanizmov. Da pa bi pristop MLM deloval, mora biti zagoto- vljena predpostavka o popolni povezavi med plastmi. To dose- žemo z zagotavljanjem zadostnih preklopnih in sidrnih dolžin mrež in z omejevanjem stopnje armiranja. V primeru, da ni popolnega stika, lahko v MLM-modelu omejimo mejno defor- macijo v mreži iz steklenih vlaken (s tem npr. upoštevamo zdrs vlaken v oblogi) ali pa omejimo tlačno trdnost malte (s čimer upoštevamo izklon obloge na najbolj obremenjenih delih). Kot omenjeno, pa je podlaga za take ukrepe eksperiment in modeliranje z bolj natančnimi modeli. Za račun odpornosti obstoječih zidanih stavb se v praksi upo- rabljajo modeli iz nadomestnih okvirjev s koncentrirano pla- stičnostjo LPM, kot je prikazano na sliki 8c. Stavbo se v tem pristopu modelira z enodimenzionalnimi elastičnimi nosilci, ki predstavljajo t. i. makroelemente oz. slope in prekladne dele. Makroelementi so povezani s togimi deli. Nelinearno obnaša- nje slopov in prekladnih delov se lokalizira v plastične členke, ki lahko upoštevajo različne porušne mehanizme (strižni ali upogibni). S pomočjo občutljivostnih analiz konstrukcijskih elementov na nivoju MLM smo umerili karakteristike plastičnih členkov v obliki krivulje odziva posameznega elementa. Te karakteristike smo zatem upoštevali v makromodelu (LPM) cele stavbe, kot je prikazano na sliki 12. Primerjava rezultatov modelov LPM in MLM na nivoju stavbe je validirala LPM-model. Taki modeli pa se, kot smo že omenili, uporabljajo v praksi za načrtovanje utr- ditve obstoječih stavb [Gattesco, 2022]. 5 SKLEP Predstavili smo kratek povzetek lastnih obsežnih, skoraj dvajset let trajajočih eksperimentalnih in numeričnih razi- skav maltnih oblog za utrjevanje zidanih konstrukcij. Z ek- sperimentalnimi raziskavami smo sistematično preizkušali vedno večje vzorce, od posameznih materialov vse do stavbe v naravnem merilu. Sistematično smo izvajali tudi numerič- ne raziskave z večnivojskim pristopom. To nam je dalo nov vpogled v problematiko in mehanizme odziva. Z laboratorijskimi preiskavami materialov in obloge smo do- ločili materialni odziv, ki je pokazal zmožnost prenašanja ob- težbe po razpokanju in omogočil določiti npr. potrebne sidrne dolžine. Eksperimenti na konstrukcijskih elementih (slopi in prekladni deli zidov) in celo na celi stavbi so pokazali učinkovi- Slika 10. Numerične simulacije odziva konstrukcijskih elementov z MLM: krivulje odziva in vzorci poškodb zidov s CRM-oblo- gami za (a) slope in (b) prekladne dele zidov. Slika 11. Numerične simulacije odziva stavbe v naravnem me- rilu z MLM: (a) krivulje odziva in (b) vzorec poškodb stavbe utrje- ne s CRM-oblogami. (b) dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 10 tost utrjevanja z maltnimi oblogami, ki so armirane s kompo- zitnimi vlakni. Obnašanje se občutno izboljša tako za obreme- nitve, ki delujejo v ravnini zidov, kot tudi izven ravnine zidov. Rezultati eksperimentov so bili ključni za validacijo računskih modelov, s katerimi se modelira nelinearni odziv. Odziv smo modelirali z modeli različnih natančnosti, od detajlnih analiz interakcije med komponentami do razmeroma enostavnih modelov s koncentrirano plastičnostjo za modeliranje odziva stavb. Seveda raziskave niso končane in mnogo vprašanj ostaja od- prtih. Jasno pa je, da je odziv zidanih konstrukcij, utrjenih z maltnimi oblogami, zahteven inženirski in raziskovalni pro- blem. Opravljene raziskave in ugotovitve predstavljajo osnovo za razvoj postopkov projektiranja in izbiro ustreznih metod utrjevanja v praksi. 6 ZAHVALA Del raziskav je bil financiran iz evropskega projekta Horizon 2020 s pogodbo Marie Sklodowska-Curie No 101003410 (pro- jekt conFiRMa). Del raziskav je bil financiran iz evropskega fonda za regijski razvoj v sklopu programa Italija-Slovenija po pogodbi No FIN- CON-2020-0000009-P-P (project Constrain). Za strokovne nasvete in pomoč se zahvaljujemo prof. B. Patzáku in prof. A. Kohoutkovi (ČVUT, CZ), prof. M. Tomaževiču in M. Lutman (ZAG, SI) ter podjetju Fibre Net S.p.A. (I). 7 LITERATURA Boem, I., Characterization of textile-reinforced mortar: state of the art and detailed level modelling with a free open-source finite element code, Journal of Composites for Construction, 26, 04022060, 2022a. Boem, I., Masonry elements strengthened through Textile-Re- inforced Mortar: application of detailed level modelling with a free open-source Finite-Element code. Construction and Buil- ding Materials, 357, 129333, 2022b. Boem, I., Multi-layer modelling of masonry structures strengthened through Textile-Reinforced Mortar, Open Re- search Europe, 2, 132, 2022c. Gams, M., Farič, M., Pučnik, V., Eksperimentalne raziskave utrje- nih prekladnih delov kamnitih zidov (Experimental research of strengthened stone masonry spandrels), V: Zbornik : 42. zbo- rovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Rogaška Slatina, 2021. Gattesco, N., Boem I., Experimental and analytical study to evaluate the effectiveness of an in-plane reinforce¬ment for masonry walls using GFRP meshes, Construction and Building Materials, 88, 94–104, 2015. Gattesco, N., Boem I., Characterization tests of GFRM coating as a strengthening technique for masonry buildings, Compo- site Structures, 165, 209–222, 2017a. Gattesco, N., Boem I., Out-of-plane behavior of reinforced ma- sonry walls: Experimental and numerical study, Composites Part B: Engineering, 128, 39–52, 2017b. Gattesco, N., Boem, I., Rizzi, E., Bez, A., Gams, M., Marič, M., Pučnik, V., Dudine, A., The Experimental campaign and nume- rical simulations of the Constrain project, Interreg Italia-Slove- nija standard project co-funded with European Regional De- velopment Fundaion, Technical Report, 2022. Micelli, F., Aiello, M. A., Residual tensile strength of dry and impregnated reinforcement fibres after exposure to alkaline environments, Composites Part B: Engineering, 159, 490-501, 2019. Micelli, F., Corradi, M., Aiello, M. A., Borri, A., Properties of Aged GFRP Reinforcement Grids Related to Fatigue Life and Alkali- ne Environment, Applied Sciences, 7(9), 897, 2017. Sisti, R., Castori, G., Dudine, A., Borri, A., In-plane response of mortar plates strengthened by traditional or innovative re- inforcement materials (Comportamento a taglio di lastre di CRM, FRCM o intonaco armato tradizionale - in Italian), In: Pro- ceedings of XVIII Conference “ANIDIS L’ingegneria Sismica in Italia”, Pisa University Press, Ascoli Piceno, I, 2019. Slika 12. Numerična simulacija stavbe z modelom s koncen- trirano plastičnostjo LPM: (a) pogled na model in (b) krivulje odziva. (b) dr. Ingrid Boem, prof. dr. Natalino Gattesco, Allen Dudine, doc. dr. Matija Gams POTRESNO UTRJEVANJE ZIDANIH STAVB: PREDSTAVITEV RAZISKAV S KOMPOZITI ARMIRANIH MALTNIH OBLOG (a) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 11 Povzetek Prispevek prikazuje rezultate obsežne eksperimentalne študije vpliva različnih parametrov betona in armature na velikost izvleč- ne sile oziroma sprijemne napetosti med rebrasto armaturno palico in okoliškim betonom. Analiziran je vpliv premera armatur- nih palic, starosti betona oziroma njegove tlačne trdnosti ter vsebnosti jeklenih vlaken v betonu. Poleg omenjenih parametrov je podrobno analiziran tudi vpliv predhodnega bentonitnega premaza armaturnih palic na sprijemnost med betonom in ar- maturo. Preiskave so izvedene skladno z veljavnimi standardi pri laboratorijskih pogojih, pri čemer smo za merjenje pomikov pri preiskavi izvlečne sile uporabili najnovejši laserski sistem. Vse preiskave smo izvedli na večjem številu vzorcev, kar nam je poleg analize z osnovnimi statističnimi parametri omogočilo tudi izvedbo analize z naprednejšo statistično tehniko analize variance (AnoVa). Rezultati kažejo, da predhodni bentonitni premaz armaturnih palic v večini primerov ni statistično značilno vplival na zmanjšanje sprijemne napetosti med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Podobne ugotovitve veljajo tudi v primeru analize vpliva premera armaturnih palic ter vsebnosti jeklenih vlaken v betonu, medtem ko je višja starost betona statistično značilno vplivala na povečanje sprijemne napetosti med vgrajeno armaturno palico in okoliškim betonom. Ključne besede: beton, rebrasta armatura, sprejemna napetost, izvlečna sila doc. dr. Gregor Trtnik, univ. dipl. inž. grad. grega.trtnik@igmat.eu Igmat, d. d., Zadobrovška cesta 4, 1000 Ljubljana dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. jakob.sustersic@irma.si Irma, d. o. o., Špruha 18, 1236 Trzin prof. dr. Tomaž Hozjan, univ. dipl. inž. grad. tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 620.17:691.328 ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM INFLUENCE OF DIFFERENT PARAMETERS ON THE BOND BETWEEN REINFORCEMENT STEEL BARS AND CONCRETE doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 12 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Summary The paper presents the results of a comprehensive experimental study aimed at analyzing the influence of various parameters of concrete and reinforcement on the pull-out force (bond strength) between rebar reinforcement and the surrounding con- crete. The influence of reinforcement diameter, concrete age (and thus compressive strength), and amount of steel microfibers on pull-out force (bond strength) is discussed. Moreover, the influence of bentonite suspension on reinforcement bars is also studied. The experiments were performed according to valid standards under standard laboratory conditions. In order to de- termine slip, i.e. displacements between concrete and reinforced bar, a sophisticated optical laser device was used. All the tests were performed on a large number of specimens, which allowed us to analyze the results using the AnoVa statistical technique. The results show that bentonite suspension has generally no statistically significant influence on the bond strength between concrete and reinforcement. Similar results were determined when the influence of reinforcement diameter and the amount of microfibers in concrete were analyzed. On the other hand, the influence of concrete age (and thus concrete compressive strength) on bond strength between concrete and reinforcement was statistically significant. Key words: concrete, reinforcement, bond strength, pull-out force Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 13 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM 1 UVOD Armiranobetonske konstrukcije so projektirane tako, da be- ton (po večini) prevzema tlačne, jeklena armatura v betonu pa natezne napetosti. Vzajemno delovanje betona in vgrajene armature je možno predvsem zaradi podobnega temperatur- nega raztezka betona in jeklene armature, alkalnega okolja, ki ga okoliški beton nudi vgrajeni armaturi in jo s tem ščiti pred korozijskimi procesi, ter dobrega stika oziroma sprijemnosti med vgrajeno (rebrasto) armaturo in okoliškim betonom. Ustrezna kvaliteta stika med betonom in vgrajeno rebrasto ar- maturo tako poleg lastnosti betona samega in armature po- membno vpliva na nosilnost armiranobetonskega elementa oziroma konstrukcije kot celote, še posebej pri konstrukcijah, ki so med fazo uporabe dinamično obremenjene. Temu primerno današnji standardi (predvsem standardi potresno varnega pro- jektiranja) določajo, da se kot armatura v betonu uporablja iz- ključno rebrasta armatura. V tem primeru je ustrezen stik med armaturo in okoliškim betonom zagotovljen preko treh meha- nizmov, in sicer z adhezijo, trenjem med armaturno palico in okoliškim betonom ter zaklinjanjem reber armaturne palice v okoliški beton ([Bilek, 2017], [Saje, 2021], [Yoo, 2018]). Adhezija, ki nastane v zgodnji fazi hidratacije betona s sprijemanjem hi- dratizirajočih se cementih delcev na površino jeklene armatu- re predstavlja prevladujoč mehanizem v prvi fazi, tj. pri nizkih obremenitvah armiranobetonskega elementa. Pri višjih obre- menitvah mehanizem adhezije odpove, stik med betonom in vgrajeno armaturo pa od tod dalje zagotavlja predvsem me- hanizem trenja in zaklinjanja [Saje, 2021]. Naaman [Naaman, 2003] je ugotovil, da predvsem zaklinjanje reber armaturnih palic v okoliški beton predstavlja prevladujoč mehanizem pri zagotavljanju sprijemne trdnosti med vgrajeno armaturno pa- lico in okoliškim betonom v primeru večjih obremenitev. Zaradi pomembnosti kvalitetnega stika med okoliškim be- tonom in vgrajeno armaturo z vidika nosilnosti, stabilnosti in trajnosti armiranobetonskih konstrukcij številni raziskovalci pogosto preučujejo vpliv različnih parametrov betona in ar- mature na velikost izvlečne (angl. »pull out«) sile Fizvl oziroma sprijemne napetosti τ med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Sprijemno napetost τ med okoliškim betonom in armaturno palico določimo po enačbi (1), kjer je Φ nazivni pre- mer armaturne palice, le pa sidrna dolžina, tj. dolžina, na ka- teri je armaturna palica v neposrednem stiku z okoliškim be- tonom. Sprijemna napetost τmax označuje največjo sprijemno napetost, ki se pojavi pri izvlečni sili Fmax skladno z enačbo (2). (1) (2) Saje in Lopatič [Saje, 2021] sta analizirala vpliv običajne rebraste jeklene armature in različne bazaltne armature na sprijemno trdnost τmax med vgrajeno armaturo ter betonom običajne in visoke trdnosti. Ugotovila sta, da ima tako pri preizkušancih z jekleno kakor tudi pri preizkušancih z bazaltno armaturo pre- mera 12 mm tlačna trdnost betona pomemben vpliv na spri- jemno trdnost med betonom in armaturo. V obeh primerih so bile vrednosti τmax v primeru uporabe betona visoke trdnosti za približno 70–80 % višje kot v primeru betona običajne trdnosti. Preizkušanci z vgrajeno bazaltno armaturo so sicer dosegali za približno 30 % nižje vrednosti τmax v primerjavi s preizkušanci z rebrastimi jeklenimi armaturnimi palicami. Gangolu s so- delavci [Gangolu, 2007] je analiziral vpliv različne vrste reber na sprijemno trdnost τmax v primeru betonov visoke trdnosti in ugotovil, da je bila vrednost τmax v primeru gladkih armaturnih palic (brez reber) za približno 40–50 % nižja od vrednosti τmax v primeru armaturnih palic s spiralno orientiranimi rebri. Prav tako je bila vrednost τmax v primeru spiralno orientiranih reber višja kot vrednost τmax v primeru reber, ki so bila orientirana ho- rizontalno oziroma pravokotno na os armaturne palice. Vpliv premera armaturnih palic na velikost τmax je bil majhen, z veča- njem sidrne dolžine le pa se je vrednost τmax zmanjševala. Do podobnih ugotovitev je prišel Bashir s sodelavci [Bashir, 2019], ki je analiziral vpliv premera Φ in sidrne dolžine le armaturnih palic z različnimi oblikami reber na vrednost τmax. Ugotovil je, da se je velikost izvlečne sile Fmax z večanjem premera in sidrne dolžine sicer povečevala, medtem ko se je velikost τmax z veča- njem premera in sidrne dolžine v splošnem zmanjševala ne glede na vrsto in orientacijo reber. Kljub številnim študijam in rezultatom, prikazanim v literaturi, je vpliv posameznih parametrov vgrajenih armaturnih palic in okoliškega betona na stik med vgrajenimi armaturnimi pali- cami in okoliškim betonom še vedno dokaj neraziskan oziro- ma so si rezultati različnih študij med seboj nasprotujoči. To je deloma posledica dejstva, da obstoječi rezultati ne zajemajo dovolj velikega števila posameznih preskušancev za korektno oziroma naprednejšo statistično analizo dobljenih rezultatov. V tem prispevku z napredno statistično tehniko analize varian- ce (AnoVa) analiziramo rezultate obsežnega eksperimentalne- ga dela, s ciljem ugotoviti vpliv različnih parametrov armature in okoliškega betona na sprijemnost med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Tako analiziramo vpliv premera vgraje- nih armaturnih palic, starosti (in s tem tlačne trdnosti) betona ter vsebnosti jeklenih vlaken v strukturi betona na stik med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Dodatno v vseh pri- merih analiziramo tudi vpliv predhodnega bentonitnega pre- maza na armaturnih palicah na stik med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Eksperimentalno delo je potekalo v labo- ratorijih za beton inštitutov Igmat, d. d., in Irma, d. o. o. 2 MATERIALI IN METODE 2.1 Uporabljeni materiali 2.1.1 Beton Za izdelavo vzorcev smo uporabili kontraktorski beton, pri ka- terem sta vezivno komponento predstavljala dva cementa, in sicer CEM I 42,5 N SRO (20 % skupnega deleža cementa) ter CEM III/B 32,5 N – LH/SR (80 %) v skupni količini 470 kg/m3. Dodana je bila mikrosilika v suspenziji v količini 3,2 % skupne mase cementa v sveži betonski mešanici. Efektivno vodo/ve- zivno razmerje (v/v)ef smo določili po naslednji enačbi: (v/v)ef = (dodana voda + voda v suspenziji + voda v kemijskih dodatkih) / (skupna količina cementa + suhi delež mikrosilike v suspenziji) (3) Za agregat smo uporabili drobljeni apnenčev agregat iz sepa- racije Calcit Kamnik nazivnih frakcij 0/2 (30 % celotne vsebno- sti agregata v betonu), 0/4 (29 %), 4/8 (16,5 %), 8/16 in 16/32 mm (skupaj 24,5 %) ter kameno moko v količini 15 % mase cemen- ta. Betonu smo dodali tri kemijske dodatke, in sicer hiperpla- Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 14 stifikator, zavlačevalec vezanja in stabilizator. Deleže posame- znih dodatkov smo določili eksperimentalno na način, da je konsistenca sveže betonske mešanice, določena z metodo razleza, s posedom znašala 550 ± 100 mm, vsebnost zraka v sveži betonski mešanici pa < 3,0 %. V primeru mikroarmirane- ga betona smo uporabili kratka jeklena vlakna s sidri, ki nimajo pomembnega vpliva na obdelovalnost svežega betona. Dolži- na vlaken je znašala 16 mm, njihov premer pa 0,5 mm. Upora- bljena vlakna so prikazana na sliki 1d v nadaljevanju. Svežemu betonu smo pred vgradnjo v kalupne preizkušance določili nekatere osnovne lastnosti skladno z veljavnimi stan- dardi. Rezultati izmerjenih lastnosti svežega betona so prika- zani v preglednici 1, pri čemer so bile vse lastnosti določene pri standardnih laboratorijskih pogojih. Rezultati, prikazani v preglednici 1, predstavljajo povprečne rezultate treh preizku- šancev. Pri starosti betona 28 oziroma 90 dni smo pri običajnih labora- torijskih pogojih skladno z veljavnimi standardi določili nekate- re osnovne lastnosti strjenega betona, rezultate teh preiskav pa prikazujemo v preglednici 2. V vseh primerih so prikazani pov- prečni rezultati treh preizkušancev. Tlačna trdnost betona je bila določena na preizkušancih v obliki kocke s stranico 15 cm. 2.1.2 Armatura Uporabljena je bila jeklena armatura v obliki rebrastih ar- maturnih palic dveh različnih premerov, in sicer ∅12 mm in ∅22 mm. Osnovne lastnosti uporabljenih armaturnih palic, do- ločene s standardnim nateznim preskusom skladno s SIST EN 6892-1:2020 [SIST, 2020], ter delež reber, določen skladno s standardom SIST EN ISO 15630-1:2019 [SIST, 2019h], so prikaza- ni v preglednici 3. Pri tem Rp0,2, Rm, Rm/Rp0,2, dfmax in Agt označujejo napetost na meji tečenja, natezno trdnost, razmerje med na- tezno trdnostjo in napetostjo na meji tečenja ter raztezek pri največji doseženi natezni sili Fmax. Delež reber označuje oznaka fR in predstavlja delež reber glede na prečni prerez armaturne palice. 2.1.3 Bentonitni premaz Bentonitni premaz se uporablja pri izdelavi diafragem. Pri tem se izkopani segment najprej zapolni z bentonitno izplako, nato pa se vgrajuje beton po kontraktorski metodi. Kontrak- torski beton izpodriva bentonitno izplako, pri čemer mora biti zagotovljen ustrezen stik med betonom in vgrajeno armaturo. Za pripravo bentonitnega premaza smo uporabljali bento- nit, sestavljen iz visokokoncentrirane bentonitne gline, natri- ja in dodatka suhega polimera. V 1 m3 vode smo dodali 60 kg bentonita. 2.2 Priprava preizkušancev Pred izvedbo preizkusa smo skladno z dodatkom D standarda SIST EN 10080:2005 [SIST, 2005] pripravili testne preizkušance v obliki betonske kocke s stranico 20 cm z vgrajeno armatur- no palico v središčni osi betonskega preizkušanca, za kar smo uporabili posebne kalupe z izvedeno odprtino za vgradnjo jeklene armaturne palice (slika 1a). Omenjeni standard predpi- suje velikost stranice kocke betonskega preizkušanca najmanj 20 cm oziroma najmanj 10x premer palice, kar v primeru ar- maturnih palic premera 22 mm pomeni najmanjšo velikost stranice betonskega preizkušanca 22 cm. Na podlagi dejstva, da v nobenem primeru med izvedbo preizkusa ni prišlo do no- benih poškodb betonskega preizkušanca, ocenjujemo, da ne- koliko manjša dimenzija betonskega preizkušanca v primeru palic premera 22 mm ni vplivala na rezultate preizkusa. Dolži- na armaturne palice je znašala približno 1,0 m, pri čemer je bil na spodnji strani betonskega preizkušanca prosti del armatur- ne palice dolžine 50 mm, na zgornji strani pa dolžine 750 mm. Skladno s standardom je bil stik med betonom in armaturno palico zagotovljen le na dolžini 5Φ (slika 1b), torej na dolžini, ki v primeru palic premera ∅=12 mm pomeni sidrno dolžino le=60 mm, v primeru palic premera ∅ =22 mm pa sidrno dolži- no le=110 mm. Na preostali dolžini (tj. 140 mm v primeru palic premera ∅=12 mm oziroma 90 mm v primeru palic premera Lastnost Oznaka Rezultat Standard Temperatura betona Tb 25,5°C SIST EN 12350-1:2019 [SIST, 2019a] Razlez s posedom 600/620 mm SIST EN 12350-8:2019 [SIST, 2019d] Tečenje H2; tkončni 61 mm; 1,16 sek SIST EN 12350-10:2010 [SIST, 2010] Vsebnost zraka Ac 1,4 % v/v SIST EN 12350-7:2019 [SIST, 2019c] Prostornin- ska masa r 2368 kg/m3 SIST EN 12350-6:2019 [SIST, 2019b] vodo/vezivno razmerje (v/v)eff 0,417 SIST 1026:2016, NC [SIST, 2016] Preglednica 1. Rezultati preiskav svežega betona. Preglednica 3. Osnovne lastnosti uporabljenih armaturnih palic. Preglednica 2. Rezultati preiskav strjenega betona pri sta- rosti 28 in 90 dni. Lastnost Oznaka Rezultat 28 dni Rezultat 90 dni Standard tlačna trdnost fcm 68,4 MPa 79,3 MPa SIST EN 12390-3:2019 [SIST, 2019f] statični modul ela- stičnosti E 42,6 Gpa 42,5 GPa DIN 1048 [DIN, 1991] odpornost proti pro- doru vode e 9,7 mm 8,0 mm SIST EN 12390-8:2019 [SIST, 2019g] Φ (mm) Rp0,2 (MPa) Rm (MPa) Agt (%) fR 12 596,5 716,1 9,04 0,067 22 566,0 699,5 10,12 0,088 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 15 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM ∅=22 mm) je bil stik med betonom in armaturo v celoti prepre- čen z namestitvijo plastične cevke (slika 1b) na ustrezen del armaturne palice. Po ustrezni namestitvi jeklene armaturne palice v posamezne kalupe smo le-te zapolnili z betonom (sli- ka 1c). Vgradnjo kontraktorskega betona, kakršnega smo upo- rabili pri predmetnih preiskavah je potrebno izvesti brez vibri- ranja, kar smo upoštevali pri vgradnji betona v preizkušance. Ustrezno vgradnjo brez segregacije in naknadnega izločanja vode ter ustrezno zgoščenost betona smo dosegli s predhod- no opisanim ustreznim projektiranjem sveže betonske meša- nice in posledičnim doseganjem lastnosti betona v svežem stanju. Po izdelavi smo preizkušance pred razkalupljanjem 24 ur negovali v laboratorijskih pogojih pri relativni vlagi RH 60±5 % ter temperaturi okolice 20±2°C. Po razkalupljanju smo preizkušance do preiskave (tj. 28 dni oziroma 90 dni) negovali skladno s standardom SIST EN 12390-2:2019 [SIST, 2019e]. 2.3 Uporabljene metode 2.3.1 Določitev osnovnih lastnosti armaturnih palic Osnovne lastnosti uporabljenih armaturnih palic, prikazane v preglednici 3, so bile določene s standardnim nateznim preskusom po SIST EN 6892-1:2020 [SIST, 2020]. Za izvedbo preskusa smo uporabili univerzalni preskuševalni stroj Zwick Z400 s posebnimi čeljustmi, ki omogočajo ustrezen oprijem armaturnih palic v smislu popolne preprečitve morebitnega zdrsa armaturne palice na mestu vpenjanja med izvajanjem preiskave. Vzorec armaturne palice smo obremenjevali do porušitve skladno z metodo A224 standarda SIST EN 6892- 1:2020 [SIST, 2020], ki določa obremenjevanje s kontroliranim pomikom oziroma kontrolirano deformacijo vzorca. Izvajanje nateznega preskusa armaturne palice skladno s standardom SIST EN 6892-1:2020 [SIST, 2020] prikazuje slika 2. Za merjenje deformacij med izvajanjem preskusa smo uporabili napredne optične senzorje proizvajalca Zwick, model laserXtens Array HP z resolucijo 0,11 µm. Rezultati nateznega preskusa kaže- jo, da uporabljene armaturne palice ustrezajo armaturnemu jeklu kvalitete B500B. 2.3.2 Določitev deleža reber na armaturnih palicah Količino oziroma delež reber glede na obseg palice fR smo določali s posebnim merilnim sistemom RIB3D turškega pro- izvajalca PSARON HTI s pripadajočo programsko opremo, pri Slika 1. Prikaz izdelave preizkušancev za izvedbo preiskave izvlečne sile Fizvl in fotografija uporabljenih vlaken v mikroarmi- ranih betonskih mešanicah. (a) (b) (c) (d) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 16 čemer so bile te meritve opravljene na Zavodu za gradbeništvo ZAG v Ljubljani. Rezultati kažejo, da je količina reber ustrezna glede na zahteve relevantnega standarda. Optični merilni sistem omogoča zajem 3D-slike armaturne palice s premerom do 50 mm z avtomatsko izmero njenih osnovnih lastnosti (nominalni premer, orientacija, razporedi- tev in višina reber, površina reber) ter natančno merjenje ko- rozijskih poškodb po izpostavi v agresivnih okoljih. Z natančni- mi izmerami globin lokalnih korozijskih poškodb, obsegom poškodovane površine, njeno topografijo, zmanjšanjem prese- ka palice in volumnom korodiranega materiala oprema omo- goča zanesljivo analizo korozijskih poškodb in izračun lokalnih in generalnih korozijskih hitrosti. Izvajanje preiskave količine reber na rebrasti armaturni palici prikazuje slika 3. 2.3.3 Določanje izvlečne sile med betonom in vgrajeno armaturo Izvlečni preizkus je bil izveden skladno z dodatkom D-stan- darda SIST EN 10080:2005 [SIST, 2005]. Za izvedo preiskave smo vzorec namestili v ustrezen adapter tako, da smo obre- menitev nanašali na zgornjem, daljšem koncu palice v smeri navzgor (slika 4). Temu primerno smo z ustreznim podpor- nim sistemom popolnoma preprečili morebitni premik be- tonskega vzorca navzgor med izvajanjem preskusa. Pomike oziroma zdrs med armaturno palico in betonom smo merili s posebnim optičnim laserskim sistemom, kar predstavlja po- membno izboljšavo glede na standard SIST EN 10080:2005 [SIST, 2005], ki navaja spremljanje pomikov z mehansko meril- no urico. Medsebojni zdrs med betonom in armaturno palico smo spremljali tako, da smo merili spremembo razdalje med dvema referenčnima točkama (slika 5). Pomična referenčna točka ja bila določena na armaturni palici (leva točka na sliki 5), fiksna referenčna točka pa na posebni kovinski ploščici dimen- zije 50/50 mm, ki je bila fiksno pritrjena na spodnjo stranico betonske kocke (desna točka na sliki 5). S tem so bili doseženi boljša resolucija in posledično natančnejše meritve pomikov armaturne palice med izvedbo preiskave. Slika 2. Izvajanje nateznega preskusa armaturne palice skladno s standardom SIST EN 6892-1:2020 [SIST, 2020]. Slika 4. Prikaz preizkuševalne opreme in izvedbe preizkusa izvlečne sile Fizvl. Slika 3. Določanje deleža reber na armaturnih palicah. Slika 5. Prikaz referenčnih točk za merjenje zdrsa med be- tonskim preizkušancem in armaturno palico med izvedbo preizkusa. doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 17 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM 2.3.4 Analiza variance in preskušanje hipotez Poleg osnovnih statistik smo za analizo vpliva posameznih parametrov na velikost Fmax oziroma τmax ter ovrednotenje re- zultatov izvedenih preiskav uporabili naprednejšo statistično tehniko analize variance (AnoVa). Detajlnejši opis teoretične- ga ozadja metode AnoVa je dostopen v številnih publikacijah, npr. [Turk, 2011]. Izračunali smo statistiko F in kritično vrednost statistike F (oznaka Fcrit) ter postavili naslednjo ničelno (H0) in alternativno (H1) hipotezo: H0 - Vpliv analiziranega parametra (tj. starost betona, premer armaturne palice, vsebnost vlaken v betonu ter predhodni bentonitni premaz) na vrednost Fmax (oziroma τmax) je statistič- no značilen. H1 - Vpliv analiziranega parametra (tj. starost betona, premer armaturne palice, vsebnost vlaken v betonu ter predhodni bentonitni premaz) na vrednost Fmax (oziroma τmax) ni statistič- no značilen. V primeru F ≥ Fcrit ničelno hipotezo sprejmemo in trdimo, da je vpliv analiziranega parametra na vrednost Fmax (oziroma τmax) statistično značilen, v primeru F < Fcrit pa ničelno hipotezo zavrnemo in ugotovimo, da vpliv parametra na vrednost Fmax (oziroma τmax) ni statistično značilen. Za stopnjo zaupanja smo izbrali faktor α=0,05, ki se običajno uporablja pri podobnih študijah. 3 REZULTATI PREISKAV 3.1 Splošen potek diagrama d – Fizvl in d - τ Slika 6 prikazuje splošen potek diagrama naraščanja izvlečne sile Fizvl oziroma sprijemne napetosti τ v odvisnosti od pomika oziroma zdrsa med vgrajeno armaturno palico in okoliškim betonom d. Največja izvlečna sila Fmax in največja sprijemna napetost τmax predstavljata najvišjo točko na diagramih, prika- zanih na sliki 6. S slike 6 vidimo, da diagrama d - Fmax oziroma d - τmax lahko razdelimo na štiri karakteristične faze. Prva faza predstavlja naraščanje izvlečne sile Fizvl (oziroma sprijemne napetosti τ), pri čemer je stik med betonom in armaturno palico še v celoti zagotovljen (tj., znaša vrednost medseboj- nega zdrsa d = 0). Sledi druga faza, v kateri pomik d narašča linearno z izvlečno silo Fizvl do dosežene največje izvlečne sile Fmax oziroma sprijemne napetosti τmax. Za tretjo fazo je značilen praktično linearen padec vrednosti Fizvl (oziroma vrednosti τ) z nadaljnjim naraščanjem vrednosti d, v zadnji (4.) fazi pa se vrednost d izrazito povečuje ob manjši intenzivnosti padanja vrednosti Fizvl (oziroma vrednosti τ). Ocenjujemo, da je v fazi 1 stik med vgrajeno armaturo in okoliškim betonom v glavnem posledica adhezije, v fazah 2 in 3 trenja med armaturno palico in okoliškim betonom ter zaklinjanjem reber palice v okoliški beton, v fazi 4 pa po večini le še z zaklinjanjem reber palice v okoliški beton. 3.2 Vpliv premera armature na vrednosti Fmax in τmax Slika 7 prikazuje vpliv premera armature na vrednosti Fmax (slika 7a) in τmax (slika 7b). Prikazane so povprečne vrednosti štirih (v primeru brez predhodnega premaza) oziroma petih (v primeru s predhodnim premazom) rezultatov ter standar- dni odkloni rezultatov od povprečnih vrednosti. Pričakovano je povečanje premera armaturne palice rezultiralo v občutno večji izvlečni sili Fmax tako v primeru, ko palice niso bile pred- hodno premazane z bentonitnim premazom, kot tudi v pri- meru prehodnega premaza palic z bentonitnim premazom. V primeru brez predhodnega premaza se je s povečanjem premera armaturnih palic z 12 mm na 22 mm izvlečna sila Fmax povečala povprečno za 273 %, v primeru predhodnega bentonitnega premaza pa v povprečju za 268 %. Nasprot- no je v primeru sprijemne napetosti τmax povečanje le-te s povečanjem premera praktično zanemarljivo in znaša brez predhodnega premaza armaturnih palic v povprečju 11 %, s predhodnim premazom armaturnih palic pa v povprečju 9 %. Opazno je, da je pri obeh premerih armaturnih palic predhod- ni bentonitni premaz rezultiral v nekoliko nižjih vrednostih Fmax in τmax. Pri palicah premera 12 mm sta v primeru predhod- nega bentonitnega premaza izvlečna sila Fmax in sprijemna napetost τmax v povprečju nižji za 21 %, pri palicah premera 22 mm pa za 22 %. Slika 6. Splošen potek diagrama spreminjanja: a) izvlečne sile Fizvl oziroma b) sprijemne napetosti τ v odvisnosti od pomika oziroma zdrsa med vgrajeno armaturno palico in okoliškim betonom d. (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 18 3.3 Vpliv starosti betona na vrednosti Fmax in τmax Slika 8 prikazuje vpliv starosti in s tem tlačne trdnosti betona na vrednosti Fmax (slika 8a) in τmax (slika 8b). Premer armaturnih palic je v tem primeru znašal 12 mm. Prikazane so povprečne vrednosti štirih (v primeru brez predhodnega premaza) oziro- ma petih (v primeru s predhodnim premazom) rezultatov ter standardni odkloni rezultatov od povprečnih vrednosti. Iz preglednice 2 je razvidno, da je povprečna vrednost tlačne trdnosti betona pri starosti 28 dni znašala 68,4 MPa, pri starosti 90 dni pa 79,3 MPa. Slika 8 kaže, da so se s povečanjem starosti betona iz 28 na 90 dni povečale vrednosti Fmax in τmax tako v primeru predhodnega premaza kot v primeru brez predhod- nega premaza. V primeru predhodnega premaza je povečanje vrednosti Fmax oziroma τmax s povečanjem starosti betona v pov- prečju znašalo 28 %, v primeru brez predhodnega premaza pa 57 %. Pri obeh starostih betona je predhodni bentonitni pre- maz armaturnih palic rezultiral v nekoliko nižjih vrednostih Fmax in τmax. Pri starosti betona 28 dni sta v primeru predhodnega bentonitnega premaza izvlečna sila Fmax in sprijemna napetost τmax v povprečju nižji za 27 %, pri starosti betona 90 dni pa za 56 %. 3.4 Vpliv vsebnosti vlaken v betonu na vrednosti Fmax in τmax Slika 9 prikazuje vpliv količine jeklenih vlaken v betonu na vred- nosti Fmax (slika 9a) in τmax (slika 9b). Premer armaturnih palic je v tem primeru znašal 22 mm. Prikazane so povprečne vrednosti štirih (v primeru brez predhodnega premaza) oziroma petih (v primeru s predhodnim premazom) rezultatov ter standardni odkloni rezultatov od povprečnih vrednosti. Razvidno je, da je s povečanjem količine vlaken v splošnem opaziti malenkostno zmanjšanje izvlečne sile Fmax in sprijemne napetosti τmax. Z do- datkom 40 kg/m3 vlaken sta se izvlečna sila Fmax in sprijemna napetost τmax v primeru predhodnega premaza armaturnih pa- lic sicer povečali za približno 4 % glede na preskušance brez vlaken, v primeru brez predhodnega premaza pa je opazno zmanjšanje vrednosti Fmax in τmax za približno 6 %. Z nadaljnjim povečanjem vlaken s 40 kg/m3 na 80 kg/m3 je v primeru predhodnega premaza armaturnih palic prišlo do zmanjšanja vrednosti Fmax in τmax za približno 11 %, v primeru brez predhodnega premaza pa za približno 13 %. V vseh pri- merih je opaziti, da je predhodni premaz armaturnih palic s premazom rezultiral v zmanjšanju vrednosti Fmax in τmax. V pri- meru, ko v betonu ni bilo prisotnih vlaken, je to zmanjšanje znašalo v povprečju 29 %, v primeru mikroarmiranega betona pa za približno 15 %. Slika 7. Vpliv premera armature na vrednosti: a) Fmax in b) τmax. Slika 8. Vpliv starosti betona na vrednosti: a) Fmax in b) τmax. (a) (b) (a) (b) doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 19 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM 3.5 Statistična analiza vpliva posameznih parametrov na vrednosti Fmax oziroma τmax V nadaljevanju prikazujemo rezultate statistične analize vpli- va predhodnega premaza armaturnih palic na vrednosti Fmax oziroma τmax, dobljene z metodo analize variance (Anova). V primeru, ko je vrednost Fcrit večja od vrednosti statistike F, velja, da je vpliv predhodnega premaza na dosežene vrednosti Fmax oziroma τmax statistično značilen. S slike 10 vidimo, da je predhodni premaz armaturnih palic statistično značilno vplival na zmanjšanje vrednosti Fmax oziro- ma τmax le v primeru 90 dni starih vzorcev, v katerih je bila na- meščena armaturna palica premera 12 mm, ter v primeru 28 dni starih vzorcev z armaturno palico premera 22 mm. V osta- lih primerih predhodni premaz armaturnih palic ni povzročil statistično značilnega znižanja vrednosti Fmax oziroma τmax. S slike 11 vidimo, da je tako v primeru brez predhodnega pre- maza armaturnih palic (slika 11a) kot v primeru, ko so bile arma- turne palice predhodno premazane z bentonitnim premazom (slika 11b), povečanje starosti betona iz 28 na 90 dni ter pove- čanje premera armaturnih palic iz 12 mm na 22 mm statistič- no značilno vplivalo na povečanje vrednosti izvlečne sile Fmax. Povečanje starosti betona z 28 na 90 dni je v obeh primerih (torej brez predhodnega premaza in s predhodnim premazom armaturnih palic) statistično značilno vplivalo na povečanje vrednosti sprijemne napetosti τmax, za razliko od vpliva na vred- nost Fmax pa vpliv premera armaturnih palic na vrednosti τmax ni statistično značilen ne glede na predhodni premaz armaturnih palic (slika 12). Dodajanje vlaken v beton v nobenem primeru ni statistično značilno vplivalo ne na vrednosti izvlečne sile Fmax (slika 11) ne na vrednosti sprijemne napetosti τmax (slika 12). Slika 9. Vpliv vsebnosti vlaken v betonu na vrednosti: a) Fmax in b) τmax. Slika 10. Statistična značilnost vpliva premaza na dosežene vrednosti Fmax oziroma τmax. Slika 11. Statistična značilnost vpliva posameznih parame- trov na dosežene vrednosti Fmax: a) brez premaza; b) s pre- mazom. (a) (b) (a) (b) Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 20 4 DISKUSIJA Iz rezultatov preiskav, prikazanih v predhodnih poglavjih, je razvidno, da se vrednosti sprijemnih napetosti med vgrajeno rebrasto armaturo in okoliškim betonom v povprečju gibljejo v območju med 10–17 MPa, kar je primerljivo z rezultati sprijem- nih napetosti, prikazanimi v literaturi ([Bashir, 2019], [Saje, 2021]). Uporabljen predhodni premaz armaturnih palic je v vseh analiziranih primerih vplival na zmanjšanje izvlečne sile Fmax oziroma sprijemne napetosti τmax, pri čemer je to zmanjšanje v povprečju znašalo med 15–56 %. Kljub navedenemu dejstvu je bilo statistično značilno zmanjšanje vrednosti Fmax oziroma τmax ob predhodnem premazu armaturnih palic ugotovljeno le v primeru 90 dni starih vzorcev z armaturno palico premera 12 mm ter v primeru 28 dni starih vzorcev z armaturno pa- lico premera 22 mm. V ostalih primerih vpliv predhodnega premaza armaturnih palic ni statistično značilno vplival na vrednosti izvlečne sile Fmax oziroma sprijemne napetosti τmax, kar je posledica relativno velikega raztrosa (variance) med po- sameznimi rezultati znotraj posameznega sklopa preiskav. To dejstvo kaže, da bentonitna izplaka v splošnem ne vpliva po- membneje na sprijemnost med v beton vgrajeno armaturo in okoliškim betonom. Medtem ko je povečanje premera armaturnih palic z 12 mm na 22 mm tako v primeru predhodnega bentonitnega prema- za kot v primeru brez predhodnega premaza (pričakovano) vi- soko statistično značilno vplivalo na povečanje izvlečne sile Fmax (slika 10), pa vpliv omenjene spremembe na doseženo sprije- mno napetost τmax ni statistično značilen (slika 11). Te ugotovitve sovpadajo z ugotovitvami, ki jih je predstavil Gangolu s sode- lavci [Gangolu, 2007], medtem ko sta Bashir s sodelavci [Ba- shir, 2019] in Eligehausen ter Tayeh s sodelavci ([Eligehausen, 1988], [Tayeh, 2019]) ugotovila malenkostno zmanjšanje spri- jemne napetosti τmax s povečanjem premera armaturnih palic. Količina vlaken v betonu v nobenem primeru ni imela stati- stično značilnega vpliva na vrednost izvlečne sile Fmax (slika 10) oziroma sprijemne napetosti τmax (slika 11). To kaže na dejstvo, da prisotnost vlaken v betonu ne vpliva na sprijemnost med betonom in armaturo. Rezultat je pričakovan, saj vsebnost vla- ken v betonu ne vpliva bistveno na lastnosti oziroma kvaliteto stičnega območja med armaturno palico in cementnim vezi- vom, ki pri kvaliteti stika med armaturno palico in okoliškim betonom igra ključno vlogo. Nasprotno se seveda s starostjo betona njegove mehanske lastnosti in s tem stično območje med betonom in armaturo ter posledično jakost stika med armaturno palico in cementnim vezivom povečujejo. To se od- raža v statistično značilnem povečanju vrednosti tako izvlečne sile Fmax kot tudi sprijemne napetosti τmax s povečanjem starosti betona z 28 na 90 dni. 5 ZAKLJUČKI V predmetnem prispevku analiziramo vpliv različnih parame- trov betona in vgrajene rebraste armature na velikost izvlečne sile Fmax oziroma sprijemne napetosti τmax med vgrajeno arma- turo in okoliškim betonom. Preiskavo izvleka armaturne pa- lice iz betona smo izvedli skladno z dodatkom D-standarda SIST EN 10080:2005 [SIST, 2005], pri čemer je najpomemb- nejšo modifikacijo glede na standard predstavljala uporaba naprednega optičnega merilca deformacij oziroma pomi- kov med izvedbo preiskave. Na podlagi prikazanih rezultatov lahko podamo predvsem naslednje pomembne zaključke in ugotovitve: – Predhodni bentonitni premaz armaturnih palic je statistič- no značilno vplival na zmanjšanje vrednosti Fmax oziroma τmax le v primeru 90 dni starih vzorcev, v katerih je bila na- meščena armaturna palica premera 12 mm, ter v primeru 28 dni starih vzorcev z armaturno palico premera 22 mm. V ostalih primerih predhodni premaz armaturnih palic ni povzročil statistično značilnega znižanja vrednosti Fmax oziroma τmax. – V primeru brez predhodnega premaza se je s povečanjem premera armaturnih palic z 12 mm na 22 mm izvlečna sila Fmax povečala povprečno za 273 %, sprijemna napetost τmax pa za povprečno 11 %. V primeru predhodnega bentonitne- ga premaza se je s povečanjem premera armaturnih palic z 12 mm na 22 mm izvlečna sila Fmax povečala v povprečju za 268 %, sprijemna napetost τmax pa za povprečno 9 %. Med- tem ko je tako v primeru predhodnega premaza kot v pri- meru brez premaza armaturnih palic povečanje premera Slika 12. Statistična značilnost vpliva posameznih parametrov na dosežene vrednosti τmax: a) brez premaza; b) s premazom. (a) (b) doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 21 doc. dr. Gregor Trtnik, dr. Jakob Šušteršič, prof. dr. Tomaž Hozjan ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH PARAMETROV NA STIK MED REBRASTO ARMATURO IN BETONOM armaturnih palic statistično značilno vplivalo na povečanje izvlečne sile Fmax, pa ta sprememba na vrednosti sprijemne napetosti τmax ni imela statistično značilnega vpliva. – V primeru brez predhodnega premaza se je s povečanjem starosti betona z 28 dni na 90 dni izvlečna sila Fmax oziroma sprijemna napetost τmax povečala za 57 %, v primeru pred- hodnega premaza pa za 28 %. V obeh primerih je poveča- nje starosti betona statistično značilno vplivalo na poveča- nje izvlečna sila Fmax oziroma sprijemne napetosti τmax. – Z dodajanjem vlaken v beton je v splošnem sicer prišlo do malenkostnega zmanjšanja izvlečne sile Fmax oziroma spri- jemne napetosti τmax, pri čemer pa ta vpliv tako v primeru brez prehodnega premaza kot v primeru predhodnega premaza ni statistično značilen. 6 LITERATURA Bashir, M. T., Ansar, M., Muhammad, S., Farid F., Abbas, M. I., Pul- l-out Behavior of Conventional Steel Reinforcement in Normal and High Strength Concrete, International Journal of Scientific Engineering and Science, 3 (4), 18-25, 2019. Bilek, V., Bonczkova, S., Hurta, J., Pytlik, D., Mrovec, M., Bond Strength Between Reinforcing Steel and Different Types of Concrete, Procedia Engineering, 190, 243-247, 2017. DIN, DIN 1048-1, Testing concrete; testing of fresh concrete, DIN, 1991. Eligehausen, R., Popov, E. G., Bertera, V. V., Local bond stress-s- lip relationships of deformed bars under generalized excitati- ons, R.No.UCB/EERC-83/23,EERC, Berkeley, 1988. Naaman, A. E., Engineered steel fibers with optim l properties for reinforcement of cement composites, Journal of advanced concrete technology, 1 (4), 241-252, 2003. Gangolu, A. R., Pandurangan, K., Sultana, F., Eligehausen, R., Stu- dies on the pull-out strength of ribbed bars in high-strength concrete, Research Gate, https://www.researchgate.net/pu- blication/288403054_Studies_on_the_pull-out_strength_of_ ribbed_bars_in_high-strength_concrete, 1-6, 2007. Saje, D., Lopatič, J., Obnašanje stika med betonom in armatur- nimi palicami iz bazaltnih vlaken, Gradbeni Vestnik, 70, 186- 196, 2021. SIST, SIST EN 10080:2005, Jeklo za armiranje betona - Varivo armaturno jeklo - Splošno, Slovenski inštitut za standardizaci- jo, Ljubljana, 2005. SIST, SIST EN 12350-10:2010, Preskušanje svežega betona - 8. del: Samozgoščevalni beton - Preskus z L-zabojem, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2010. SIST, SIST 1026:2016 Beton - Specifikacija, lastnosti, proizvo- dnja in skladnost - Pravila za uporabo SIST EN 206, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2016. SIST, SIST EN 12350-1:2019, Preskušanje svežega betona - 1. del: Vzorčenje in naprave za preskušanje, Slovenski inštitut za stan- dardizacijo, Ljubljana, 2019a. SIST, SIST EN 12350-6:2019, Preskušanje svežega betona - 6. del: Gostota, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019b. SIST, SIST EN 12350-7:2019, Preskušanje svežega betona - 7. del: Vsebnost zraka - Metode s pritiskom, Slovenski inštitut za stan- dardizacijo, Ljubljana, 2019c. SIST, SIST EN 12350-8:2019, Preskušanje svežega betona - 8. del: Samozgoščevalni beton - Preskus razleza s posedom, Slo- venski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019d. SIST, SIST EN 12390-2:2019, Preskušanje strjenega betona - 2. del: Izdelava in nega vzorcev za preskus trdnosti, Slovenski in- štitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019e. SIST, SIST EN 12390-3:2019, Preskušanje strjenega betona - 3. del: Tlačna trdnost preskušancev, Slovenski inštitut za standar- dizacijo, Ljubljana, 2019f. SIST, SIST EN 12390-8:2019, Preskušanje strjenega betona - 8. del: Globina vpijanja vode pod pritiskom, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019g. SIST, SIST EN ISO 15630-1:2019, Jeklo za armiranje in prednape- njanje betona - Metode preskušanja - 1. del: Armaturne palice, drogovi in žica, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019h. SIST, SIST EN 6892-1:2020, Kovinski materiali - Natezni preskus - 1. del: Metoda preskušanja pri sobni temperaturi, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2020. Tayeh, A. B., El Dada, Z. M., Shidada, S., Yusuf, M. O., Pull-out behavior of post installed rebar connections using chemical adhesives and cement based binders, Journal of King Saud University – Engineering Sciences, 31, 332-339, 2019. Turk, G., Verjetnostni račun in statistika, Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2011. Yoo, D. Y., Shin, H. O., Bond performance of steel rebar embed- ded in 80–180 MPa ultra-high-strength concrete, Cement and Concrete Composites, 93, 206-217, 2018. Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 22 Prvo slovensko avtocesto med Vrhniko in Postojno so začeli graditi leta 1970, dokončana je bila 29. decembra 1972, ko so jo svečano predali prometu. Leta 1973 so začeli graditi še od- sek od Postojne do razcepa na Razdrtem, ki je bil dokončan in predan prometu leta 1974. Odsek avtoceste Vrhnika–Postojna je bil projektiran kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi paso- vi oziroma pasovi za počasni promet. Normalni prečni profil (NPP) je bil širok 26,40 metra, vzorčni primer, ki so ga slovenski projektanti uporabili pri načrtovanju prve slovenske avtoceste, 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO pa je bil avtocestni odsek med Valencio in Barcelono v Španiji. Projektant prve slovenske avtoceste je bil inž. Leo Avanzo iz podjetja Projekt nizke gradnje Ljubljana. Trasa avtoceste med Vrhniko in Postojno je v glavnem potekala po gričevnatem te- renu, zato so bili izbrani naslednji projektni elementi: • računska hitrost Vr=120 km/h,• horizontalni radij Rhmin=700 m,• maksimalni vzdolžni naklon 4 %, • širina normalnega prečnega prereza NPP=26,40 m. Slika 1. Slovesna kolona vozil na odprtju prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno 29. decembra 1972. (Vir: Fotoarhiv Gregorja Ficka). mag. Gregor Ficko 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 23 mag. Gregor Ficko 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO Posebnost gradnje prve slovenske avtoceste je predstavljal potek trase preko kraškega območja. Na celotnem odseku avtoceste je bilo namreč odkritih več kot 400 kraških vrtač, ki so bile med gradnjo avtoceste zapolnjene ali kako druga- če urejene, trasa avtoceste pa je potekala tudi preko kraških vodotokov. Pri izdelavi lokacijske in projektne dokumentacije pa tudi kasneje pri gradnji je bilo močno poudarjeno čim bolj neopazno vključevanje avtocestne trase v prostor, po katerem je potekala. Zato so posebno pozornost namenili oblikovanju vkopov in nasipov, ozelenitvi obcestnega prostora ter zasaditvi poškodovanih gozdnih robov. Gradnja avtoceste Vrhnika–Po- stojna je bila razdeljena na tri odseke, ki so jih gradili od aprila 1970 do decembra 1972: • 9,22 km dolg odsek Vrhnika–Logatec, • 11,95 km dolg odsek Logatec–Unec, • 10,82 km dolg odsek Unec–Postojna. Da je bila prva slovenska avtocesta načrtovana na podlagi naj- višjih standardov, ki so glede projektiranja in gradnje avtocest takrat veljali v razvitem svetu, dokazuje tudi dejstvo, da je vsa projektirana in izvedena oprema ceste z določenimi tehnični- mi modifikacijami v uporabi še danes: od vertikalne prometne signalizacije, talnih oznak, varovalnih in odbojnih ograj, siste- ma za klic v sili, stranskih cestninskih postaj do avtocestnih baz z mehanizacijo in opremo za vzdrževanje. Gradnja odseka Vrhnika–Logatec Investitor odseka je bil Cestni sklad SRS, ki je skupaj z IBRD zagotovil tudi finančna sredstva za njegovo gradnjo. Trasa av- toceste se je pričela na območju čelne cestninske postaje Vrh- nika (danes je že odstranjena) in priključka na obstoječo magi- stralno cesto Ljubljana–Vrhnika pred Vrhniko. V nadaljevanju je z mostom prečkala Ljubljanico, nato pa je po barjanskem robu potekala mimo opekarne do Verda, kjer se je s 630 m dolgim viaduktom Verd dvignila na kraški svet, posejan s številnimi kraškimi jamami in vrtačami. Barjanski del tega avtocestnega odseka je bil zgrajen z lahkimi nasipi, ki so bili uporabljeni tudi pri gradnji naslednjega avtocestnega odseka od Vrhnike pro- ti Ljubljani, ki je ravno tako potekal po nenosilnih barjanskih tleh. Železniško progo Ljubljana–Koper je avtocesta prečkala pod znamenitim Štampetovim mostom – železniškim viaduk- tom, kjer sta bila skozi krilne zidove viadukta izvrtana dva krat- ka predora. Prav pri Štampetovem mostu so se zgodili nepredvideni za- pleti, ki bi se lahko za graditelje končali tudi tragično, saj je prišlo do nepričakovane porušitve dobršnega dela železniške- ga nasipa na območju mostu. Prvotni načrt je bil tak, da se že- lezniški nasip Štampetovega mostu, ki je bil narejen za potre- be južne železnice še v času avstrijskega cesarstva in obnovljen po drugi svetovni vojni, najprej prevrta in ojača z betonom, saj bi ga v naslednji fazi gradnje lažje prevrtali in speljali avtocesto pod njim. Sicer bi bilo izvajalcem lažje porušiti dva loka mostu, toda to bi pomenilo prekinitev mednarodnega železniškega prometa za najmanj dva tedna, kar pa ni bilo sprejemljivo. Dolžina preboja Štampetovega mostu je znašala 15 metrov. V začetku vrtanja ni bilo večjih tehničnih težav. Vrtalo se je po švicarskem sistemu »bernold« s potiskanjem jeklenih opažnih plošč po obodu izkopa in sprotnim izkopavanjem čela. Pred- hodno so nasip zainjektirali s posebno injekcijsko maso, ki bi morala zagotoviti dobro vezavo gruščnatega materiala v nasi- pu, vendar je ni. Na polovici izkopa je prišlo do porušitve čela izkopa in pragovi dvotirne železniške proge so zabingljali v zra- ku. Sreča v nesreči je bila, da so bili delavci ravno na malici, drugače bi jih zasulo. Zaradi nepričakovane nesreče je nastala panika, saj bi moral prvi vlak pripeljati iz postojnske smeri čez 10 ali 15 minut, a so ga k sreči ustavili. Bila je velika sreča v ne- sreči, da se ni zgodila katastrofa. Za začasno konstrukcijo so nato pod progo položili jeklene nosilce, da so lahko vlaki zelo počasi vozili čez. Ob otvoritvi avtoceste Štampetov most ni bil dokončan, urejen je bil začasni obvoz, ki so ga odstranili šele spomladi leta 1973. Viadukt Verd, ki je najdaljši premostitveni objekt na tem avtoce- stnem odseku, je bil od prvotno projektirane dolžine 462,20 m naknadno podaljšan še za 5 polj na severni polovici in za 4 po- lja na južni polovici v smeri proti Verdu. Objekt je bil grajen po tedaj najsodobnejši metodi kot monolitna konstrukcija s pomičnim opažem, ki ga je izvajalec objekta GIP Gradis Lju- bljana uvozil iz ZR Nemčije. Objekt je bil razdeljen na 19 polj z razponom 34 m, pri čemer sta bili krajni polji dolgi 26,50 m Slika 2. Gradnja voziščne konstrukcije na odseku med Vrhni- ko in Logatcem v smeri proti Ljubljani. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 3. Začasni obvoz pod Štampetovim mostom na odse- ku med Vrhniko in Logatcem. (Vir: Fotoarhiv Gregorja Ficka). Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 24 oziroma 25,50 m. V prečnem prerezu je bil viadukt zgrajen z dvema ločenima objektoma s prečnim prerezom v obliki dvoj- nega T-nosilca. Objekt je bil temeljen v nosilna tla pod barjan- skimi zemljinami s piloti Benotto. Stebri viadukta so armirano- betonski in povezani s horizontalno armiranobetonsko prečko. Prekladna konstrukcija mostu je prednapeta v vzdolžni smeri. Glavni izvajalec del na tem odseku je bilo eno največjih jugo- slovanskih gradbenih podjetij tedanjega obdobja Jugoslavija- put Beograd, ki je traso avtoceste, obvoze, priključke in pre- mostitvene objekte, dolge do 50 m, zgradil skupaj s še dvema velikima gradbenima podjetjema iz Srbije: Planum Beograd in Partizanski put Beograd. Gradbena dela so si med seboj razdelili glede na uporabljeno tehnologijo gradnje, ki je bila odvisna od geološke sestave tal (barje oziroma kraški teren). Poseben tehnični problem je predstavljala gradnja avtoceste po barjanskem delu trase, kjer je na začetku gradnje v aprilu 1970 prišlo do zamud zaradi nedorečenih projektnih rešitev. Ta del je bil zgrajen na lahkem nasipu iz elektrofiltrskega pepela. Del trase, ki je potekal po kraškem apnencu, je bil zgrajen brez večjih tehničnih težav. Neposredno ob trasi avtoceste so po- stavili bazo za pridobivanje kamnitih materialov ter proizvo- dnjo asfaltnih in betonskih mešanic. Nadvoz in most na pri- ključku Vrhnika je zgradila beograjska Mostogradnja, sistem za klic v sili pa Iskra iz Kranja. Odgovorna projektantska podjetja so bila Projekt Nizke grad- nje Ljubljana za traso avtoceste, obvoze lokalnih in magistral- nih cest, vodnogospodarske ureditve ter za premostitvene objekte, dolge do 50 m, IBT Trbovlje za priključne klančine in cestninske postaje, Mostogradnja Beograd za nadvoz in most na priključku Vrhnika ter združenje Joint-Venture, ki so ga ses- tavljali GIPOSS Ljubljana, GIP Gradis Ljubljana, Biro za projek- tiranje Maribor ter Ing. Bung Heidelberg GmbH (ZR Nemčija) za viadukt Verd. V sklopu gradnje odseka med Vrhniko in Logatcem je bilo ob 9,2 km štiripasovne avtoceste zgrajenih še 12,9 km obvozov lokalnih in magistralnih cest, priključek Vrhnika, pet nadvo- zov, štirje podvozi in cestninska postaja Vrhnika. Izkopanih je bilo 944.000 m3 kamnitih materialov, izvedenih 1.043.000 m3 nasipov in 185.000 m3 lahkih nasipov iz elektrofiltrskega pe- pela. Gradnja odseka Logatec–Unec Investitor odseka je bil Cestni sklad SRS, ki je skupaj z IBRD zagotovil tudi finančna sredstva. Odsek so začeli graditi apri- la 1970. Trasa odseka med Logatcem in Uncem se je pričela s priključkom za Logatec, ki ga je z avtocesto povezovala 4,4 km dolga navezovalna cesta; ta je s podvozom prečkala železniško progo Ljubljana–Trst. Trasa avtoceste je železniško progo preč- kala z nadvozom Derviše, nato pa se je vzpenjala proti Suhe- mu vrhu, kjer je dosegla tudi najvišjo višinsko koto 542 m. Od tod naprej je trasa potekala vzporedno z železnico vse do Iva- njega sela, kjer je z viaduktom Ivanje selo prečkala regionalno cesto in kraške vrtače. V območju prečkanja regionalne ceste Planina–Rakek je bil lociran drugi avtocestni priključek Unec. Na obeh avtocestnih priključkih sta bili zgrajeni tudi stranski cestninski postaji Logatec in Unec, ki sta v uporabi še danes. Trasa avtoceste se je nato vzpenjala ter z viaduktom Unec Slika 4. Gradnja viadukta Verd na odseku med Vrhniko in Logatcem. Izdelava pomičnega opaža prednapete monoli- tne prekladne konstrukcije. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 5. Obrisi štiripasovne avtoceste so že vidni. Spust proti viaduktu Verd v smeri proti Ljubljani. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 6. Nadvoz na odseku avtoceste med Vrhniko in Loga- tcem v smeri proti Postojni. (Vir: Fotoarhiv DARS). mag. Gregor Ficko 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 25 mag. Gregor Ficko 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO prečkala dolino, nato pa pod železniško progo Ljubljana–Ko- per, ki jo je križala v 10 m globokem vkopu, prešla v zadnji, tretji avtocestni odsek med Uncem in Postojno. V geološkem profilu je avtocesta med Logatcem in Uncem potekala po trdem kraš- kem terenu, predvsem po apnencu in po dolomitu. Na odseku med Logatcem in Uncem so bili zgrajeni trije večji premostitveni objekti, ki so bili daljši kot 50 m: • viadukt Derviše pod kotom 37° prečka železniško progo Ljubljana–Trst in gozdno cesto. Dolg je 68,50 m in širok 28,30 m. Konstrukcija objekta je sestavljena iz dveh loče- nih armiranobetonskih plošč, spojenih v plitvo temeljeno okvirno konstrukcijo, • viadukt Ivanje selo je plitvo temeljen na dolomitni podlagi. Premostitvena konstrukcija je podprta z enim stebrom s prečnikom, na katerega je položenih sedem vzdolžno pred- napetih nosilcev. Voziščna plošča je armiranobetonska in monolitna. Objekt je dolg 225 m in širok 28,30 m. Sestavljen je iz dveh ločenih konstrukcij, vmesni prostor pa je zaprt z montažnimi ploščami, • viadukt Unec je sestavljen iz sedmih 25-metrskih razponov. Skupna dolžina objekta je 200 m. Ker ima desno vozišče še pas za počasni promet, je zgornja konstrukcija, ki ima enako statično zasnovo kot viadukt Ivanje selo, sestavljena iz sedmih nosilcev na levem in osmih na desnem vozišču. Vsa gradbena dela na trasi avtoceste in premostitvenih objek- tih do 50 m, razen podvoza pod železnico na priključni cesti za Logatec, je izvajalo GP Mavrovo iz Skopja, ki je bilo sicer dobro tehnološko opremljeno, vendar pa je zaradi ostrih tehničnih zahtev, povezanih s kvaliteto gradnje, dela opravljalo z dolo- čenimi težavami. V Uncu je podjetje postavilo svojo betonar- no, asfaltno bazo in drobilnico kamnitih materialov. Dela so v glavnem potekala v skladu s časovnimi načrti, saj so bile ka- pacitete uporabljene gradbene mehanizacije zadostne. Grad- nja viaduktov Unec in Ivanje selo je potekala brez problemov po tehnologiji, ki jo je razvil GIP Gradis Ljubljana in ki je bila v praksi že preizkušena. Večji problem je predstavljala gradnja viadukta Derviše čez elektrificirano dvotirno železniško progo Ljubljana–Trst. Izvajalec Giposs Ljubljana je vložil veliko napo- rov v realizacijo tega kratkega, vendar tehnološko in tehnično zelo zahtevnega objekta. Kot podizvajalca sta pri gradnji od- seka sodelovala še Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, ki je izvajalo dela na železniški infrastrukturi, ter Iskra Kranj, ki je izvajala sistem za klic v sili. Naknadno je bila v Lomu določena lokacija za avtocestno počivališče, na katerem je Petrol zgradil obojestranski bencinski servis ter motel z restavracijo. Investi- tor gradnje obeh ploščadi počivališča je bil Cestni sklad SRS, investitor objektov ter komunalne in energetske opreme pa Petrol. Odgovorna projektantska podjetja so bila Projekt nizke grad- nje Ljubljana za traso avtoceste, obvoze lokalnih in magistral- nih cest, vodnogospodarske ureditve, premostitvene objekte, dolge do 50 m, ter viadukt Derviše, IBT Trbovlje za priključne klančine in cestninske postaje, GP Mavrovo Skopje – projektivni biro za premostitvene objekte, dolge do 50 m, ter GIP Gradis Ljubljana, Biro za projektiranje Ljubljana za viadukta Ivanje selo in Unec. V sklopu gradnje odseka med Logatcem in Uncem so bili ob skoraj 12 km štiripasovne avtoceste zgrajeni še obvozi lokalnih in magistralnih cest, priključek Logatec s 4,4 km dolgo nave- zovalno cesto ter železniškim podvozom, priključek Unec, se- dem nadvozov, pet podvozov in počivališče Lom. Izkopanih je bilo 1.010.000 m3 kamnitih materialov in izvedenih 901.000 m3 nasipov. Gradnja odseka Unec–Postojna Zadnji odsek med Uncem in Postojno je bil tehnično najtežav- nejši. Investitor odseka je bil prav tako Cestni sklad SRS, ki je skupaj z IBRD zagotovil tudi finančna sredstva za njegovo grad- njo. Odsek se je pričel s križanjem avtoceste in železniške proge Ljubljana–Trst ter je potekal ob železniški progi vse do Ravbar- komande, kjer je s 591,40 m dolgim viaduktom Ravbarkoman- da prečkal železniško progo, magistralno cesto in lokalno ces- to Postojna–Unec. Na viaduktu Ravbarkomanda je avtocesta dosegla tudi najvišjo višinsko koto 610,75 m. Trasa avtoceste se je nato mimo železniške postaje Postojna v ostrem zavoju spustila v ravnino do priključka Postojna, ki je bil zgrajen na križanju avtoceste z magistralno cesto Postojna–Reka. Na pri- ključku je bila zgrajena stranska cestninska postaja Postojna, ki Slika 8. Gradnja viadukta Ivanje selo. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 7. Odsek avtoceste med Logatcem in Uncem ob žele- zniški progi Ljubljana–Trst. (Vir: Fotoarhiv DARS). Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 26 za potrebe cestninjenja tovornega prometa obratuje še danes. Na območju Postojne je bil zgrajeno tudi počivališče Ravbar- komanda z obojestranskim bencinskim servisom ter parkirišči. V geološkem profilu je avtocesta med Uncem in Postojno na več kot 80 % svoje dolžine potekala po apnencu, na zadnjih dveh kilometrih na območju Postojne pa je prešla v konglome- rate in fliš. Dno doline je bilo zamočvirjeno, zato so bila potreb- na obsežna izkopavanja nenosilnih materialov. Na tem avtocestnem odseku je bil zgrajen tudi največji pre- mostitveni objekt med Vrhniko in Postojno, viadukt Ravbarko- manda. Objekt je bil plitvo temeljen v apnencu. Podporno kon- strukcijo so sestavljali votli armiranobetonski stebri, visoki do 33 m s prečno podporo, na kateri so za vsako vozišče položeni štirje I-nosilci. Dolžina leve polovice objekta je 545,60 m, dolži- na desne polovice pa 591,40 m. Objekt ima zaokrožitveni radij R=2000 m. Širina objekta med ograjami je znašala 26,40 m, med zunanjima robovoma objekta pa 28,52 m. Zgornja kon- strukcija objekta je montažna, tako prednapeti vzdolžni nosil- ci razpona 37,70 m kot tudi prečni nosilci. Voziščna plošča je sestavljena iz montažnih plošč, ki so z armaturo in betonom skupaj z nosilci povezane v celoto. Ta rešitev se je kasneje iz- kazala za slabo, saj je viadukt v 25-letni uporabi zaradi eks- tremnih vremenskih razmer (sneg, veter, nizke temperature) ter obilnega soljenja popolnoma propadel. Obnovljen je bil najprej v 90. letih prejšnjega stoletja, potem pa še leta 2015, vendar je v strokovnih krogih potekala dolgotrajna polemika, povezana s predlogi, da bi namesto sanacije viadukt porušili ter zgradili novega. Pogodbeni izvajalec za vsa dela na tem odseku je bilo združe- nje GAST Ljubljana, v katerem so bili Slovenija ceste Ljubljana, Primorje Ajdovščina, GIP Gradis Ljubljana in Tehnogradnje Ma- ribor, ki so si pogodbena dela medsebojno razdelili tako, da je pretežni del premostitvenih objektov, dolgih do 50 m, ter viadukt Ravbarkomanda zgradil GIP Gradis Ljubljana, medtem ko sta vsa druga gradbena dela na avtocesti izvedli podjetji Slovenija ceste Ljubljana in Primorje Ajdovščina. Pri gradnji so kot podizvajalci sodelovala še druga podjetja: kranjska Iskra je izvajala sistem za klic v sili, Železniško gradbeno podjetje Ljub- ljana dela na železniški infrastrukturi, Geološki zavod Ljubljana pa geotehnične objekte. Avtor: mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad. Slika 9. Gradnja podpornih stebrov viadukta Ravbarkoman- da. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 10. Gradnja viadukta Ravbarkomanda na odseku med Uncem in Postojno. (Vir: Fotoarhiv DARS). Slika 11. Predsednik SFRJ Josip Broz - Tito z direktorjem Ce- stnega sklada SRS inž. Lojzetom Blenkušem in takratnim slovenskim političnim vrhom ob ogledu prve slovenske av- toceste med Vrhniko in Postojno decembra 1972. (Vir: Foto- arhiv Gregorja Ficka). mag. Gregor Ficko 50-LETNICA ODPRTJA PRVE SLOVENSKE AVTOCESTE MED VRHNIKO IN POSTOJNO Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 27 A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inže- nirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 52-40-200; e-naslov: gradb.zveza@siol.net; gradbeni.vestnik@siol.net. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 09.00 do 14.00 ure; v petek ni uradnih ur za stranke! Pripravljalni seminar bo za: 1. Pooblaščene inženirje gradbene stroke 2. Vodje del za področje gradbene stroke Predavanja bodo iz naslednjih predmetov izpitnega programa: 1. Predpisi s področja graditve objektov, urejanja pros- tora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zbornič- nega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka 2. Investicijski procesi in vodenje projektov 3. Varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objektov 4. Področni predpisi in standardizacija s področja gra- ditve objektov PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2023 Cena za udeležbo na seminarju in za literaturo znaša 685,54 EUR z DDV. Kandidati lahko poslušajo tudi zgolj posamezno predava- nje v okviru rednih seminarjev, cena za obisk posameznega predavanja je 137,11 EUR z DDV. V cenah so všteti tudi odmori za kavo. Kotizacijo za seminar je potrebno nakazati ob prijavi na poslovni račun ZDGITS: SI56 0201 7001 5398 955. Prijavo je potrebno posredovati organizatorju (ZDGITS) na e-naslov gradb.zveza@siol.net najmanj 7 dni pred začet- kom seminarja! Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani ZDGITS (http:// www.zveza-dgits.si). Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije o strokov- nih izpitih in izpitnih programih je mogoče dobiti na sedežu IZS (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 12.00 ure, torek od 12.00 do 16.00 ure), na spletni strani IZS (www.izs.si) ali po telefonu (01) 547-33-19 oziroma M: 069 910 182 (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 10.00 do 12.00 ure; v torek od 14.00 do 16.00 ure). SEMINAR IZPIT 13. - 15. 02. 2023 21.03. do 28.03.2023 17. - 19. 04. 2023 23.05. do 30.05.2023 16. - 18. 10. 2023 21.11. do 28.11.2023 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2023 Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 28 FOTOREPORTAŽA GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Slika 1. Gradnja viadukta Gabrovica pod avtocestnim viaduktom Črni Kal. Investitor: 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. Inženir: DRI, upravljanje investicij, d. o. o., SŽ – Infrastruktura, d. o. o., Projekt, d. d. Nova Gorica, DIS Consulting, družba za sveto- vanje, pripravo in izvajanje investicij, d. o. o. Izvajalec del: CJV Kolektor CPG, d. o. o., Yapı Merkezi İnşaat ve Sanayi A.Ş. (Turčija) in Özaltın İnşaat Ticaret Ve Sanayi A.Ş. (Turčija) Osnovni podatki o drugem tiru Dolžina trase: 27,1 km Dolžina predorov: 20,5 km Skupna dolžina glavnih in servisnih predorskih cevi: 37 km Število viaduktov: 3 (Gabrovica, Glinščica in Vinjan) Dolžina viaduktov: 1,3 km Začetek gradnje: 2019 – pripravljalna dela, 2021 – glavna gradbena dela Zaključek gradnje: 2026 GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 29 GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Fotoreportaža Gradnja drugega tira je trenutno v najbolj intenzivni fazi. Približno 1000 delavcev dela na 14 predorskih deloviščih, dela se opravljajo tudi na dveh deloviščih obeh viaduktov, ki se še gradita. Slika 2. Prikaz trase drugega tira Divača–Koper. Traso sestavlja 7 predorov in trije viadukti. Slika 3. Izkopna dela v predoru Beka (T2). Slika 4. Izkop in podpiranje stopnice s talnim obokom v pre- doru Beka (T2). Največji infrastrukturni projekt v državi se pospešeno gradi. Drugi tir je predorska proga, saj kar 75 % trase med Divačo in Koprom poteka v predorih. Proga sestoji iz sedmih predorov in treh viaduktov – viadukt Glinščica je že zgrajen, saj je bilo to nujno potrebno, da se je lahko pričel izkop dveh najdaljših predorov tudi z druge strani, iz doline reke Glinščice. Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 30 Slika 5. Preboj prvega predora na trasi – predora Mlinarji (T7), 13. junij 2022. Slika 7. Portala glavne in servisne cevi najdaljšega predora na trasi drugega tira Lokev (T1) z divaške strani. Slika 6. Opažanje centralnega kanala v talnem oboku iz li- tega betona v predoru Mlinarji (T7). Slika 8. Opažni voz od znotraj. Dva predora na trasi – Mlinarji (T7) in Stepani (T3) – sta že izkopana. Izvajalci del (konzorcij treh podjetij: Kolektor CPG s turškima partnerjema, družbama Yapi Merkezi in Özaltin) ter podizvajalci morajo na celotni trasi izkopati 37 kilometrov glavnih in servis- nih cevi, do sedaj so izkopali 15 kilometrov. V treh predorih (T1, T7 in T8) že poteka izdelava sekundarne obloge predora, ki je razdeljena v več podfaz: izdelavo talnega oboka iz litega betona z oblikovanim centralnim kanalom za odvodnjavanje, izdelavo vzdolžnih temeljev, izvedbo sistema hidroizola- cije in odvodnjavanja predora, izdelavo notranjega oboka, oblikovanja instalacijskih kinet in polnilnega betona. Ko bodo v vseh predorih dela končana, sledijo še izvedba tira na togi podlagi ter vsa ostala železniška in elektro-strojna dela na trasi drugega tira. Trije viadukti: Gabrovica, Glinščica in Vinjan Viadukti na trasi bodo premostili tri večje doline, dolino reke Glinščice, Osapsko in Vinjansko dolino. Po konstrukcijski zasnovi in tehnologiji gradnje se med seboj precej razlikujejo. Vsak viadukt je namreč konstrukcijsko in arhitekturno prilagojen lokaciji, obliki terena in geologiji ter naravovarstvenim zahtevam. Viadukt Glinščica je že zgrajen, pri viaduktu Gabrovica se gradijo stebri, pripravljena je tudi že delavnica. V delavnici se naenkrat zabetonira 32 metrov prekladne konstrukcije, ki se potem potiska preko stebrov. Viadukt Vinjan se gradi s prostokonzolno tehniko, trenutno se gradijo stebri in kopljejo vodnjaki. GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 31 GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Fotoreportaža Slika 9. Viadukt Glinščica. Slika 10. Delavnica pri viaduktu Gabrovica. Slika 11. Gradnja stebrov pri viaduktu Gabrovica. Spremljanje gradnje z modelom BIM Pri projektu Drugi tir sledimo najnovejšemu tehnološkemu razvoju in trendom v gradbeništvu, zato je gradnja digitalizirana in podprta s tako imenovanim BIM-pristopom (BIM – Building Information Modeling). V BIM-pristopu so 3D-modeli nadgrajeni z dodatnimi informacijami o gradnikih in poteku gradnje. Projekt Drugi tir je med največjimi projekti v Evropi, kjer se BIM-pristop uporablja že v fazi načrtovanja in gradnje, uporabljen pa bo tudi v fazi obratovanja. Pomembnost izgradnje drugega tira Ključni cilj projekta je odstraniti ozko grlo na železniškem odseku Divača–Koper in posledično povečati konkurenčnost sloven- skega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo bi v 30 letih izgubilo po 145 milijonov evrov dodatne vrednosti na leto, če drugi tir ne bi bil zgrajen. Sosednje države bodo namreč v prihodnjih letih zgradile že svoje proge in bi se tovor selil tja. Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 32 Slika 12. Gradnja viadukta Vinjan. Slika 13. in 14. Segmentna gradnja stebrov viadukta Vinjan. Fotografije: Andraž Gregorič za 2TDK GRADBIŠČA DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE POVEZAVE DIVAČA–KOPER Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 januar 2023 33 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tadej Zorec, Zagotavljanje varnosti na gradbišču Poslovno skladiščnega objekta Schrack - Hoče, mentor doc. dr. Zoran Pučko, univ. dipl. gosp. inž., somentorica mag. inž. grad. Kristina Paska; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83395 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Aljaž Visinski, Triosne preiskave trdnosti na vzorcih zelenega betona, mentor izr. prof. dr. Samo Lubej, somentor doc. dr. Gregor Kravanja; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83441 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Ivana Bojchovska, Primerjalna analiza varovanja gradbene jame z jeklenimi zagatnicami in mikropiloti z uporabo tehnologije BIM, mentor doc. dr. Boštjan Pulko, somentor izr. prof. dr. Vojkan Jovičić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143495 Gregor Klobčar, Primerjava optimizacije krmilnih parametrov križišč na Dunajski cesti v Ljubljani v programih Sidra in Vistro, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura, somentor viš. pred. dr. Rok Marsetič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143494 KOLEDAR PRIREDITEV 17.-20.3.2023 ICBMC 2023 - 8th International Conference on Building Materials and Construction Kjoto, Japonska www.icbmc.org 28.-29.3.2023 6. konferenca Biznis in trendi v gradbeništvu Portorož, Slovenija https://akademija-fi nance.si/konference/gradbena-konferenca/ 4.-6.4.2023 S.ARCH BERLIN – 10th International Conference on Architecture and Built Environment Berlin, Nemčija www.s-arch.net/s-arch-berlin 22.-23.5.2023 SMARTINCS’23 - Conference on Self-Healing, Multifunctional and Advanced Repair Technologies in Cementitious Systems Gent, Belgija https://smartincs.ugent.be/index.php/conference 29.-31.5.2023 15th International Conference Underground Construction Prague 2023 Praga, Češka www.ucprague.com/ 7.-9.6.2023 17DECGE – 17th Danube - European Conference on Geotechnical Engineering Bukarešta, Romunija https://17decge.ro/ 25.-28.6.2023 9ICEG - 9th International Congress on Environmental Geotechnics Hania, Kreta, Grčija www.iceg2022.org 26.-28.6.2023 NUMGE 2023 - 10th European Conference on Numerical Methods in Geotechnical Engineering London, Anglija www.issmge.org/events/numge-2023 20.-23.8.2023 INTER-NOISE 2023 — 52nd International Congress and Exposition on Noise Control Engineering Čiba, Japonska https://internoise2023.org 3.-6.9.2023 IS-PORTO 2023 - 8th International Symposium on Deformation Characteristics of Geomaterials Porto, Portugalska https://web.fe.up.pt/~is-porto2023/ 17.-21.9.2023 12ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org 18.-22.9.2023 ICCC 2023 — 16th International Congress on the Chemistry of Cement 2023 Bangkok, Tajska www.iccc2023.org 28.-30.9.2023 11th International Conference on Auditorium Acoustics 2023 Atene, Grčija https://auditorium2023.org/ 14.-17.11.2023 WLF6 - 6th World Landslide Forum Firence, Italija https://wlf6.org/ 20.-22.11.2023 CREST 2023 — 2nd International Conference on Construction Resources for Environmentally Sustainable Technologies Fukuoka, Japonska www.ic-crest.com Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net