TDADIA FEBRUAR 1952 ve aria Nabožni slovenski mesečnik Ob svečnici - B.33 Babica nam bere...-P.Aleksander ofm.34 Mati dobrega sveta - P.Kazimir ofm. 35 Zgodba našega časa - O.H. 38 Vihar /pesem/ - Nada . 39 Še enkrat o Karme lu - P.Hugo Bren . 40 Sveča - P.Odilo ofm . 42 Misijon v vlaku - Piše star misijonar . 43 Vitez naše ljube Gospe - Prev.p.Odilo. 45 Po kraljestvu križa . 5Q V Rusiji molijo... - P.Aleksander ofm. 52 Nekaj o znamkah - P.Inocenc ofm . 55 "Angeli” - Jože Luskar . 57 Lemontski odmevi . 53 Kramljanje na zapečku . 6] Velja tudi tebi? - Mr.F.S.54 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik - Business Manager; Fr.Cyri I Shircel OFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. - * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - twi.ce in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of malling at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. LETNIK 44. ana FEBRUAR 1952. Ob suctnici božična pesem danes umira, jaslice se umikajo za eno leto. Kalvarija in pa sveti postni čas trkata na naša vrata. Praznik Kristusovega darovanja - svečnica. Cerkev blagoslavlja sveče za svojo porabo, blagoslav¬ lja jih tudi vernikom, ki jih odnašajo po bla¬ goslovu na svoje domove. . . Saj ne sme biti hiše brez blagoslovljene sveče ! - - - Farni zvon se nenadoma oglasi. Kratka je njegova beseda. Ljudje jo razumejo. Tam, sam ljubi Bog v nebesih ve kje, se nekdo pri¬ pravlja na daljno potovanje. Kam je namenjen njegov korak? V večnost. Sam Jezus v najsve - tejšem Zakramentu hoče biti njegov spremljevalec. Pri vseh hišah od¬ pirajo okna in vrata. Ljudje gledajo za gospodom in cerkovnikom ter se s skrbjo povprašujejo: “Kam neki gredo?" - Tam pred hišo, kamor so pri¬ šli, pa čakajo bližnji sosedje. S prižganimi svečami v rokah hočejo pri¬ praviti prihajajočemu Kristusu Kralju prijazen sprejem v hišo, kjer bodo morda kmalu ustavili uro. . . Saj Kralj prinaša mir in tolažbo opešanemu bolniku. Se še spominjate te stare navade, ki ste jo gotovo doživljali doma še kot otroci ? Žal tudi ta prelepa navada z drugimi vred umira, tu v naši deželi za morjem pa je itak ne poznajo, vsaj ne povsod. Zdaj je duhovnik vesel,če ga sploh pokličejo k bolniku, kaj šele, da bi mogel pričakovati kak sprejem z lučkami. . . Čemu taka bojazen pred sveto popotnico? Ah, saj nam je odgovor predobro znan! Ta nesrečni strah pred smrtjo! Človeku je določeno en¬ krat umreti. To vemo vsi in vendar hoče moderna duša domačim vsako misel na smrt zabrisati in prikriti. Iz mest je ta divja navada prišla tudi na deželo. Da, tudi tam že prikrivajo smrt z znanim izgovorom: “Le nikar vznemirjati bolnika!” Zato molči o testametnu, molči o sveti spovedi, molči o sveti popotnici in bodi tiho o duhovniku! Kako neusmiljen in pa brezčuten je vendar današnji svet! Zdravniki močno priporočajo težkim bolnikom mir, mir in zopet mir. . . Torej ne brezobzirno tekati po hiši, ne loputati z vrati, ne glasno govoriti ali se zadirati vpričo bolnika. Pa tudi ne v bolniški sobi skriv¬ nostno prišepetavati in s tem bolnika vznemirjati. Vsa čast tej skrbi za zunanji mir! Ali nemalokrat je bolnik b o 1 j p o t r e b e n n o t r a n j e g a miru, miru duše! Tega mu pa moderni čas noče privoščiti, sveče upanja v srečno večnost mu noče pravočasno prižgati. Le zdravje, le zdravje in nič o smrti, pa četudi vsi okrog že čutijo njeno bližino in si jo morda celo žele ! Poznal sem zdravnika. Ljudje so ga imeli za dobrega. To se pravi, 34 AVE MARIA da je s svojo resno znanostjo in spretnostjo že marsikomu pomagal zopet na noge. Pa je imel ta gospod doktor navado pri vsakem resnem bolniku vprašati, če so ga že dali prevideti. Ker mož ni bil ravno med najbolj vernimi, so se nekje začudili: “Kaj se vam zdi ata tako slab?" In zdravnik je ob tej priliki izdal skrivnost svojega vprašanja: “Ni še tako slab, da bi pričakovali smrt. Toda bolnika, ki je miren, mnogo lažje ozdravim, ka¬ kor pa bolnika, ki ga tare vse polno skrbi iz prejšnjega življenja. ” Ta misel se mi ne zdi napačna. Saj res ni nikjer zapisano, da bo moral umreti vsak bolnik, ki ga obišče duhovnik. Zato le nikar skrivati bolnika in ne gledati v sveti popotnici bližajoče se smrti! Privoščimo pa bolniku tisti nad vse potrebni mir, ki ga ves svet dati ne more, daje pa ga čista vest. Le nikar se ne boj, dragi prijatelj, da hodi za duhovnikom bela smrt. Ravno nasprotno! Z duhovnikom prihaja k bolniku življenje, če ne časno, pa večno. Smrt je kazen za greh, plačilo dušnega miru pa je večno življenje. Saj duhovnik prinaša k bolniku LUČ, ki je Kristus. . . B. Rabiča nam bete,.. Babica nam s knjige bere, v lepe kraje nas pelja, kjer sta Jezus in Marija skoz življenje romala. Babica besede bere, zraven venomer momlja: Vi ste moje drobne stvarce, kakor mladi rožni popki v vrtu našem, po gredicah. To veselja bo, ko šopki bodo zadehteli vse po oknih, Še na sivo, suho cesto! Popek gartrole spomladi v sonček kuka kar naprej, sonček ga spreminja v rožo, poln duha in poln nadej. Bog vas dal je, da kot popki pridno se razvijate; v Šopek zvil si Bog bo srčke prav iz te družinice... Stara mamica je brala, zdihnila je tak potihoma: Tudi jaz sem bila včasih popek, zdaj sem snopek žita zrelega... Kmalu, kmalu Bog požel me bo za kruhek v sveto Mesto. P.Aleksander OFM Februar 1952. 35 P. Kazimir OFM: J- Bilo je | a vzklik je ukazal dodati Marijinim litanijam papež Leon XIII. v letu 1903., je torej novejšega iz¬ vora. Ima pa staro zgodovino. Kar so povedali cer¬ kveni očetje in uče¬ niki, se ne da pri¬ merjati z Marijino besedo prvi Cerkvi. ploščo iz mavca. S to sliko seje to- rej zgodilo nekaj jjf/ sličnega, kakor v našem času s sli- ko naše Brezjanke ali milostno podo- V bo na Sveti Gori | pri Gorici, ki so nI jo odnesli iz cer- \ kve, da bi jo re¬ šili pred sovraž¬ niki krščanstva. na nedeljo dne 25.aprila 1497., ko so ljudje v Genezzaro o- pazili, da slika ne visi na steni, am¬ pak sama v zraku ob steni. Vest se je hitro razširila po okolici in trume ljudstva so hitele v napol popravlje¬ no cerkev, da se prepričajo o resni- Mestece Genezzano leži blizu Rima. Znano je po slavni božji poti; Marija, Mati dobrega sveta. Božje- potna cerkev je bila v rimskih časih poganski tempelj boginje Venere. Ko pa je krščanstvo dobilo svobodo, je neka pobožna in bogata žena tempelj prezidala v Marijino cerkev. A v te¬ ku stoletij je svetišče razpadlo. Šele v petnajstem stoletju so cerkev zno¬ va pozidali in jo zopet posvetili ne¬ beški Materi. Prav takrat so divji Turki vpadli v Evropo in najprej zadivjali po Bal¬ kanu. Bližali so se albanskemu me¬ stu Skadru, kjer je bila sloveča bo¬ žja pot s čudodelno Marijino podobo, h kateri so romali vsi balkanski kristjani in kjer so se godili veliki čudeži. Kristjani so hoteli rešiti milostno podobo pred Turki, prene¬ sli so jo pravočasno v novo cerkev v Genezzaro in jo tam izpostavili vernikom. Bila je slikana na težko ci govorice. In prepričali so se. Te¬ danji papež Pavel je dal zadevo pre¬ iskati po dveh škofih in posebni ko¬ misiji, ki je potrdila čudež. Sesta¬ vili so natančen zapisnik o vsem, kar so našli. S tem dnem so se začeli goditi v Genezzanu veliki čudeži, da so vsi strmeli. Prav kakor prej v Skadru v Albaniji. Cerkev je postala kmalu ena največjih Marijinih božjih poti v Italiji. Vsi veliki papeži so ljubili to božjo pot in romali tjakaj. Zlasti pa so tam iskali pomoči v težkih in zamotanih zadevah vladanja svete Cerkve. Tu pri Mariji so vselej na¬ šli dober svet in pravo rešitev. Zato ni čudno, da so papeži sami že zgo¬ daj začeli imenovati to božjo pot kot božjo pot “Matere dobrega sveta” in to ime nosi še danes. Zlasti veliko zaupanje .do tega posvečenega kraja je imel veliki pa¬ pež Leon XIII. Še kot mladenič je 36 Starodavna čudodelna po¬ doba Matere dobrega sveta v Genezzanu rad romal tjakaj. Ker pa kot papež ni mogel romati iz Vatikana, je imel sliko Ma¬ tere dobrega sveta na svoji pisalni mizi. Nanjo je sam napisalbesede;“Sin moj, vse- kdar poslušaj nasvet te Ma¬ tere ! ” Iz hvaležnosti do to¬ likih uslišanj je končno za¬ povedal, naj se tudi v litani¬ je uvrsti vzklik:" Mati dobrega sveta, prosi za nas!” Resnično ima ta naziv za vsakega človeka svoj veliki pomen. Da je Marija “ Mati dobre¬ ga sveta”, je jasno pokazala v svojem zemeljskem živ¬ ljenju in vsa dolga stoletja do danes. Že takoj pri prvem nasto¬ pu v javnosti skupno s svojim Sinom, na ženitnini v Kani Galilejski, je začela izvrše¬ vati službo svetovalke. Ko je govorila s Sinom, je sveto¬ vala služabnikom: “ Karkoli vam poreče, storite ! ” O, kolikokrat je do danes Marija izgovorila te be¬ sede dobrega sveta! Po Sinovem vnebohodu je bila božja volja, da je tudi ona prejela z apostoli Svetega Duha z njegovimi sedmerimi darovi, med katerimi je prvi dar modrosti. Modrost pa je zlasti potrebna vsakemu dobremu svetovalcu. Samo modri more dati moder nasvet. Tako je hotel Bog z darovi Svetega Duha Marijo še po - sebej usposobiti za njeno službo. Izročila nam pripovedujejo, kako je Marija izvrševala svoje poslan¬ stvo že med apostoli in prvimi kri¬ stjani. Vemo, da so se apostoli vdano shajali pri njej ter se z njo posvetovali o vsem velikem delu po¬ laganja temeljev Kristusove Cerkve na zemlji. Še bolj izvršuje Mati božja svo¬ jo vzvišeno nalogo po svojem vne¬ bovzetju, kot Mati človeškega rodu. Koliko slučajev nam poroča zgodovi¬ na Cerkve in krščanskih narodov. Ljudstvo in voditelji so vprašali za svet Marijo in ga tudi našli. Že sa¬ ma uvrstitev naziva v Marijine lita¬ nije nam je za to jasen dokaz. Vsi krščanski možje in žene vseh stoletij, ki so izvršili velika dela za Cerkev in človeštvo, so bili veliki Marijini častilci. Pri njej so iskali in tudi prejeli nasvete za svo¬ ja dela. In koliko je svetnikov v ne¬ besih, katere je pripeljala na pot svetosti samo Marija s svojimi ma- Februar 1 952. 37 terinskimi nasveti. Velika večina božjih potov, kjer človeštvo dobiva toliko milosti od nebeške Matere, je začela Marija sama. Prikazala se je temu ali one¬ mu in nasvetovala, naj na tem kraju postavijo njeno cerkve. Le poglejte Lurd, Fatimo, našo Sveto Goro. . . Marijino delo kot “Mater dobre¬ ga sveta” pri posameznih vernikih pa se sploh ne da popisati. Kdo ve za vse dobre nasvete, katere je da¬ jala z vso darežljivostjo vsem, ki so jo zanje prosili. Z njimi jim je po¬ magala, da so v težkih zadevah na¬ šli pravo pot, se rešili iz nevarno¬ sti, telesni ali pa dušni. Kolikokrat je ponovila besede iz ženitnine v Kani;“Vse, karkoli vam poreče, sto¬ rite ! ” Stori, kar ti pravi Kristus s svojimi nauki in svojim zgledom, pa se ne boš zmotil: pravilno boš rav¬ nal, rešil se boš, postal boš svetnik. S tem vzklikom “Mati dobrega sveta, prosi za nas ! ” v litanijah za¬ pojemo Mariji himno njenemu veli¬ kemu delu. Prosimo jo, naj bi bila tudi nam v vsem življenju in zlasti v težavah vsekdar “Mati dobrega sve¬ ta”. Prosimo jo, da bi nam izprosila to milost, da bi se vedno zavedali, kdo je naša najboljša svetovalka. Naj bi po njenih nasvetih vselej uravna¬ vali svoje življenje in vse svoje de¬ lovanje, da bi tako srečno živeli in se zveličali. Če pa je kdaj svet res potreboval Mater dobrega sveta, potem jo po¬ trebuje zlasti danes v naših tako zmedenih časih. Danes nastopajo krivi preroki, krivi Kristusi. Vse¬ mogoči odrešeniki sveta vstajajo z raznimi, na videz tako lepimi in prikupnimi nauki. In zakaj? Samo zato, “da bi bili izvoljenci božji za¬ peljani, ko bi bilo mogoče, ” kakor je napovedal že Kristus sam. Res lahko vidimo, kako se dajo premoti¬ ti celo taki, ki so drugače verni in dobri. Pa kjer so ljudje sledili tem krivim prerokom in jim pomagali do zmage, povsod so se kmalu pridko kesali. Ko so spoznali svojo zmoto, je bilo prepozno. Nakopali so si ne¬ izmerno mero gorja, prelivanja kr¬ vi, mučeništva in strašnega dušev¬ nega trpljenja. Ko bi se bili pred svojim usodnim korakom obrnili po nasvet k Materi dobrega sveta, bi se ne dali zapeljati in danes bi bilo vse drugače... Da, vse svoje življenje srečuje¬ mo na svoji poti na levi in desni ne¬ šteto svetovalcev, ki nas slepe, kakor je v raju kača slepila Adama in Evo, kakor je celo Kristusa sa¬ mega hotel premotiti Satan s svoji¬ mi zlobnimi nasveti in kar z beseda¬ mi svetega pisma. In vsi ti žalostni zgledi nam kažejo, kako znajo ti na¬ pačni svetovalci govoriti sladko, pre¬ meteno, zapeljivo in prepričevalno. Včasih je res težko spoznati resnico in videti za sladkimi besedami njih zlobne namene in njih škodljivost. Kako nam vse naše življenje da¬ je slabe nasvete satan s svojimi 38 skušnjavami! Kako svet s svojimi zapeljivimi nauki in zgledi! Kako naše pokvarjeno meso, naše strasti in poželenja! Kako je zlasti mlad človek v svoji lahkomiselnosti spre¬ jemljiv za najbolj slabe nasvete svo¬ jih sovražnikov. Pa tudi vse poznej¬ še življenje, da, prav do visoke starosti, do smrti ni človek varen pred njimi! Bog nam je dal spričo teh šte¬ vilnih in tako zlobnih svetovalcev na pot življenja tudi dobre svetovalce. Naš angel varuh, naša vest, naša vera, dobro duhovništvo, naši star¬ ši, lepi zgledi, dobre knjige. . . Vsi ti naj nam pomagajo v življenju, da bi se ne zmotili. A v svoji slabosti smo žal taki, da raje poslušamo slabe svetovalce kot pa dobre, da raje sledimo zlobnim in škodljivim nasvetom in se damo tolikokrat pre- AVE MARIA motiti. Pa vedno le v našo lastno dušno in telesno nesrečo. Da, celo tako daleč pade lahko človek, da so¬ vraži in preganja vse, ki mu hočejo dobro, samo da more laže slediti slabim svetovalcem. Na vse to mislimo, ko zaupno zakličemo v litanijah;“Mati dobrega sveta, prosi za nas !” Na vse to ho¬ čemo opozoriti našo nebeško Mater Marijo in jo ponižno prositi, naj bo vsekdar naša svetovalka, naša Mati dobrega sveta. Naj nam izprosi to veliko milost, da bomo vedno še pravočasno spoznali napačne sveto¬ valce in se jih ubranili; da bomo ve¬ dno častili Marijo in prihajali k njej po nasvete in njenim nasvetom tudi vselej junaško sledili. Kako velikega pomena je torej naš vzklik v Marijinih litanijah ! tako pripoveduje legenda, je nekega dne poklical na posvet vse svoje sodelavce. Hotel je, da mu natančno po¬ ročajo o svojem izvršenem delu. Da bi jih videli, koliko jih je prišlo! In vsi so se na vse grlo hvali IT. Eni so se ponašali, kako so preganjali vero, drugi so pripovedovali, kaliko duš so zapeljali v greh. Eni so imeli voblasti svetovni modni lo in pogubili tisoče. Drugi so širili sov¬ raštvo in sejali raz¬ dor ... Čisto v ozadju pa je stal vražiček, ves zamazan s čr - nilom: po obleki , obrazu in rokah. Zdelo se je, da je za žejo celo pil črnilo. V rokah pa je imel nalivno pero in se je z njim igral. "No, kaj si pa ti napravil zame?" ga je vprašal Lucifer, poglavar te pisane čre¬ de . "Vsem tem prijateljem sem pomagal k uspehom v njihovem velikem delu," je bil zgovoren vražiček. Ostali pa pokonci. "Saj ni res! Niti videli te nismo! " "Že verjamem, da me niste videli, "se je zvito zasmejal peklenšček in se poče- hljal po redki rdeči bradici. "Jaz nisem hodil za vami. Ves čas sem čepel po ti¬ skarnah in uredništvih listov. V milijonih in milijonih izvodov raznih časopisov, li¬ stov in knjig sem širil med ljudi vaše na¬ črte. Joj, kako so se mi nekateri uredniki klanjali! Vidite, dragi bratci, vaše delo trg: širili so nemora Februar 1952. brez mojega ne bi uspelo. Saj prihajam po zvitih tiskanih besedah celo v take hiše, kjer bi vas in mene pregnali z žegnano vo¬ do, če bi se prikazali kakršni smo. Ko jaz opravim svoje delo po tiskarnah in uredni¬ štvih, ko moje zavite tiskane laži omajejo vero v srcih... potem imate lahek posel." Vragi so umolknili, Lucifer pajepo- hvalil vražička:"Prav si povedal! Tisk je modernemu vragu največja opora!" Tiskarski peklenšček je dobil za na¬ grado novo nalivno pero in veliko stekleni¬ co najboljšega črnila. Da pa mu ne bo tre¬ ba skakati iz tiskarne vtiskamo, mu je dal Lucifer v pomoč celo četo. Te je razdelil po širnem svetu, za vsak jezik svojega. Tudi slovenski... Istočasno pa je stal angel dobrega tiska pred božjim prestolom. Ves je bil utrujen, izčrpan, z zlomljenimi perutmi se je pri¬ klonil vsemogočnemu Bogu. "Zakaj nimaš lepega oblačila, ko pri¬ hajaš k meni?" ga je vprašal Gospod. "Popolnoma sem obubožal," mu je jo¬ kaje odvrnil angel. "Kaj ti katoličani niso pomagali pri težkem delu? " "Ne vsi. O ljubi Bog, koliko sem jih dobil, ki so bili včasih tako dobri, tako 39 50 se borili in celo sami pisali za sveto stvar. Pa je sam vrag ustanovil propagan¬ dno univerzo, ki jo vzdržuje laž. Pridobil 51 je doktorski naslov, včasih se celo pod¬ piše z 'Reverend 1 , samo da več ljudi zme¬ ša. In moram ti potožiti, dobri Oče, da so mnogi res čisto zmešani. Veš, mnogi hodijo vsak dan v cerkev in celo k svete- > ,u obhajilu, doma pa imajo brezverski tisk. Denar dajejo nasprotniku in največ¬ jemu sovražniku duše, meni pa za težko delo dobrega tiska niti 'Bog plačaj 'ne reko ." In angel je bridko zajokal, ko je pove¬ dal v našem jeziku:"Tudi nekateri Sloven¬ ci so taki, čeprav se imajo za Marijin na¬ rod. Laž imajo za resnico in resnico za laž, tako jih meša zviti satan. Ti jim pra¬ vočasno odpri oči, da jih volk v ovčjem kožuhu ne bo pogubi II..." • "Dajem jim svojo milost po 'Ave Ma¬ riji' in dobrem časopisju, govorim jim po svojem namestniku in dobrih duhovnikih. Dal sem jim razum, da sami lahko presodi¬ jo. Toda imajo prosto voljo, s kateri si sami kujejo srečno ali nesrečno večnost." Tako se je glasila božja beseda. Kako je s teboj? Se morda ob tebi ma¬ ne roke vražiček brezverske tiskarne, ali pa se te veseli angel dobrega tiska? O.H. VIHAR Hrumijo viharji življenja, valovi kopičijo se, krmar svoje sile napenja, da čolnič viharjem otme. Neustrašno kljubuje valovom, saj ve, da se bati mu ni; Prijatelj najdražji pod krovom kljub sili neurja tam spi. Ko bes je viharja na višku, Prijatelj, glej, pride na krov. Z desnico, povzdignjeno kvišku, pomiri besnenje valov. . . Nada 40 A VE KARIA $ e enkrat o našem Karmelu V k ▼ roke so mi prišli oni ljubljanski časopisi, ki so oznanjali vest, da bo kmalu izginila vsaka sled za slovenskim Karmelom na Selu pri Ljubljani. Eno poročilo go¬ vori o cesti, ki se je dobesedno “za¬ letela” v Karmel in je zato to oviro nujno treba odstraniti. Drugi čla¬ nek z naslovom “Hiša srednjeveške¬ ga misticizma” pa je posmrtnica Karmelu in jasno kaže, kaj je bilo komunistom na poti. - Obenem pa človek ob takemle članku nehote za¬ vzdihne; “Ubogo ljudstvo, ki ga dan na dan pitajo in zastrupljajo s taki¬ mi članki! Zdaj šele ve, kaj pomeni dober časopis!... ” Da, slovenski Karmel! Da bo slej ko prej do tega prišlo, se je bi¬ lo že dolgo bati. Zaloška cesta je delala mal ovinek okrog karmeli - čanske cerkvice. Ta je tiste, ki so hoteli Zalog zvezati naravnost z mestom - kakor na primer Ježico - vedno v oči bodel. A zaradi nekega svetega spoštovanja do te božje oaze tudi najbolj liberalni ljubljanski mestni očetje še dolgo desetletij ne bi izvedli takega načrta. Od sedanjih gospodarjev sloven¬ ske prestolice kakega prizanašanja ni bilo pričakovati. Njim je prišlo kar prav, da se je cesta sama “za¬ letela” v Karmel, da ga zravna z zemljo in neovirana teče dalje proti predmestju Ljubljana - Zalog. Pa končno nikakor ni nujno, da se cesta na ta način “zaleti” v Karmel. Po¬ znamo mesta z moderno regulacijo cest, ki se “zalete” v kak spomenik sredi njih in ga morajo lepo obiti. Morda ravno zato, da je vsak nanj pozoren. Seveda Karmel s cerkvico sv. Jožefa ne zasluži tolike pozorno¬ sti, vsaj od strani take gospode ne! A količkaj človeško, če že tudi ne krščansko čuteča vlada, bi last¬ nicam zgradila nov dom, ali pa jim dala vsaj primerno odškodnino, da bi si same zgradile in uredile novo bivališče. A tudi na to pri sedanji vladi uboge sestre niso mogle raču¬ nati. Saj so jih iz samostana že pred nekaj leti spodili, prav za biserni jubilej obstoja. Takrat so jim na pa¬ pirju lastninsko pravico še pustili, a predobro vemo, koliko ta “pravi¬ ca” danes v domovini velja. Nekaj sester so strpali v notranjo zakri¬ stijo, kjer so čuvale in oskrbovale cerkvico. Zdaj bodo morale zapu¬ stiti še ta kotiček, v katerem je u- pala zadnja, že nad osemdeset let stara predstojnica, počakati smrti. Zaradi lepšega so jih sicer vprašali, če imajo kaj proti sklepu. Se razu¬ me, da jim ni kazalo izreči drugo kot; Ne! A mislimo si lahko, da je bil izrečen s tresočim se glasom. Srca so krvavela ubogim se¬ stram, ko so morale pred nekaj le¬ ti na ukaz vlade v civilni obleki za¬ pustiti ljubljeno karmelsko samoto . Morale so nazaj v svet, ki se jim je medtem tako odtujil in one njemu. Saj je imela najstarejša sestra, M . Jožefa Terezija Pogačnik, za seboj Februar 1952. že biserni redovni jubilej. Bila je med prvimi, ki so se jim leta 1889. odprla vrata novoustanovljenega Karmela na Selu. In zdaj, ko je že upala na zadnji mirni kotiček tam na koncu vrta ob umrlih sosestrah, s katerimi je delila veselje in žalost - zdaj je morala zapustiti dragi dom, tako globoko v srcu zakoreninjen. . . A nekaj je sladilo grenke solze karmelske družine, ko se je ob raz¬ pustu razhajala na vse strani. Bilo je upanje, da bo šla ta vihra mimo, kakor že toliko, in se bodo zopet smele vrniti v svoj tihi domek. One, ki so kje v bližini našle zatočišče, so ob nedeljah in ob prostih urah rade poromale na Selo. Saj tam je ostal sv. Jožef - varuh devic in sve¬ ta Mala Cvetka, tako privlačen kar- melski vzor. In mati je bila še tam v zakristiji, m. Mihaela, ki jih je dolga leta čuvala kot resnična mati in jih vodila na poti žrtev. Sestre, ki so morale daleč od Sela, pa so te obiske delale v duhu. S teh romanj so se vse vračale potolažene in utr¬ jene v svoja zatočišča in na svoje delo. - Zdaj pa jim je odvzeto tudi to upanje in ta tolažba. . . Zares so pomilovanja vredne! Obednica v Karmelo. Tole revščino so pregnali oni, “ki se bore proti bogatinom”... 41 Da pa bi bila mera njihove gren- kosti polna, je poskrbel zgoraj ome¬ njeni članek “Hiša srednjeveškega misticizma”. Člankar prikaže v njem Karmel kot srednjeveško cer¬ kveno mučilnico, za kakršno vsaj na svobodnih slovenskih tleh ni več me¬ sta. Po člankarjevih mislih morajo biti žrtve te karmeličanske mučilni¬ ce svojim osvoboditeljem celo hva¬ ležne, da so jim vrnili osebno svo¬ bodo in jim dali celo volilno pravico. Proti temu bi razgnane sestre gotovo protestirale, ko bi le mogle: morda ne z besedo, pač pa z deja¬ njem. Ko bi smele nazaj v Kar¬ mel, bi prihitele z vseh strani. Na pragu klavzure bi svojim “osvobodi¬ teljem” slovesno vrnile podarjeno “svobodo” in volilno pravico, ter Te Deum pojoč zaprle za seboj za vse¬ lej klavzurna vrata. Da, to bi bil njihov protest! Mi pa še smemo svobodno odpi¬ rati usta, zato lahko o tem malo bolj odkrito govorimo. Po našem mnenju je to, kar dotični pamfletist piše o “karmelski mučilnici”, nesramnost prve vrste. Saj kaj nečastnega o Karmelu ravno ne poroča. Govori celo o neki strogosti, ki ne odgo¬ varja resnici, n. pr. da karmeličan¬ ke spijo v krstah. To mu je šlo pač na račun o telesnem in duševnem mučeništvu karmelskih žrtev, ki jih kot materialist seveda ne more pra¬ vilno vrednotiti. A njegova nesram¬ nost je v tem, da si upa za mučilni¬ co proglasiti Karmel, kjer se duše prostovoljno žrtvujejo in poko¬ re zase in za bližnjega. In to pro¬ glaša vimenu svobode, katere pred¬ stavniki v masah pošiljajo nepro¬ stovoljne in nedolžne žrtve v prave mučilnice, ki v grozoti muče¬ nja prekašajo vse, kar jih je kdaj zgodovina poznala. Da, to je višek nesramnosti tega pamfleta! In če dotični člankar misli, da je z njim izbrisal ali vsaj omilil mučen vtis, ki ga j e smrtna obsodba našega 42 Karmela napravila na pošteno misle¬ či slovenski narod, se bridko moti. Je prav nasprotno dosegel. Narod v svojem zdravem katoli¬ škem jedru predobro ve, kaj je zanj pomenil Karmel. Dobro ve; ko so se voditelji našega katoliškega prepo¬ roda borili na odprtem polju, je naš Karmel igral vlogo Mojzesa na hri¬ bu, ki je z molitvijo odločil zmago nad Amalečani. Zgodovina našega katoliškega preporoda temu nevidne¬ mu faktorju sicer ne poje slave, za¬ to pa ga bo Bog tem bogatejše na¬ gradil, čim manj priznanja je bil na AVE k A RIA svetu deležen. Da bo naš narod izšel prečiščen iz sedanje mučilnice, o tem ne dvo¬ mimo. Kajti star latinski pregovor pravi: Violenta non durant. -Nasilje je kratkotrajno! Ko ga bo v naši do¬ movini konec, tedaj bo resnično svoboden narod začel graditi svojo novo, lepšo bodočnost. Tedaj se bo brez dvoma spomnil na Karmel - tega svojega tihega sobojevnika; med prvimi ga bo poklical v življenje. S tem upanjem v srcu naj razpuščena slovenska karmelska družina gleda v bodočnost, katere jutranja zarja naj že skoraj vzide! »“"Sveta C3 veče na oltarju ne gore le iz potrebe, saj gore tudi podnevi, ko je dovolj svetlobe v božjem hramu. Sveče so podobe, po katerih nam govori Cerkev. Sveča pomeni predvsem luč Kristusa. Kristus se je sam imenoval "luč sveta". In sveti Janez nam pričuje o Njem:"Prava luč je bila ta, ki prihajajoč na svet raz¬ svetljuje vsakega človeka." (Jan 1,9). Zato nas plamen sveče v začetku svete mas Y e, v pripravi, živo spominja na svetlobo evangelija. Kdor se ga drži, ne hodi v temi. Nato pa nam lepo odkriva skrivnost daritve, Kristusove in naše. Plamen sebe povži- va, drugim sveti. Kakor Kristus,kr je sam sebe izni¬ čil iz ljubezni do nas - do smrti na križu. Kakor mi,ki bi se ne smeli bati žrtev,pa naj žgo še tako v živo, ka¬ dar gre za Boga in Njegovo kraljestvo. Tako nas sveča bodri, naj tudi mi svetimo s svojim življenjem Bogu in ljudem. Cerkev si zelo prizadeva, da bi ohranila na oltarju živo luč. Res je električna luč močnejša, pripravnej- ša. A Cerkvi je bolj pri sr¬ cu luč iz čistega voska, ki ga je pripravila čebela de¬ lavka. Le zaradi pomanjka¬ nja voska je Cerkev dovoli¬ la, da smejo nekatere sveče na oltarju nadomestiti z drugimi svetili, tudi z ele¬ ktriko . Svetli plameni na oltarju pa oznanjajo tudi veselje. Že sveti Hijeronim je okrog leta 400. odgovoril poganu Vigilanciju, ki se je norče¬ val iz množine sveč pri kr¬ ščanski službi božji:"Kadar beremo evangelij, prižgemo sveče, četudi sveti sonce.A torej ne zato, da bi prega¬ njali temo, temveč da bi dali duška svojemu vesel ju." Res, posebno navdušenje in veselje se polasti člove¬ ka, če gleda na razsvetljeni božji oltar. Cerkev je znala to razpoloženje človeške duše dobro izrabiti. Zato ob vsaki priliki podaja kristja- Februcr 1952. nu v roke luč, gorečo sve¬ čo: pri krstu, pri prvem sv. obhajilu, pri masniskem po¬ svečenju, pri redovni pre¬ obleki ali ooljubi in pa na smrtni postelji. Kaki občutki se polačsa- jo vernega srca na svečnico, ko zagori vsa cerkev in ima vsak vernik v roki svečo. In kakšno zmagoslavje čuti ro¬ mar pri mogočni nočni pro- 43 cesiji z gorečimi svečami,ki razsvetljujejo temo. Vse pa meri na eno samomisel:"Naj sveti tudi tvoja luč, dragi vernik! Nosi luč milosti v srcu,sveti z zgledom vsem! " u PRIPOVEDUJE STAR MISIJONAR (J rvič sem šel pred dolgimi leti za veliko noč v W. Va. Na misi¬ jone v naselbine thomaške okolice me je vodila pot. Počasi je ropotal premogarski vlak iz Cumberlanda Md., kateremu so priklopili dva vo¬ za za potnike, po dolinicah pogorja Allegheny Mountains proti Thomasu. Vožnja je bila dolgočasna. Opravil sem svoje duhovniške molitve in potem dremal. Na postaji v G. vstopita dva krepka fanta, na prvi pogled Sloven¬ ca. Edina prazna sedeža sta bila tik za menoj. “K farju pa že ne bom sedel!” pravi eden. “Vse je zasedeno. Saj naju ne bo snedel! ”de drugi in sede. Le z vidno nevoljo je prisedel tudi drugi. Nehote sem Slišal njune pogovo¬ re. Govorila sta glasno, saj sta bila prepričana, da ju ne razumem. Prav po rdeče sta se krepko privoščila tudi mene, duhovnikov in vere. “Tudi k nam v G. pride drugo nedeljo tisti menih iz New Yorka, ” se spomni eden. “Tako pravijo. V prostozidarski dvorani bo maša, mi je pravila že¬ na. ” “Čudno, da prostozidarji dovoli¬ jo za to dvorano!” “Nič čudno! Vsi prostozidarji so kapitalisti, ti pa drže z duhovniki proti nam, ubogim delavcem ! ” “Nekaj moramo pri našem dru¬ štvu ukreniti, da si ga ‘zarukanci ’ ne bodo več upali klicati k nam! ” “Da, to je nujno! Precej v po¬ nedeljek bom šel k predsedniku, da skliče izredno sejo.” In tako se je njun razgovor dolgo časa pletel o tem. Mislila sta, da bo najbolje, če vprizore pred dvo¬ rano tik pred mašo malo demon¬ stracijo. Tako se bodo “ustraši¬ li kapitalisti, katoliški in pa tisti 44 menih iz New Yorka, pa ga ne bo več”. Naštevala sta tudi vse moje grehe, o katerih sta čitala po “de¬ lavskem” časopisju. Premišljeval sem, kaj naj sto¬ rim. Molčim? “Ne ! ” sem sklenil. “Prelepa pri¬ lika, da svoj misijon začnem že kar tu v vlaku ! ” Vstal sem in obrnil naslonjač sedeža tako, da sem sedel proti nji¬ ma in ju nagovoril:“Vesta kaj, fan¬ ta, do Thomasa je še celo uro. Sku¬ paj sedimo, pa bo krajši čas za nas vse tri! ” Grdo in začudeno sta me pogle¬ dala in molčala. Ponudil sem jima cigareto. Nekoliko nerodno se jima je zdelo, vendar sta slednjič vzela in si vsak eno prižgala. “Gresta v Thomas?” “Greva, ” sta odgovorila kratko in z naglasom, ki je razodeval, kako neljub tovariš sem jima. “Od kod pa sta doma?” sem ju spraševal dalje. Bila sta z Dolenj¬ skega. Dobro sem poznal kraj in tudi več ljudi, o katerih sem jima začel pripovedovati. V svoj razgo¬ vor sem vpletel tudi šale, da sta se morala smejati. In res sta bila, še predno sta vedela, z menoj v ži¬ vahnem pogovoru,- Seveda jima ni¬ sem povedal, da sem prav jaz tisti “zloglasni menih iz New Yorka”. Spravil sem ju v prav dobro voljo. “Tisti ‘menih izNewYorka’ mo¬ ra biti čuden človek po vsem tem, kar sem o njem od vaju slišal,”sem nekoliko hudomušno pripomnil. Kar vidno sta se oddahnila, saj sta doslej najbrž slutila, da sem le jaz tisti “menih”. Kar še bolj zgo¬ vorna sta postala. Slednjič sem na¬ peljal pogovor tudi na vero, kako je doma. Nič jima ni bilo ljubo, celo malo sta se razburila. Ker sem go¬ voril šaljivo in s smehom, sta se pomirila. Kar dobro smo se pome¬ nili. Pač Slovenca! Hitro ga našču¬ vaš proti veri in bo zabavljal, v dnu A VE MARIA duše pa jele še veren. Kar razgovo¬ rila sta se o tem, kako je prav te dni doma, o velikonočni procesiji, banderih, streljanju, kolaču, pir¬ hih. . . Seveda sem pri tem pridno vmešaval tudi versko stran prazni¬ kov, spomin na pobožne starše, na cerkvene obrede, velikonočno spo¬ ved. . . “Kaj ni bilo lepo doma v starem kraju, fanta?” sem ju vprašal, ko smo odhajali v Thomasu iz vlaka. “Lepo! Lepše kot tukaj, ” sta od¬ govorila kar že malo navdušena. "Pozdravljeni, Father. . . ” sta mi segla v roke brata Lahajnarja, ko sem stopil iz vlaka. Tik za menoj sta izstopila tudi moja tovariša. Slišala sta moje ime. . . Prihuljeno sta butnila mimo in izginila med ljudi... Vidno jima je bi¬ lo nerodno, ko sta mi pa v vlaku za hrbtom toliko “lepega” povedala o meni. Pri vseh pobožnostih sem ves teden pristavljal še “očenaš v dober namen”. Mislil sem pri tem na ta dva dobra, a zaslepljena slovenska fanta. * Naslednjo nedeljo sem obiskal naselbino svojih dveh tovarišev v G. Nobene demonstracije, ampak na¬ sprotno, prav lepa udeležba je bila. Med obhajanci med mašo pa sem o- pazil tudi - tovariša z vlaka. Vesel sem ju bil. “Saj nama niste zamerili, ko sva zadnjič v vlaku tako govorila čez vas?" sta me vprašala, ko sta me po maši počakala pred dvorano. “Nasprotno, hvaležen sem va¬ ma! Tisti vajini razgovori so mi dali najboljšo tvarino za vse moje pridige po teh naselbinah. Povedala sta mi, kaj in kako naj govorim ro- Februar 1 952. jakom ob tej priliki, kje najbolj na¬ sedajo časopisnim lažem. Če sem te dni kaj dobrega dosegel s svojim misijonom, je vajina zasluga. Vesel sem vaju, posebno še danes. Ostani¬ mo si prijatelji! ” Krepko sem jima segel v roke. 45 In res smo ostali prijatelji. Več let smo si dopisovali. Danes je eden že v grobu, drugi pa siv starček s številno in lepo vzgojeno družinico. Tu in tam mi še kdaj piše. Oba pa sta mi bila zelo hvaležna za tisti moj misijon v vlaku. v s v VITEZ ra$[ LJUBE GOSPE Leo E.Lovasik (1921-1943.) svojo vero se je junaško postavil in ko je on povedal Prevedel p.Odilo OFM ne osamljen, temveč povsod resni¬ čno priljubljen. Bil je poln odkrite¬ ga veselja in je radost iz njegovih oči kar lila na vso okolico. Nikdar svojo besedo, navadno nihče več ni upal ugovarjati. Če reče tako Leon, mora že biti prav! V tem, da je bil katoličan, je bil njegov največji po¬ nos . Leon se je vselej ustavil vabilu sovojakov, ki so ga spravljali na ka¬ ko prireditev dvomljive vrednosti. “Kjer je v nevarnosti tvoja duša, ”je rekel večkrat tovarišem, “tam ni go¬ vora o pravi zabavi, tam je ‘good time’ izključen!” Najbolj zoprno mu je bilo nesramno govorjenje in na¬ miga vanje. Vedno ga je junaško za¬ vrnil in ako ni uspel, je družbo takoj zapustil. Z njegovim odhodom pa so navadno vsi fantje osupnili in jih je bilo sram. Tudi na samem je po¬ svaril tovariša, ki je bil preveč lahkomišljen v govorjenju in ravna¬ nju. Resno mu je povedal, kako ne¬ spametno in za poštenega fanta po¬ niževalno je tako obnašanje. Tudi za Salo niso take stvari, je dejal, ker s temi stvarmi se ni šaliti. Poma¬ galo je, čeprav so ga fantje začeli imenovati “prerok Leon”. Toda naš “prerok” ni bil nič prenapet, pa tudi ni delal izjeme, vsakemu je povedal, kar mu gre. Mnogi prijatelji so se ob njem resnično razveselili in se v njegovi prijetni družbi mnogo nauči¬ li. Ce so se razšli, je ostal z njimi v pismeni zvezi. Vsak se je čutil srečen, če je prejel pismo “prero¬ ka Leona”. LeonLovasik je bil pristen ame¬ riški fant, ki je ljubil šalo, pa tudi dejanje. A pri tem ni nikdar od¬ maknil pogleda od resne in pleme¬ nite strani življenja. Nikoli ni bil zadovoljen s polovičarstvom, celo v športu ne. Vse pa je nadkriljevala njegova resna želja, da bi bila jasna njegova načela, ki bi ga vodila pred¬ vsem v duhovnem življenju. To ti je bil fant-vojak, ki je lju¬ bil svojo mamo bolj kot vse na sve¬ tu in je skušal živeti po smernicah, ki mu jih je začrtala še y otroško dušo. Svoji materi je zaupal vse te¬ žave, pa tudi vse svoje zmage, svo¬ je veselje in svojo žalost. Ona je bila njegova “ljuba mama”, prav kot je bila Marija njegova ljubljena ne¬ beška Mati. Zato vsa Leonova pisma materi razodevajo plemenito naravo njegovega značaja. Odkrito kažejo, kako zelo je cenil krepost in sovra¬ žil greh; kako je postal “vsem vse” zaradi ljubezni do Boga; kako zvest je bil svojim dolžnostim v službi domovine, za katero je dal tudi svo¬ je mlado življenje. Predvsem pa ta pisma kažejo, kako nežno je ljubil duhovno mater, nas vseh - MARIJO, kateri je služil kot vitez in jo častil kot našo ljubo Gospo, Kraljico neba. Vojaške vaje v US A DELO PRI RADIU Ko sem Ti zadnjikrat pisal, lju¬ ba mama, sem bil v Floridi in sicer v Miami Beachu. Tam sem ostal nekako šest tednov, da sem dobil osnovno vojaško vzgojo. Trenutno sem v Scott Fieldu, Illinois, na šti¬ rinajstdnevnem tehničnem tečaju. Kakor veš, so vojaki, ki so dodelje¬ ni radijski službi, zaposleni na zem- Iju ali pa v zraku. Najprej bom mo¬ ral preštudirati postave in navodila A VE MARIA brezžičnega brzojava. Delo je zelo zanimivo in sem zanj ves navdušen. Študentje smo razdeljeni v tri raz¬ rede z osemurnim poukom dnevno. Že v Miami sem se priglasil za pi¬ sarniško delo in ga tudi prejel. Ču¬ tim, da tako hoče Bog in zato sem tudi zadovoljen. Obiskal sem več prekrasnih cer¬ kva v St. Louisu, Mo., ki je oddaljen od tu samo trideset milj. Zadnjo nedeljo sem vzel s seboj nekega vo¬ jaka. Je sicer katoličan, toda svojih verskih dolžnosti ni nikoli izvrševal. Sva dobra prijatelja in ga počasi na¬ vajam, da bo izpolnjeval svoje ver¬ ske dolžnosti. ” (18.avgusta 1942.) POVELJNIK BARAKE “Mama, včeraj sem postal po¬ veljnik barake. Odgovoren sem za vsakega vojaka, ki je baraki dode¬ ljen. O vsakem moram sleherni dan poročati poveljniku. Dajati jim mo¬ ram navodila, ki mi jih izroče višji častniki. Vedno moram korakati na čelu posadke pri vojaških vajah in paziti moram, da vsi vojaki stopajo v enakomernem koraku in pravilni vrsti. Če je v baraki kaj narobe, od¬ govarjam jaz. Če je v baraki in mo¬ jih fantih vse v redu, nihče nič ne reče. Tudi če je vse najboljše in najpopolnejše, reče dežurni oficir samo:‘Tako bi moralo vedno biti!’ Vidiš, ljuba mati, moja služba je le več odgovornost kot pa čast. Zlasti časa mi veliko vzame. Mama, približuje se moj rojstni dan. Dne 13.novembra bom dopolnil enoindvajseto leto. Ponosen sem na to. Ko pa primerjam sam sebe s starejšimi fanti v baraki, se čutim premlad. Saj so nekateri teh fantov in mož še enkrat starejši od mene in malo jih je, ki so mi vrstniki v le¬ tih. Kar čudno izgleda, da so mene izbrali za nadzorstvo onim, ki niso le mnogo starejši od mene, ampak so tudi v civilnem življenju oprav¬ ljali visoke službe in drugim zapo- F ebruar 1 952. vedovali. Seveda se tega dobro za¬ vedam, se na to oziram in imam pred temi možmi spoštovanje. Tako tuje se mi zdi, kadar moram komu kaj naročiti ali zapovedati. Toda ta¬ ko je vojaško življenje, mati! Saj nisem prosil za to službo,fantje sa¬ mi so me izbrali. Vsi so zelo dobri in prijazni do mene. Večkrat sem presenečen, ko vidim, kako točno izvrše moja povelja in kako zvesto sodelujejo z menoj tudi v najtežjih slučajih. Zelo sem hvaležen, da nas vse preveva pravi duh in olajšuje mojo službo. Jezus in Marija naj blagoslovita Tebe, mama, in pa vse moje drage ! Naj Vam naklanjata vse dobro in naj Vas ohranita v svoji ljubezni! ( Scott Field, 111. dne 7.novembra 1942.) PRIJETNA ZABAVA VSt. Louisu sem preživel mnogo lepih ur, ko sem se sprehajal po vi¬ jugastih poteh prekrasnega parka. Občudoval sem krasoto jezero, cvet¬ ličnih nasadov, grmičja in drevja. Kako mirno je bilo na ulicah, ko sem šel zjutraj v cerkev k sveti maši. Bila je še tema. Opazoval sem lu¬ či po mestnih cestah, ki pa niso nič v primeri z zvezdami na nebu. .In kako sem vdihaval s kadilom nasiče¬ no ozračje prekrasne katedrale, kjer sem videl, kako so mnogi verniki pobožno klečali ter bili v nebeški sreči potopljeni v molitev in pre¬ sveto daritev. V prostih urah grem navadno v božjo naravo, kjer obču¬ dujem veličastvo Stvarnika. Toliko¬ krat srečujem ljudi, ki imajo zlata srca. Vse to me dviga in razveselju¬ je. Kako hvaležen sem, da sem mlad in srečen! (Scott Field, 21.no¬ vembra 1942.) IZBRANI VOJAKI Tu sem, mati, v svojem novem domu; Harlingen, Texas. Samo 28 milj smo oddaljeni odMeksike. Dol¬ gih 63 ur in pol sem bil na potova- 47 nju iz Scott Fielda. Le izbrani voja¬ ki morejo biti sprejeti v to šolo. Imeti morajo določeno težo in veli¬ kost. Ne smejo biti višji od petih čevljev ter devet in pol inča in ne težji od 185 funtov. Oči slehernega vojaka morajo biti popolnoma zdra¬ ve. - Opazil sem, da smo res vsi vojaki enako veliki, kadar stojimo v vrsti. To so nas fantje v Scott Fiel- du gledali, ko smo bili odbrani za letalske strojničarje. Saj sem Ti menda že pisal, da nas je bilo od triinšestdesetih odbranih le osem¬ najst. Samo mi smo imeli zahtevane sposobnosti za tečaj. Od osemnaj¬ stih je tu z menoj samo deset fan¬ tov. Poveljujoči častnik naše edinice nam je že govoril o streljanju. Pri¬ hodnja dva tedna se bomo morali podrobneje seznaniti, kako je se¬ stavljena strojnica, cela strelna ka¬ bina, itd. Natančno bomo morali po¬ znati svak del strelnega orožja in njegovo delovanje. Tretji teden bo¬ mo posvetili ravnanju s strojnico , četrti in peti teden pa bomo imeli že praktične vaje v zraku. Vidiš, mama, navsezadnje bom še letal po zraku! Moj urnik izgleda popolnoma preprost, toda zahteval bo veliko učenja. Danes zjutraj so mi izročili dvajset debelih knjig, ki jih bom moral predelati. Sleherni dan že ob 7:45 začnemo s šolo in potem traja do opoldne. Ob enih popoldne pa zo¬ pet v šolo, ki se konča ob pol petih. Tudi ostali čas uporabimo za učenje. Poleg vsega moramo natančno vede¬ ti razloček med našimi ameriškimi in sovražnimi letali. Dalje na strani 56 ! ■ regovor pravi: Povej mi s kom občuje? in povedal ti bom, kakšen si! - Kakr?ne časopise bere?,tak tudi sil Kibošu (\ zvestih Posebno ionico Poglavar a kip Kristusa Kralja je sok 65 Čevljev. Stoji nc šoki gori točno sredi Mehike Miši jons pelage (J New M« frančišk« Številna družina Sitzman (Kingsley,la.) ima lepo navado, da večkrat skupno prejme sveto obhajilo. Od otrok je sedem redovnic, dva sinova pa Študirata za duhovniški -stan. Sedemdesetletni pro¬ testantski minister Rudolf Goethe je po spreobrnjenju postal katoliški duhovnik. Po posebnem dovoljenju svetega očeta sme Še nadalje živeti s svojo ženo, kar je prvi primer v zgodovini Cerkve. — V Afriki je^nižč, ki vz duhovščino, predstavlja nika, ki v sr 1 kadi Najsvei račko kakeg Koreja je bila že prej revna dežela.Zdaj j vojna uboštvo še povečala. ameriški s prejel svojih Indijancev darilo: per- indijanskega Češki kateregi izgnali iz njegove nad' škofije. ■< > nadškof Beran, 3 so komunist Misijonski škof Es pelage (škofi ja Gallup, New Mexico), frančiškan, la božič zvestih posebno janico poglavar Štiriletni dečko Hugh Fenimore, doma iz Washingtona,D.C., je bil sprejet v avdienco pri svetem očetu. Dal je papežu svojo ig- - jagnje za revnega otroka. Afriki je ner >išč, ki vzgajajo domačo hovšČino. predstavlja Črnega duhov-