0 £11||X^ Al R. nabavljalne . drža vpili* ‘d 1 uslužbencev v PII Hlarlboru IÉ za leto. Samozaložb a. Tiskala tiskarna »Merkur* v Ljubljani. » VAZNO ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE, i Ker je danes vsled splošne draginje vsakomur zelo otežkočeno priti do novih oblačil, je tvrdka iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiìiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiììiiiiiiiiiiii v očigled dejstvu, da so drž. nameščenci zanesljivi in ; točni plačniki, sklenila olajšati nabavo novih oblačil s jeni, da vpelje za drž. nameščence prodajo na ob ro k e, brez kakega povišanja prodajnih cen, o tem ' se lahko vsakdo prepriča. Tvrdka nudi izredno bogat manufakturni od* del ek. Najfinejše angleško sukno krasnih in modernih vzorcev. Double-sukno za suknje- in raglane. Blago za damske plašče, pliš in svilene podloge, ki slove _ ]kot najlepše in primerne za damske plašče. Konfekcijski oddelek ima na razpolago izbòmo š izdelane obleke, raglane, zimske suknje, modne hlače in obleke za dečke ter sploh vsa oblačila za gospode. Modn'i oddelek nudi vse potrebščine za gospode: Krasne kravate, samoveznice, ovratnike,, rokavice, nogavice, podyeznice, gumbe itd. Oddelek perila je založen kar najbolje in ustreza gotovo vsaki želji, tako po modi in vzorcih, kakor po izborni kvaliteti. Cenjenim rodbinam bo z ozirom na to, da se v tej naši najboljši trgovini lahko preskrbi vsa obitelj z oblačili in ker si more vsak državni nameščenec otvoriti tu svoj konto, gotovo dobrodošlo. Priporočamo tvrdko vsakomur kar najbolje. KOLEDAR na bav ljalne z a d r lige državni p uslužbencev v Mariboru IÌHHhHHI za leto ' ; • <* Samozaložba. Tiskala tiskai'iia »Merkur« v Ljubljani. Koledar za navadno leto 1925. Navadno leto 1925 ima 365 dni (med temi 52 nedelj) — ter se začne s četrtkom in konča s četrtkom. Začetek leta 1925. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 29. novembra. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 4. uri 13 min. zjutraj; Poletje se začne 21. junija ob 23. uri 50 min. ponoči; Jesen se začne 23. septembra ob 14. uri 44 min. popoldne; Zima se začne 22. decembra ob 9. uri 37 min. dopoldne. Mrki solnca in meseca leta 1925. Leta 1925. mrkne sol ne'e dvakrat in m e s e c • dvakrat. Le prvi solnčni in prvi mrk meseca bosta pri nas vidna. Prvi solnčni mrk bo 24. januarja, začetek ob 13. uri 41- min., konec mrka bo ob 18. uri. Ta mrk bo viden v severni Ameriki, preko Atlantskega oceana, v zapadni in srednji Evropi. Popolni mrk seže do severnega obrežja Angleške. Pri nas bodo tri četrtine solnčne ploskve zakrite. Delni mrk meseca pa bò 8. februarja ob 21. uri 9 min. in preneha 15 minut po polnoči. Ta mrk bo viden po celi Aziji, Afriki, Evropi in preko Atlanskega oceana do Amerike. V temi bodo tudi tri četrtine meseca. Solnčni mrk 30. do 31. julija in mrk mešeca dne 4. avgusta sta pri nas nevidna. Kvaterni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne 4., 6. in 7. marca. II. „ letne ali binkoštne 3.,- 5. in 6. junija. III. „ ' jesenske 16., 18. in 19. septembra. IV. pozimske ali adventne 16.,1 18. in 19. decembra. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do Božiča —. in od pepelnice do velikonočnega ponedeljka. Premakljivi prazniki. 1. Ime Jezusovo: 4. januarja.; — 2. Septuagesima; 8. februarja. — 3. Pepelnica: 25. februarja. — 4. Marija Dev. 7 žalosti (cvetni petek): 3. aprila.— 5., Velika noč: 12. aprila. —6. Križev teden: 18., 19. in 20. maja. — 7. Vnebohod,,Kristusov: 21. maja. — 8. Binkoštna nedelja: 31. maja. — 9. Sv. Trojica: ,7. junija. — 10. Sv. Rešnje Telo: 11. junija. — 11. Srce Jezusovo: 19. junija. — 12. 1. adventna nedelja: 29. novembra^H Od Božiča do pepelnice je 8 tednov in 6 dni. Državni prazniki. 1. Vidov dan: dne 28. junija. 2. Ujedinjenje S. H. S : dne 1. decembra. 3. Rojstni dan kralja Aleksandra: dné 17. decembra. 1 januar 1 1 1 1 Ò Novo leto Živana f 2 p Makarij, op. ) Zlatan 13 s Genovefa, de v. ' Slavimir 14 N p. N. Ime Jez. Dobrómir - 5 P Telesf. pap. m. Berivo j 6 •T Sv. 3 krlji Svetozar 7 S Valentin, škof Svetoslav 8 Ö Severin, op. Bogoljub... 9 p Julijan, muc. Vladimir 10 s Pavel, 1. p. Pobroslav ; fi N 1. po raz. G. Božidar’ 12 P Ernest, škof Bodigoj 13 T Hilarij Bogomir 14 S Fel. iz Noie, sp. Neda 45 C Mavro, op. Radoslav : - •’ ; 16 P Marceli p., m. Vladimir 17 s Anton, pušč... Ratislav •18 N 2. po raz. G. C Vera ' 19 P K a mit, kr., m. 'Hranimir> ? 20 T Fabijan in Seb. ' Živojin - 21 S Neža, dev; m. Janja 22 c Vincencij, m. Svil oj ■ 23 p Zar. Mar. Dév. Vratislav 24 s Timot. škof © Milislavé 25 N 3. po razgl. G. Radošin' " 26 V Polikarp, .škof Vsevlad 27 T Janez. Zlatoust Dušana . 28 S Julijani škof DragomiL 29 C Prane; Sat. Branimir 30 p Martina; dev. Desislav . 31 s Peter N., sp ( Pivna Dan traja: 8 ur 26 min. do 9 ur ^<5)®3£)(5SS2S><5i!3l®MS6Sa9<^ Februar [ 1 N 4. po razgl. G. Budmil 2 P Svečnica Dobrošin 3 T Blaž, škof Bojinir 4 S Veronika, dev. Daroslav 5 č Agata, dev. m. Vukmil . 6 p Dorot., dev. m. Ksenija 7 s Romuald, op. Malina . 8 N 3. p. J. m. ® Zvezdodrag ' 9 P Apolon., -d. m. Obrad 10 T Skolastika, d. Voj mil 11 s Deziderij Dodosiav 12 C Evlalija, m. Zvonimir / 13 p Katarina, o. R. Vrativoj 14 s Valentin; m. Nevesin 45 N 2. p. F. in J. Vojadin / 16 P Julijana, d. m. C Strahomir 17 T Don. m tov. m. Svetópolk 18 s Flavij an, škof Dobrana 19 C Konrad, sp. Bratomil 20 p Elevterij, škof Dragovdn 21 s Eleonora, kr. Miloslav 22 N 1. K. St. SV. P. Go jslav 23 P Romana © Cudomil 24 T Pust. Matija Divka 25 s Pepel. Valb. Sava 26 c Aleksander Vladòj 27 p Leander, škof Krešimir 28 s Roman, op. Baldomir Dan traja: 9 ur 30 min. do 10 ur 58 min. §(55$>©(5C5S©S55S9C5e5a9St55^SCSa9'SS9S2%a£)(SCSa9©eSt£)S^a9(5iS$a9S Bele ž k e ©<5C5a93CS^GS5^SS§a9l9(5?SS9SC55SX5CSl9®5®5lS>© Ü Maj ® . 1 P Filip in Jakob 3 Vojka 2 S Atanazij, šle. Vladovit . 3 N 3. povel N. *fc Mladen . 4 P Florijan, muč. Cvetko 5 T Pij V., pap. Desirad 6 s Ivan pr. vr. Zdemir 7 č Stanis., šk. m. Ognjena 8 p Mihael nad. & Budislav 9 S Gregorij N., šk. Prviriica 10 N 4. povel., Izidor Dvoroč 11 P Gangolf, Op. Tešimir 12 T Pankracij, m. Stoj mir 13 s Servacij, šk. Jasna 14 C Bonifacij, m. Svetolik 15 p Zofija, m. C J aromira 16 j S Ivan Nep., m. Mladena 17 N 5. po v., P. sp. Dušo j e . 18 P VenancijV -, ó Mladica 19 T Celestin > Predi voj 20 s Bernard J >n ' Milodar 21 C Vnebohod G. Jelina 22 P Julija, dev. . © Boža 23 s Deziderij, šk. Milorad 24 N 6. pov., Ivana Doslav 25 P Ih-ban, pp. Npsimir 26 T Filip N., sp. Milivoj 27 s Ivan P. Volkašin 28 -0' Viljem, op. Jaromir 29 p Maksim, šk. Dana 30 s Ferdin., sp. ) Milica '5±| N Binkošti A. Bojslav LJ an traja: 14 ur 32 min; do 15 ur 47 min.. ss^siss^SiasssassB^s^assc^Gssa^^ Junij 1 2 3 . 4 5 6 P T S Ć P S Bink. pond. Erazem, škof Kyat. Kiotilda Kvirin, šk.. Bonifacij,* šk. Norbert, šk. ff} Radovan Ljuba Nadina ■ Milojko Dobromil- Miiuiin 7 N sv. Trojica L. Bogomil 8 P Medard šk. Višeslav 9 T Prim. in F., m. Cidomir. 10 s Marjeta, kralj Dostona • g 11 č Sv. R. Telo B. Dušica 12 p Ivan Fak,y.sp. HrvOje 13 S Ant. Pad. C Zorica 14 N 2. pob.*, Bazilij Radoslav 15 P Vid, muč. Vidoslav 16 T Beno, škof -Dragomir 17 s Adolf, škof. Tratorriir • 18 C Gervazij in P. Bodin 19 p Srce Jezus., J. Volkoslava 20 s SilverijV pap. Milava 21 N 3. pob., Aloj. © Vera . 22 P Pavlin, škof Miloš 23 T Truda Gostimir 24 S Janez Krstn. Janislav 25 C Prosper, šk. Momčilo 26 P Vigilij, šk. Hrana 27 S Ladislav, šk. Ladislav 28 N 4. pob., V. d. Vidov dan 29 p Peter in Pavel ) Perosiav 30 T Spomin sv. Pav. Pavlimir Ban- traja: 15 -ur 4# min. do 16 ur 2 min. jg •9 0®SSä9SC3a£)©e5äi9S5Sa9®®S2Sa9®S5©S?SS©<5?S5l9®CSa9SiS5395?SaS)© B e le ž k e isssasscsasxoesassisscsasees^^ Julij 1 S Teobald, pušč. Bogoslav 2 Č Obisk M. Dev. Dragonama 3 P Heliodor, škof. Branislav 4 S Urh, škof Belizar 5 N 5. pob., C. M. Ciril in Metod 6 P Izaija, pr. .(§) Domogoj 7 T Vilibald, škof Vukašin 8 s Elizabeta, kr. Milolika 9 C Anatolij a, dev. Hvalimir 10 p Amalija, dev. Stoj an,Ljubica 11 s Pij 1., papež. Medo 12 N 6. pob'. M. i. F. C Draguška 13 p Marjeta, dev. Dragan 14 T Bonav., šk. Slobodin 15 S Razdel. apost. Vladimir 16 C Dev. M. Karm. Bogdan 17 p Aleš, spoz. Držislav, JaVra 18 s Friderik, šk. Niroslav, Lelja 19 N 7. pob. Avrei. Radoš 20 P Elija, pr. © Ceslav 21 T Prakseda, d. Olga, Zora 22 S M. Magdalena Pribina,Majda 23 C Apolinar šk. Brana 24 p Kristina, d, m. Ratimir 25 S Jakob, apost. Boljedrag j§j 26 N 8. pob. Ana Jana 27 p Pantaleon, m. Dušan 28 T Viktor, P. m. ) Svetomir 29 S Marta, dev. Dobrila, Bož. 30 Č Abdon in S. Vitograg 31 p Ignacij L., sp. Boleslav (i) Dan traja: 16 ur 2 min. do 15 ur 6 min. m ^SJS2SSiSaSSCSaS)GiSa£)SlSSa9®©®C^ä9®^5£X5tSa9S^5S<5i^9 8EE CD 0 19 s Janu ari j, m. ' Vitodrag 8- 20 N 16. pob. Evst. Morana 8 0 21 P Matej, ap. Blago.siav 0 22 T Navricij i. tov. Celimir /S s 23 S Tekla, dev. m. Slavna © 0 24 c Rupert Sodivoj 0 C/. 25 p Kleófa, sp. ) Uroš. Taša . •X © 26 -s Ciprijan in J. Stojslava fo 0 27 N I7. p. K. i. D. Vajdrag /r 28 P Vaclav, kralj Vidiba m g 29 T Mihael, nadan. Miloš Baa traja : * ß 30 s Jeronim, sp. Jekica 13.ur 26 uiin. do 11 ur 46 min. g gGtSSßy©(51>!3(5ys5>(5y©Gy©GSS©(5y© 5555S<55!©(3S)©(51J©SU©S5>©(55R9Ž Oktober I 1 Ć Remigij, op. Prihirair S 2 p Angel var. ® M ran § 3 s Kandid, m.. Vitomir /5 © 4 N I8. pob. Fr. S. .Tugodrag ‘ © 5 P Placid, in t., m. Dumnuka v 7$ 6 T Brunon, sp. Brunoslav /S Cd 7 s Rožn. v. Just. Dragonika CD 8 C Brigita, vd. Dragosta v 9 p Dion., šk. (£ Svetina /5 10 s Franc B., sp. . Stfemil X 11 N I9. pob. Nik. Negoslava S 12 P Maksim, šk. Drugislav © 13 T Edvard, kralj Slavoljub -, 14 s Kalist, pap. Šesirema /j 15 Č Terezija, dev.' Radislav © 16 p Gal, opat. Velena 17 s Hedv., .kr. © Branko 18 N 20. pob. L., ev. Travica 19 P Peter Alk., sp. Spašeni j a 20 T Felicijan, m. Raša 21 s Uršula, dev. Stojslav 22 c Kordula, dev. Zorislav 23 P Ivan Kap. Živka, Dalibor 24 s Rafael, nad.’ 3 Blagota 25 N 21. pob. Kriz. Z1 atija 1 26 p Amand Demetrij 27 T FrumenCij, šk. Lovorka 28 s Simon in Juda Mila Ban traja: fe 29 Ć Narcis, škof Graoimir 30 31 p s Klavdij, muc. Volb., šk. © Vladika Srečko 11 ur 43 min. do 10 ur 0 min. S 3syc9(3y©c9<5is® 5tSSt9<5»5X5y©QXSX5X£)^^ B e 1 e ž k e November 1 N 22. pb. Vsi sv. Ljubomir 2 p Ver. duše, J. Dušica 3 T Viktorin, šk. Bogomil 4 s Karol B. Dragotin 5 Č Emerik Savina 6 p Lenart, op. ' Ratislav 7 s Engelbert, šk. Zdenka 8 N 23. pob. B. C Bogomir 9 p Božidar, m. Božidar 10 T Andrej A., sp. Vekomir 11 s Martin, šk. Braslav ■ 12 ò Kunibert Davorin 13 p Stanislav K. Stanka 14 S Venerand Borisléva 15 N 24. pob. Leop. Lavoslav 16 P Otmar, sp. © Ivan Trog. 17 I Gregor, škof Ljubava 18 s Odon, sp. Oliva 19 C Elizabeta kr. jelisava 20 P Srečko V. Vladiboj 21 s Darov. M. D. Ormisi a v 3$ 22 N 25. pob. Cec. Jezdim ir 23 P Klemen, p. ) Milivoj 24 T Ivan od- kr. Zoran, Jeca 25 s Katar., d. m. • Kolimir 26 Ć Konrad, šk. Zdedrag 27 p Virgil, škof Goroslav 28 S Sosten, m. Kraj mir 29 N 1. adv. Satur. Skoromir 30 P Andrej, ap. @ Hr a br osi a v Dan traja: 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min. ^tS^GSS(SSS)(SSS)S?f^>6^>9GSS)6^)GSS6SS)6d<9G>f^)G»9(S?!^>©Sy©(5U©Sl>©(3S©(32>ìCDSS5©S5>©(51J®Sy©0 IS Beležke Kraljeva hiša Karagjorgjevičev. ' *j* Nj. Veličanstvo kralj Peter I., rojen dne 29. junija L 1844. v Beogradu. Poročil se dne 30. julija 1888. na Cetinju s hčerko črnogorskega kneza Nikole, kneginjo Zorko, ki je umrla dne 4. marca leta 1890. Za kralja Srbije je bil izvoljen.dne 2. junija 1. 1908. Prestol je zasedel dne 12. junija 1. 1903. Kronan je bil v Beogradu dne 8., a maziljen dne 26. septembra 1.1904. v Žici. Dne 1. decembra 1. 1918. je postal kralj države SHS. Kralj Peter je umrl dne 16. avgusta 1. 1921. . N j. Veličanstvo .kralj Aleksander, rojen na Cetinju dne 4.. decémbra 1. 1889., ki je bil od leta; 1914. kot regen t-pre-stolonaslednik izvrševatelj kraljevske oblasti, je bil po smrti očeta kralja Petra 1. proglašen 16. avgusta leta 1921. za kralja^ Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poročil se je dne 8. junija 1. 1922. v Beogradu z rumunsko princezinjo Marijo (hčerko rumun-škega kralja Ferdinanda I. in rumunske kraljice. Marije),' rojeno dne 8. januarja leta 1900. Prestolonaslednik N-j. Veličanstvo kraljevič Pet e r, sin Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, rojen 6. sept. 1923. v Beogradu. Nj. kraljevsko Veličanstvo kraljevič Gr j or g je;, rojen na Cetinju dne 27. avgusta 1. 1887., brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Veličanstvo princeza Jel e n a, rojena na Reki dne 23. Oktobra leta 1884., sestra Nj, Vel. kralja Aleksandra. Poročena v Petrogradu s knezom Jovanom, Konstantinovi čem dne 21. julija leta 1911. Nj. Visočanstvo knez A r z e n i j e K a ra g j o r g j e vx 6, brat Nj. Vel. kralja Petra, rojen dne 4. aprila leta 1859. Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arzenija, rojen dne 15. aprila 1. 1893.. Poročil se je dne 22. oktobra k 1923. š princezinjo Olgo, hčerko grškega kralja. Miloš Štibler: Konzumne zadruge. Domovina konzumnih zadrug je na Angleškem. Že v 18. stoletju so tam izvedli veliko agrarno reformo^— ^red francosko revolucijo. Izvedli so jo na tak način, da je zemlja ostala veleposestniku, kar je dalo povoda za Silen razmah industrije, ker je pri taki rešitvi agrarnega reda bila na razpolago velika množica ljudi brez zemlje, ki so zaposlenosti v industriji'dajali prednost pred zaposlenostjo pri veleposestniku. V istini se je zaposlenost v industriji v mnogem oziru izkazala za povoljnejšo, nego je bila ona pri veleposestniku, toda boj med interesi podjetnika in interesi delavstva je bbstojal tudi v industriji. Na eni strani se ponavlja stremljenje močnejšega — tokrat gospodarsko močnejšega — izkoriščati gospodarsko šibkejšega, kar zasledujemo v socijalni zgodovini človeštva do najstarejših dob; na drugi strani se pojavljajo v industriji razne krize,'ki v resnici navadno zadenejo podjetnika in delavca, vendar skoraj redno delavca mnogo bolje, nego podjetnika. Ti pojavi so na Angleškem, v domovini najstarejše industrije, že zgodaj povzročili odpor izkoriščanega delavstva, odpor, ki je končno vodil k zadružni samopomoči, k ustanovitvi konzumnih zadrug. Delavci sami so bili neposredno prizadeti, toda v boju za izvojeyanje povoljnejših življenskih pogojev niso bili osamljeni, nego so našli krepko podporo pri raznih človekoljubih (filantropih). Najznamenitejši med slednjimi je bil Robert Owen, katerega ime je z angleškim delavskim pokretom tiste dobe v ozki zvezi. Daširavno je sam bil industrijalec, je vendarle pokazal toliko socijalnega čuta, toliko ljubezni do gospodarsko izkoriščanega ljudstva, da ga socijalna zgodovina upravičeno navaja na zelo vidnem mestu. Znano je, da je Owen kot industrijalce dajal svojim delavcem ugodnosti, kakršnih delavstvo takrat menda v nobenem drugem industrijskem podjetju ni uživalo. Istotako je znati njegov poskus z zadružnim obdelovanjem zemlje: Prodal, je na Angleškem svoja podjetja, zbral kopo ljudi, odšel z njimi v Ameriko in tam nabavil precej zemlje. To zemljo je oddal v skupno last onim, ki so prišli z njim. Sami da obdelujejo to posestvo in sami da so lastniki. Danes bi dejali: Poskus komunizma. Mnogo je bilo takih poskusov že poprej, mnogo pozneje. Tudi Owenov poskus je propadel, toda ni dvoma, da je večina vseh takih dosedanjih komunističnih poskusov zapustila vsaj nekaj dobrih posledic za one, ki so v komunizmu iskali Za sebe socijalne pravičnosti. Komunizem je po današnjem spoznanju menda najradikalnejša forma boja proti gospodarskemu izkoriščanju sočloveka. Morda’" človeški duh to formo pravilno konstruira, toda praktičncT življenje v tem pogledu doslej nikjér ni moglo doseči teorije; Sorodnost takih stremljenj z zadružništvom nam lepo dokazuje Robert Owen. Ni bil niti izrazit zadrugar, niti izrazit komunist in vendar je napisal stavek, ki kaže na jedro konzumnega zadružništva: »Konzumenti, potrebno je, da postanete sami svoji trgovci in sami svoji fabrikantje, ako sé hočete preskrbovati z blagom najboljše kakovosti in po najnižji ceni.« Isto bi lahko govoril zadrugar, isto socijalist, isto komunist. Tako je v teoriji, med tem ko praksa po vseh dosedanjih izkušnjah daje zadružništvu prednost pred komunizmom in političnim socijalizmom. Socijalist lahko ponavlja citirane Owenove besede kot svoje geslo, ponavlja jih. lahko komunist, a vodijo tudi zadrugarja. Toda praktično tega gesla doslej ni nobeden drugi pokret izvrševal s tolikim uspehom, kakor zadružništvo kot Socijalni pokret,, ki boja zoper socijalno krivico ne vodi z ognjem in mečem, nego potom evolucijonarnega odstranjevanja povzročiteljev poedinih krivic. - sje %: Angleška zadružna zgodovina poroča, da so nastale prve konzumne zadruge v tem narodu že krog 1. 1760. To niso bile zadruge, ki se pečajo samo z nabavljanjem raznih življenskih potrebščin iz role drugih producentov, nego že v' prvi dobi naj; demo konzumne zadruge tudi pri samoproizvodnji: Najdemo zadružne pekarije in zadružne mline. Tekom desetletij sé jé takih zadrug ustanovilo veliko število. Ekonomske razmere so silile k ustanavljanju revne sloje same, predvsem delavce, razen tega pa so se za stvar zavzeli tudi razni človekoljubi. Mnogo se je govorilo po kongresih, mnogo pisalo o zadrugah in tako najdemo 1. 1832 na Angleškem že okoli 300 konzumnih zadrug. Ves ta pokret pa ovira velika zmota, ki je izvirala baš iz sodelovanja človekoljubov. Le-ti so dajali denar, a navadno niso kupovali v zadrugi, med tem ko konzumenti niso vlagali denarja, nego so le v zadrugi kupovali, ne da bi imeli napram zadrugi še kakršnokoli drugo obvezo. Pri takih razmerah ni bilo govora o tem, da bi se mogel razviti zadružni čut, brez katerega ni zadružništva, filantropi pa so se prejalislej naveličali vlagati kapital brez protivrednosti, kar je končno vodilo do tega, da se je začelo dobičke deliti na vloženi kapital. S tem korakom so te prve zadruge popolnoma izgubile svojstva, ki so po današnjem našem spoznanju bistvene za konzumne zadruge. Večina v prvi dobi ustanovljenih zadrug je zopet propadla. Po dolgem iskanju Jn po mnogih otročjih boleznih zaznamuje pokret velik uspeh 1. 1844, ko so ustanovili zadrugo >roš-dalski pravični pijonirji«. Bili so to priprosti delavci -^ tkalci, ki so še nahajali v veliki bedi, povzročeni na eni strani vsled izkoriščanja od strani delodajalcev, na drugi strani pa vsled krize, v kateri se je v istem času nahajala angleška tkalska industrija. Delavci, obupani radi žalostnega svojega položaja, so razmišljali o sredstvih za odpomoč. Po mnogih posvetovanjih se odločijo napraviti lastno ' trgovino, ki naj si stavi za nalogo tudi ustanovitev lastnih tovaren, v katerih bi mogli člani zadruge najti zaposlenosti osobito v času krize, razen tega bi zadruga imela skrbeti za zdrava in cena stanovanja svojim članom. Ta velikopotezni načrt so začeli »rošdalski pijohirji« izvrševati dne 21. decembra 1844 — torej ravno pred 80 leti — ko so otvorili prodavnico svoje konzumne zadruge. Mnogo smeha je bilo takrat v- Rošdalu med nasprotniki zadružništva, češ tkalci so; znoreli, drugače se ne bi mogli odločiti za tako velike načrte. Toda reveži se niso dali uplašiti in zgodovina jim je dala prav.; »Rošdalski pijonirjic. so uvaževali vsa izkustva, " ki. .so jih Angleži dotlej napravili s svojimi konzumnimi zadrugami in so dali glavno podlago za načela, po katerih se konzumno zadružništvo razvija od 1844. leta naprej — ne samo na Angleškem, nego po celem kulturnem svetu. Tà načela moremo danes kratko označiti s sledečimi petimi točkami:. 1. Zadruga kupuje potrebščine za svoje člane neposredno od producenta ali pa jih sama proizvaja. 2. Kdor hoče v zadrugi kupovati, mora biti član zadruge. Le izjemoma prodaja zadruga tudi nečlanu. 3. Zadruga prodaja članom po isti ceni, po kateri prodajajo privatni trgovci. 4. Zadruga prodaja članom le proti takojšnjemu plačilu. 5. Bilančni višek se koncem leta razdeli tako-le: En del še vloži v rezervni fond, nekaj se porabi za prosvetne in dobrodelne namene, večina viška pa naj se povrne članom po kon-zümu, t. j. tako, da tisti, ki je v zadrugi tekom leta več kupoval, prejme sorazmerno večji del viška. Prvo načelo: Ako zadruga kupuje neposredno od producenta, je izločila s tem vse posrednike, ki so se v nezadružni trgovini vrinili med producenta in konzumenta ter s tem v prvi vrsti na škodo konzumenta blago podražili. Odstraniti te posrednike je prvi in lažji del konzumnega, zadružništva. Toda zadruga mora iti in je povsod tudi šla še dalje: k samopro-izvodnji. Producent ni le producent, nego obenem tudi trgovec. Je trgovec napram producentom surovin, napram delavcem, ki mu delajo v podjetju, in napram odjemalcem proizvodov. Eabri-kantov dobiček je potemtakem v pretežni večini, če ne izključno, trgovski dobiček in naloga konzumne zadruge je, da tudi ta dobiček zagotovi konzumentu. Konzumne zadruge vseh narodov se te naloge dobro zavedajo, ker vedno v večji meri prehajajo k samoproizvodnji. Drugo načelo: Zadruga sme prodajati le članom. Nečlanom samo izjemoma, le tedaj, če bi mogla drugače zadrugi nastati kaka škoda. To načelo je silno xvažno radi tega, ker v prvi vrsti baš ono dela razliko med konzumno zadrugo in nezadružno trgovino. Nezadružna trgovina — trgovec ali kakršnokoli trgovsko udruženje — leži izven kroga konzumentov ter ji je želja, najti v krogu konzumentov čim najboljše kupce, napraviti torej na račun- konzumentov čim večji dobiček. Konzumna zadruga pa se mora popolnoma kriti s krogom sVojih konzumentov. Oni morajo biti njeni člani, t. j. njeni gospodarji, lastniki. To je edino sredstvo, da se prepreči kakršnokoli izkoriščanje konzumenta, ker ni verjetno, da me bo izkoriščalo ono podjetje, kateremu sem lastnik, gospodar. Pač, tùdi to se izjemoma dogaja, toda samo v onih zadrugah, v katerih se člani ne zavedajo svojih pravic, in dolžnosti. Zadruga naj torej prodaja M le svojim članom in jih naj tudi vzgaja. Zadruga pa, ki v enaki meri prodaja članom in nečlanom, je zadruga samo še po pravni obliki, nikakor pa ne odgovarja več zadružnemu duhu. Odiranje konzumenta od strani take zadruge ni prav nič prijetnejše in plemenitejše od sličnega postopanja nezadružne trgovine. Tretje načelo: Važni razlogi zahtevajo, da mora zadruga prodajati blago članom po dnevni ceni nezadružne trgovine, in sicer: a) Premnogi so slučaji, da so člani sami začeli barantati z blagom, ki so ga od svoje zadruge prejeli izpod dnevne cene. To ni zadružno, ker zadruga hoče članu preskrbeti blago le za njegov konzum, a ne za barantanje, b) Ako bi se blago sproti dajalo po nižji ceni, bi član pri vsakem nakupovanju prejel malenkostno diferenco, katere nävadno niti občutil ne bi. Če pa še mu diferenca izplača krajem poslovnega leta v obliki povračila za konzum,'tedaj dobi, ako je redno kupoval v zadrugi, lep znesek, kar bo več zaleglo, kakor sproti pri vsakem kupo-vanju po nekoliko par ali dinarjev, c) Končno se mora stalno misliti na možnost nepredvidenih izgub. Ako bi zadruga dajala članom blago po lastni ceni, tedaj si za slučaj izgub ne more pripraviti nikakih rezerv. Zato je potrebno postopati pri prodajanju po tu navedenem načelu, da se osigura tudi dotacija rezervnega fonda, kakor je predvideno ' pri petem načelu. Četrto načelo: Plačevanje proti takojšnjemu plačilu dela zadrugam dosti preglavic, toda le dokler je zadruga mlada. Čas sam vsaki zadrugi dokaže pravilnost tega načela. Dva glavna razloga sta merodajna: Ako zadruga daje blago na kredit, mora tudi s pomočjo kredita kupovati, a s tem se roba draži, namen zadruge pa jè, preskrbovati člane s čim boljšo in s čim cenejšo robo. Drugi razlog je, da mora zadruga vzgajati. Kolikokrat je malomarnejši gospodar nabavil več blaga, kakor mu je bilo potrebno, a to samo radi tega, ker se mu je dajalo in ponujalo na kredit. Tudi vemo iz gospodarske zgodovine, da so oderuhi skušali s kreditom privezati žrtev na sebe v svrho čim temeljitejšega izkoriščanja. Peto načelo: Zadruga mora skrbeti za primerno močan rezervni fond, a vedno naj primerne zneske žrtvuje tudi za prosvetne in dobrodelne namene, pred vsem pa na korist svojega članstva. Čim večji znesek pa se naj vsàko leto po izvršenem letnem obračunu povrne članom po konzumu, t. j. sorazmerno vrednosti kupovanja blaga v zadrugi. Nikdar se letni prebitek ne sme deliti po vplačanih deležih. Deležem niti obresti ni treba priznati, če pa se že priznajo, naj bodo minimalne. Vsak član išči korist v tem, da dobi dobro blago in koncem leta čim največ povračila po konzumu. S tem so kratko naznačena glavna načela konzumnih zadrug, kakršna se nam pokažejo, ako razmotrivamo bistvo konzumnih zadrug zgolj s stališča ekonomske teorije. Zakonodaja poedinih držav in narodov daje potem načelom še gotove zakonske oblike. Spominjam n. pr. na predpise, ki veljajo po zakonu o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev za deleže, rezervni fond, za porabo letnega prebitka itd. * * * Na eni strani vidimo, da je konzumno zadružništvo že dokaj staro, na drugi strani moremo konstatirati, da so se tekom dobrih 150 let uveljavila gotova načela, katera treba poznati in respektirati, ako hočemo svoje konzumne zadruge voditi do uspehov. Nevpoštevanje glavnih načel vodi in je vedno vodilo k neuspehu. . Ali so konzumne 'zadruge bile potrebne ali ne, o tem se danes ne razpravlja več. Ima jih cel svet in o tem je podan pač najmočnejši dokaz za koristnost tega pokreta Posebno veliki so uspehi v prvotni domovini konzumnih zadrug: Nad pet milijonov organiziranih zadrugarjev (torej najmanj 20 milijonov duš!) dve silni nakupni centrali, mnogo sto lastnih tovarn konzumnih zadrug, velika lastna posestva, lastno brodovje in silni lastni kapitali: To so uspehi rošdalskih pravičnih pijonirjev in angleške pridnosti na zadružnem polju. Velike uspehe vidimo po vseh ostalih kulturnih državah. Mi v Jugoslaviji smo tudi na tem polju še mladi. Učimo se od drugih in delajmo za sebe! JOSIP PETELINC LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomemtka) ob vodi Na veliko. Na malo. Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevliarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913 Telefon 913 T. MEI, Uliana llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllll Poljanska cesta štev. 7 Telefon interurban št. 373. Delikatese,mast in slanina na debelo. Josip Beguš: Državni uslužbenci in zadružništvo. 0 tožbah glede slabèga-gmotnega položaja državnih uslužbencev čujemo dun za dnem in čitamo v časopisju že ves čas, od kar živimo v svoji novi državi. Toži in vzdihuje vse vprek, od najnižjega uslužbenca do visokega uradnika, od priletnega družinskega očeta s številno rodbino do samca in samice, ki sta storila šele prve korake v resno, samostojno, realno življenje. Nikomur ne zadoščajo njegovi službeni prejemki, ki mu jih daje država; nikomur ali le malokaterim pa pridè na misel, da bi se poglobili v vprašanje, zakaj je tako in kako bi se dalo odpomoči teni žalostnim razmeram, pod katerimi vzdihuje na tisoče naših tovarišev. Večina od nas čaka potrpežljivo, kdaj bomo dobili vlado, ki bo z resno, energično voljo rešila naše vprašanje tako, da bomo vsi zadovoljni, ali pa vsaj tako, da bomo mogli preživljati sebe in svojo rodbino, i Kakor povsod, pa je tudi pri nas vendar le nekaj nestrpnežev, ki So se naveličali brezkončnega čakanja, ki so obupali nad dobro voljo kakor, aprilsko vreme menjajočih se. vlad in so pričeli iskati drugih virov in potov za svoj življenski obstanek. Povsem razumljivo, ker živeti morajo -s svojimi družinami in živ ne more nihče v grob. Važno za nas in potrebno pa jè, da premotrimo način, kako si poiskušajo izboljšati svoje, življenje in s kakšnim namenom iščejo pota, ki naj bi jih privedla do zaželjenega cilja. Ako to premišljujemo, se nam pokaže ne baš razveseljiva slika. Nekateri si poiščejo drugo, boljšo službo, kar je za one, katerim se to posreči seveda najenostavnejše. Drugi, katerim to ni mogoče, letajo za postranskimi zaslužki, kakor metulji od cvetke do cvetke, da se nasrkajo čim več živi jenskih moči za sebe in. svojce. Prvim, kakor drugim je na tem, da' si pomagajo in olajšajo breme življenja samo sebi, če mogoče celo v taki meri, da živijo sami v razkošju, med tem ko prepuščajo svoje ostale tovariše, katerim se ne posreči niti prvo, niti drugo, njihovi tužni usodi. Za opravičilo dobimo od njih naiven, — Bog zna od kod izvirajoč, in prazen izrek: >>saj je tudi Bog naj- preje sam sebi brado ustvaril«. Ne ravnajo pa se niti po tem naivnem izreku v celoti, ker bi morali sicer vsaj potem, ko so sami že dobili »brado«, skrbeti za to, da jo dobijo tudi drugi, saj je ustvaril Bog brade potem tudi drugim. Ta čisto egoističen namen in način samopomoči, da pomagaj ■vsak sam sebi, ne .ozirajoč se na svoje tovariše, ni pravilen in ga je ves kulturni svet načelno že davno zavrgel. Izbral si je čisto drug način boja za svoj obstanek, zà svojo ekonomsko ohranitev in neodvisnost, lepši način in človekoljubnejšo pot zadružništva. Povsod pri vseh narodih in slojih ljudstva vidimo, kako še združujejo ljudje v vse mogoče gospodarske organizacije, v katerih se učijo, medsebojno podpirajo in nastopajo skupno za skupne interese. Skrb za samega sebe stopa povsod v drugo vrsto, medtem ko v prvo vrsto stopa čimdalje bolj skrb za celokupnost in splošnost, kjer bo imel zasiguraiiö mesto tudi vsak posameznik, ki je bistven del te skupnosti in splošnošti. Čim bolj prodira pri ljudstvu izobrazba, tembolj se ublažujejo pri njem čustva, tembolj se razvija pri njem socijalni čut, sočutje in ljubezen do bližnjega, nastaja razumevanje In smisel za skupnost in splošnost. To pa so semena, iz katerih vsklije in raste zadružništvo. V boju za ciljem skrbeti za skupne interese vseh in za vse, koraka v prvih vrstah povsod zadružništvo, zato so se ga oprijeli vsi sloji vseh kulturnejših narodov in ga Ščitijo in gojijo kot svojo veliko in važno pridobitev. Tudi naša domovina ni zadnja med njimi. Naše kmetsko ljudstvo in delavstvo je z radostjo pozdravilo zadružno misel, katero so Širili med njim njegovi prvoboritelji in ljubitelji. Uvidelo je, da je to tista pot, ki ga privede v boljše čase in boljše razmere. Oprijelo se je z vso ljubeznijo, resnostjo in vztrajnostjo te misli in je pristopilo z veseljem k njenemu uresničenju. Danes vidimo, kako mogočne stavbe, kako trdne postojanke na gospodarskem polju so nastale iz te misli, koliko zadrug in drugih podjetij se je s pomočjo te misli ustvarilo za to ljudstvo. Koliko kmetskega in delavskega premoženja je ohranjenega potom teh zadrug ljudstvu, onega premoženja in denarja, ki si ga je moralo prislužiti s trdimi, krvavimi žulji in ki bi brez teh zadrug prešlo zopet v tuje, tiste roke, katere bi ga ravno s tem njegovim denarjem zopet izkoriščale in teple! Vse to veliko premoženje je ohranjeno tem slojem in z vsem tem premoženjem sedaj sami gospodarijo sebi v prid in po svoji volji. ■ ■ ■' Póleg tega velevažpega socijalnega momenta pa ima zadružništvo na ljudstvo še jdrug, nič manj važen vpliv v moralnem oziru. Dokler je človek sam, je v večnem in kolosalnem vrvenju človeštva sirota, ker je preslaboten, da bi kljuboval vsem številnim življenskim neprilikam. Izkoriščan~vsestransko, je nespečen in mračen in vsaka sapa in preizkušnja ga podere na tla, a nikogar nima, ki bi ga dvignil. S tem, da mu pomaga zadružništvo do boljših in zadovoljnejših socijalnih razmer, vpliva nanj objednem tudi moralno. Saj se človek ob zadovoljivih življenskih pogojih počuti srečnejšega in veselejšega, takega pa navdajajo vedno lepša in plemenitejša čustva, kot mračneža. Od lepih in plemenitih čustev pa tudi niso več daleč lepa in plemenita dejanja. To so spoznali pri nas tudi že državni uslužbenci, zato tudi med nami pronica polagoma zadružna misel. Sicer ji pot do nas ni bila posuta preveč s cvetjem, še sedaj se ne sprejema in né pozdravlja tako radostno in odkrito in se ne počuti med nami še tako . domače, kot med kmetskim ljudstvom in med delavstvom. To ni nič posebnega in je razumljivo. Med nami ni bilo propagator jev zadružne misli, ki bi nam dopovedovali potrebo in pomen zadružništva in nam dokazovali njegov vpliv, in moč na naš ekonomski položaj. Med nami ni bilo učiteljev, ki bi znali in hoteli širiti zadružno misel in jo vcepiti pòedin-eem že ob njihovem vstopu v državno službo. Sami tudi nismo čutili .potrebe k temu, ker smo imeli z vojaštvom vred v bivši Avstriji v naj višjih krogih dovolj zaščitnikov, ki so, ne iz ljubezni do nas, ampak v svojem interesu skrbeli, da je bilo vojaštvo in državno uslužbenstvo v gmotnem oziru povoljno preskrbljeno. Po prevratu smo se znašli v svoji novi domovini na izpremembe v tem oziru popolnoma nepripravljeni. Nismo se zavedli, da se nahajamo kar čez noč v popolnoma drugi državni obliki, v demokratični državi, kjer vlada ljudski parlament in kjer žanje le tisti,, kdor je sejal. Zato ne, moremo biti hvaležni dovolj pokojnemu finančnemu ministru Kosti Stojanoviču, da je, zavedajoč se našega položaja, tedaj z energično, dalekovidno uredbo o nabavljalnih zadrugah, čeprav v obliki male diktature, ki je-z ozirom na tedanje razmere in naš tedanji položaj opravičljiva, nas prisilil sprijazniti se z idejo samopomoči potom zadružništva. Sicer je ta diktat poleg zgoraj naštetih okolnosti najbrž tudi nekaj vzrok, da se naše zadružništvo počasneje razvija, da se neka- teri državni uslužbenci, ki so nasprotni diktaturi, še ne morejo ž njim sprijazniti. Kljub temu pa imamo že lepo število tovarišev, ki obračajo vso pozornost in skrb zadružništvu, katero narašča in se širi po vsej državi. Državni uslužbenci spoznavajo njegov velik pomen, važnost, vrednost in vpliv, zato je krog zadružnikov med njimi vedno večji. V kratki dobi treh let je vzklilo na tako trdi, še nerazorani ledini državnih uslužbencev širom naše domovine nad 140 nabavljalnih zadrug z blizu 50.000 članov in to brez posebne propagande in brez šolanja, ki bi pripravilo in izvežbalo državne uslužbence v zadružnem delu. Poleg svoje redne službe so se kot samouki oprijeli v svojem prostem času tega težkega in ne baš prijetnega posla in so z občudovanja vredno energijo in požrtvovan jem postavili po večini vsem tem zadrugam tako zdrave, močne in trdne temelje, da so pri dobri volji zmožne kljubovati vsem viharjem in premagati vse eventualne ovire in zapreke svojega razvoja. Brezdvomno je, da so se v tem kratkem času državni uslužbenci navzeli zadružnega duha in oprijeli zadružne misli v taki meri, da je nemogoče, da bi jo še kdaj opustili: To je dejstvo,' za nas razveseljivo pri vseh žalostnih izkušnjah, ki smo jih imeli doslej na polju samopomoči in produktivnega zadružnega dela Storili, smo s tem velik korak naprej, vendar pa nam to ne more zadostovati. ||| ^Stillstand ist Rückschritt«]; smo slišali pri Nemcih in prav je, ako ta pregovor uvažujemo. Kakor hitro bi se s tem, kar imamo, zadovoljili, bi nazadovali, ker bi nas med počitkom in mirovanjem prehiteli in zapostavili drugi. Ne sme ostati pri tem, kar imamo, to je samo začetek in praktično pokazana pot, kje imamo iskati boljše čase in srečnejšo bodočnost. Po tej poti moramo hoditi in to pot nadaljevati, dokler he dosežemo tistih uspehov in tistega cilja, katerega nam nudi zadružništvo in katerega si vsi želimo. Vztrajati moramo na tej poti neumorno, čeprav je včasih strma, z debelim gramozom postita in večkrat celo blatna. Na to pot moramo spraviti tudi vse one, ki še omahujejo in tavajo drugod za napačnimi cilji ali brez cilja. Naše zadružništvo moramo dvigniti iz povojev, dati mu moramo tisto fizično in moralno silo, ki jo potrebuje za življenje in ki'jo rabi za izvrševanje in izpolnjevanje svojih prevzetih dolžnosti. Te dolžnosti so tako velike, tako vsestranske in tako plemenite, da jih more izvrševati le oB jednako veliki, jednako vsestranski in plemeniti podpori nas vseh, združenih in močnih. Tako podporo in moč mu moremo dati pa le vsi skupaj združeni in složni, ker so posamezniki prešibki in take moči nimajo. Dokler pa ni sleherni državni uslužbenec član zadruge in sicer zaveden in delaven, produktiven član in ne samo na papirju, dokler ni celokupno državno uslužbenstvo združeno v enotni, zadružni organizaciji, kakor mravlje v mravljišču, ki so najlepši vzgled vsakega zadružništva, toliko časa nimamo tistega idealno zamišljenega zadružništva, od katerega vsi pričakujemo rešitve in katero je zmožno nas osrečiti in zadovoljiti. Vsi brez izjeme in brez pomislekov moramo na delo za naše zadružništvo, polni samozatajevanja, premagovanja, ljubezni do bližnjega, polni čuta za skupnost, nesebični in trdno prepričani, da bomo le tem potom ustvarili sebi in vsèm našim naslednikom srečnejše dni. Dokler pa tega ni, moramo vsi, ki smo se že oklenili zadružništva, vztrajati pri težavnem, a zato toliko bolj zaslužnem delu za celokupni blagor državnih, uslužbencev. Za nami pride , drugi rod, ki bo znal ceniti naše delo in nam bo zanj hvaležen. Onim pa,, ki našega stremljenja nočejo podpirati, ali ga celo ovirajo, je pravilno zapel že naš slavni Gregorčič: #Gorjè mu kdor v nesreči biva Sam, al’ srečen ni, kdor srečo, vživa sam«. Dušan Letica: Pismo o mednarodni zadružni razstavi v Ganu. G a n (Belgija), meseca jula 1924. Dragi prijatelju! Ja sam zanet rezultatima,' do_kojih je stiglo konzumno za-drugarstvo. Video sam ih i proučio na ovogodišnjoj prvój medju-narodnoj zadružnoj izložbi u ovoj staroj varoši prosvećene Belgije. Pred ovim grandioznim rezultatima seéam se sa pijetetom dvadeset osmorice roždalskih tkalačkih radnika. Osećajuči svu teškoću života u ekonomskoj utakmici, upućeni samo na svoju skromnu nadnicu, ovi sirotni radnici upustile s pre 80 godina u rešavanje jednog teškog socijalno-ekonomskog problema, koji je pritiskivao široke slojeve naroda. Učeni ljudi, najbolji poli-tiko-ekonomi, pa i same javne korporacije lupali su glavu pokušavajući i tražeći i teorijski i praktično, da reše problem. Nisu mogli naći pravilna rešenja. Svaki praktični pokus ostajao je bez šireg i trajnijeg uspeha. Neuki roždalski pioniri prihvatiše već ranije bačenu ideju zadrugarstva, ideju samopomoči pribiranjem osamljenih, mahom sitnih ekonomskih jedinica u zajednički snop skupne ekonomske snage, da se pod njom održe na površini i stvaraju bolje uslove svoje eksistencije. Ovu ideju trebalo je samo postaviti na čvrste temelje, Roždalci su ih pronašli i spontano uzakonili u svom zadružnom statutu. Ekonomska -utakmica je i dobra i zla stvarnost dnevnog života. Ona je merenje snaga po ličnom preimućstvu i duševnom i fizičkom i materijalnom, po umešnosti, prepredenosti, lukavstvu itd. Pažnja prema bližnjem slabijem, jednakost, bratstvo i ljubav, medjusobna pomoć, sve pojmovi, preko kojih se u ekonomskoj jurnjavi prelazi bez skrupula! Ukloniti takmičenje ne moguće je, a nije ni oportuno, jer ono daje poleta i poticaja umnom i fizičkom usavršavanju čoveka. Ne kažem, svagda i moralnom! . I, nedirajući tok ekonomske utakmice, ostavljajući individualni polet netaknutim, Roždalci su za sferu svoje zadruge odabrali samo teren morala, pravde i jednakosti. U njoj načelno nema ograničenosti u pogledu stupanja u članstvo. Ona je institucija, koja u ekonomskoj utakmici čuva svakog, ko u njezinom krilu traži, zaštitu i povinuje se njezinom pravilu; Njezina su vrata širom svakom otvorena. Prava zadrugara ne mere se ekonomskom podlogom. Svi su zadrugari u tome pogledu jednaki, bez obzira, koliko je koji uneo kapitala potrebnog za rad zadruge. Načelo jednakog prava glasa osveštano je tako najpre u zadrugarstvu. Ona ne odvaja svoje članove ni po preimućstvu, ni po klas^ društvenoj, ni po religiji, ni po profesiji. Ona nije individualistička, nije egoisti-čka, nego altruistička. ' Imovinski višak, koji se pokaže krajem poslovne godine, ne deli zadruga svojim članovima prema vrednosti unetog kapitala. Taj je višak uplaćen u cenama od zadrugara, i kako zadruga ne radi za dobitak, ona višak povraća onim zadrugarima, koji su, i prema meri, koliko su kod nje pazarili, pošto prethodno zadovolji statutom predvidjene ili po skupštini zadrugara odobrene potrebe. • Eto vidiš, dragi prijatelju, zašto se sa naročitim pijètetom na ovoj izložbi sećam roždalskih pionira. Njih prozvaše punim pravom »pravednim pionirima«, jer su uneli u svoju zadrugu načela širokogrudnosti, sačovečanstva, načela, koja su brzo počela da osvajaju ne samo malu Roždalu i njezinu okolicu, nego se prostreše po celoj Vel. Britaniji, probiše granice i susednih država, a danas već osvojiše dobre delove okrog celog prosve-ćenog sveta. Ono što se mislilo, da je utopija, demantovano je najizrazi-tije ganskom izložbom. Ona je pokazala grandiozne stvarne rezultate praktičnog zadružnog rada. Misao je prešla u veliko delo, a delo je dalo bogate rezultate. U svetu se formira zadrugarstvo svom snagom na jednostavnim, a jedrim načelima Roždalaca. Njima sé dive danas ekonomski naučnici po njihovoj prostoti i širokoj koncepciji. Po univerzitetima se drže stalna predavanja o zadrugarstvu i naučno razradjuju zdrave misli »pravednih pionira«. Zadrugarstvo je danas dignuto na stepen samostalne socijalno ekonomske nauke. »Potrebe praktičnog života,« tako veli veliki ideolog zadru-garski, profesor Šari Žid, »moćnije od ikakvog sistema, spontano su pokrènule u raznim krajevima čitavu floru zadruga, beskrajno različnih.« A sve se one ipak dadu svesti u četiri glavna tipa: Zadruge potrošačke, proizvodne, seosko zemljodraničke i kreditne. Potrošačke zadruge pretežne su u Engleskoj, produktivne u Francuskoj, kreditne u Nemačkoj, seoske u Danskoj. Potrošačke zadruge za konstrukciju stanova pretežne su u Sedinjenim Državama. Ali, po elanu razvitka brojnog i poslovnog, na gan-skoj izložbi dominiraju zadruge potrošačke. Preko trideset nacija, iz 28 zemalja i država sa cele kugle zemaljské, uzelo je učešća na ovoj zadružnoj izložbi. Na njoj je predstavljeno preko 84.000 raznih zadruga i zadružnih Saveza sa skoro 38 miliona zadrugara:, koji predstavljaju preko 100 mi-liona duša. Dragi prijatelju, to je enormni moralni uspeh! Engleska broji samo potrošačkih zadruga 1476 sa preko četiri i po miliona članova, ili polovinu celog stanovništva Engleske, koje participira u ovoj vrsti zadrugarstva. Njihov je kapital 94 mil. livri, što znači u našem novcu danas oko 30 milijardi dinara. Prošle godine imali su prometa za 177 mil., a god. 1920. promet je dosegao čak 244 mil. livri. Ukupni poslovni višak iz-neo je preko 14 mil. livri, a to je oko. 15 % na kapital i 8 % na prome,t. Skoro Žela ova suma povraćena je zadrugarima. Potrošačke zadruge Vel. Britanije imadu svoje centrale, svoje velike magacine (Wholesales), koji se bave nabavkom robe na veliko i samoproizvodnjom u velikim količinama. Men-česterski Wholesales imao je prometa za 66 mil., a glazgovski za 17 mil. livri. Proizvodnja potrošačkih zadruga Vel. Britanije ceni se na 76 mil. livri, od čega spada polovica na Wholesales, a polovica na proizvodnju samih zadruga. Ovoliki ekonomski uspesi najbolje su sveđoćanstvo o veličini i solidnosti jake misli osnivača prve potrošačke zadruge u Roždali. Zadruge Vel. Britanije sa svoja dva Wholesales (Uolsejl =•• kupovina svega) toliko su moćne, da se upuštaju i u poljoprivrednu proizvodnju najšireg obima. One imadu što sopstvenog, što zakupljenog zemljišta, u Engleskoj, Kanadi, Australiji, Africi, Cejlonu na hiljade hektara. One ga iskorišćaju najracionalnije za razne svrhe i potrebe. Po tim poljoprivrednim posedima imadu svoje pruge, svoje magacine, žitne elevatore itd. Sa sop-stvenih plantaža u Africi i Cejlonu podmiruju potrebe na čaju i kakau, a iz palmovih šuma u Zap. Africi vade zejtin za proizvodnju sapuna. Ovi britanski Wholesales, kaže gosp. Žid, da »su možda najinteresantnija ekonomska pojava XIX. veka«.. Engleski Who-lesal ima preko 20 fabrika, gde še proizvodi: 'Brašno, maslo, slanina, biskviti, bonboni, slatko, konzerve, sapuni, svece, obuća, vunena i pamučna odeća, mideri, kape,, četkarska roba i name-štaj. U Australiji (Sidnej) ima fabriku za preradu sirove vune, u Irskoj oko 40 mlekamica, u Engleskoj ima i sopstvene majr dane uglja. Produktivna delatnóst ove zadružno potrošačke i proizvodne centrale obuhvata, kako vidiš,’ pet strana sveta i mogli bi, kao i Karlo V. reći, da »na njezinim domenama sunce ne zalazi«. Vel. Magacin potrošačkih zadruga Danske proizveo je god. 1920. oko' 42 mil. danskih kruna robe u svojim fabrikama: trikotaže, konfekcije, sapuna, čokolade i konfiserije. Danska, je u potrošačkoj zadružnoj proizvodnji prva iza Vel. Britanije. I belgijske potrošačke zadruge koračaju žurnim korakom za svojim engleskim drugaricama. Naročito se ističu briselski »Maison du Peuples«, zadruga u Jolimontu, zadruga u Ostendi, Savez zadružni u Liège-u i ganski »Vooruit« (»Napred«). Bel- gijskim zadrugama treba odati i hvalu za uzorno organizovanje same ove izložbe, a na čelu svima ganskom »Vooruit«-u. Ova relativno mala zadruga, sa oko 15.000 zadrugara, uzela je glavni deo organizacionog rada oko izložbe sama na se. Ona je to mogla i da učini, jer ima uzornü organizaciju i 50 godina zadružnog rada, koji joj služi na čast. Prošle godine imala je ona prometa za skoro 27 mil. franaka. Iz viškova provratila je zadrugarima kupcima 5%, ma da ona po svojim statutima prvenstveno (kao i mnoge druge belgijske zadruge) svoje viškove namenjuje za socijalne svrhe i ciljéve propagande. Ganski »Vooruit« ima divnu mehaničku pekarnicu, u kojoj proizvodi 22.000 hlebova dnevno. On ima 33 bakalnice, ima svoje velike magacine za konfekciju, obuću, nameštaj, ugalj, farmacije itd. Velike predionice i fabrika platna ove zadruge toliko su moćne, da svoje produkte i eksportiraju, »Vooruit« ima i sop-stvenu fabriku piva,' cikorije i cigareta. Sa drugim belgijskim zadrugama i^Banque Belge du Travail« ima svoje velike radionice u Ostendi za opravku sopstvenih brodova, na kojima prenose ribu i ostale svoje potrošne potrebe belgijskim kanalima. Dela socijalne skrbi ove zadruge mogu da posluže kao primer i javnim ustanovama ove vrsti. Ona je organizovala pomoć u bolesti, nesretnom slučaju, u oskudici rada, o porodjaju, daje penzije starim i iznemoglim zadrugarima i nameštenicima. Njegova biblioteka može da se meri sa velikom starom bibliotekom grada Gana. Ona ima svoj šopstveni orkestar, koji vrlo često istupa na izložbi sa svojim produkcijama. U divnoj svečanoj palati ove zadruge ima posebno kino-pozorište sa 1800 sedišta i jedno manje ša 800 sedišta. U njoj je smeštena gostionica i kafana za 1000 lica. Kako vidiš, dragi prijatelju, ganska potrošačka zadruga »Vooruit« s ponosom može da proslavlja svoj 50 godišnji jubilej. Ja bih te daleko odveo, kad bi ti stao da nabrajam ovakè primere uzornog zadružno potrošačkog rada. Oni se redjaju na izložbi gànskoj jedan za drugim, lepši od lepšega. Francuska* pošto je sretno provela (1912) ujedinjenje svojih dviju velikih centčalnih nabavnih institucija, osnivajući i svoju- »Zadružnu Banku« i zadružni »Nacionalni Savez«, razvija na protošačko zadružnom polju sve jače i jače delovanje. Uspesi francuskih potrošačkih zadruga bivaće svakim danom sve bolji i bolji, jer su se onde upregli u zadružni posao, u zadružnu propagandu ljudi od' velike lične vrednosti i visoke društvene reputacije. Iza Francuske, koja je na izložbi predstavila sa vanrednim uspehom, ukusom i sistemom svoju potrošačku zadružnu organi-! zaci ju, zadružnu statistiku, proizvodnju i propagandu, rèdjaju se na izložbi: Švajcarska sa svojim snažnim bazelskim Savezom potrošačkih zadruga, Finska, Čehoslovačka, Poljska, "Švedska, Norveška, Španija, Japan, Indija, Argentina, Sedinjehe Države, Palestina, Bugarska, Rumimi ja, Ugarska itd. 'Italija je po spoljnjem uredjenju najsjajnija sa svojim ode-lenjem, ali ćeš u njem jedva naći potrošačke zadruge u smislu izloženog pravog zadružnog rada. Odlično su predstavljene zadruge (železničarske) za podizanje stanova, ali one su inauguri-sane i stalno podupirane od strane države i nemaju značaj opšte socijalni. I naša država predstavljena je na ganskoj izložbi po našem Glavnom Zadružnom Savezu, koji Se starao, da naš zadružni pokret u svim pravcima predstavi na izložbi barem u statističkim pregledima, grafičkim crtežima i brojnim pojedinačnim fotografskim snimcima.. Naravški, da je tu unet i naš mladi Savez Nabavljačkih Zadruga sa skromnim kolom naših Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika. Kako je ovaj pokret kod nas još relativno vrlo mlad i treba da preturi još početničke zadrugar-ske bolesti, nadajmo se, da će i on na budućoj međjuriarodnoj zadružnoj izložbi, koja treba da se održi u Engleskoj najkasnije god. 1944., prilikom stogodišnjeg jubileja roždalske zadruge, doneti i pokazati još bolje rezultate* kako u broju zadrugara i zadružnih ustanova, tako i na polju zadružne produkcije. Neumorni rad u tome pravcu, a na osnovi velikih moralnih, pravičnih socijalno ekonomskih načela pravednih Rožđalaca, mora da i kod nas dade uspehe onako odlično već na strani postignute. - Imajući pred očima ove vanredne rezultate potrošačkog za-drugarstva, koji su prevazišli u dosta kratkom vremenu očekir vanja pokretača ' zadružnog pokreta, mislim na nas i na naše potrošačko zadrugarstvo. Šta njemu još nedostaje, šta ga još sprečava, da ono podje žurnijim korakom napred za svojim predhodnicima na zapadu? Onde se i.slika i oseća na svakom koraku visoka, uvrežena zadrugarska svest. A što će to reći zadrugarska svest? To je unutarnji osećaj, to je čvrsta vera svakog zadrugara, da se samo u potrošačkoj zadruzi, kad je istinski stvarno poduprta svojim članovima, može svaki pojedinac zaštititi pred eksploatisanjem potrošača u ekonomskoj utakmici. Svako privatno preduzeće na široj kapitalističkoj osnovi ima dva cilja: prvi je da jevtino proizvede, a to znači da što jevtinije iskoristi radnu snagu, a drugi je: da što povoljnije proda, a to znači, da što više iskoristi džep potrošača. To uvid jaju i radnici, pa osnivaju proizvodne zadruge, a uvidjaju i potrošači pa osnivaju nabavljačke i nabavljačko proizvodne zadruge. Prve služe potrošačima, da bi došli u posed svojih potreba iz prve ruke, isključujući posredovanje, a druge služe pored toga još i tome, da i same proizvode svoje potrebe, kako bi uštedile za se i dobit proizvadjača. Kad zadrugar stekne jednom ovo uverenje, kad s tim uverenjem ostaje stalan i revan član svoje zadruge, onda je on zadrugar sa punom zadrugarskom svesti sa ekonomsko političkog stanovišta. On onda ne gleda na momentane neuspehe zadružne uprave, on ne beži od svoje zadruge, ako su u njoj cene za momènat možda skuplje od pijačnih. Baš onda joj i priteče u pomoć, otkupljajući složno takvu robu, da bi zadrugu osposobili ža dalji rad. Ima zadruga, koje sistematski daju svoju robu iznad pijačne cene. Zadrugari znadu, da će dobiti krajem godine natrag sve što više uplate. Oni znadu, da će se za to vreme njihova zadruga sa novcem njihovim pomoći, da ga neće morati na strani pod nepovoljnijim uslovima uzimati. To je računica svesnog zadrugara. Samo ovako su i mogle zadruge potrošačke na zapadu da se dovinu one moći, kojom se danas ponose potrošačke zadruge Britanije, Belgije, Danske itd. Ono što je zadrugar zadruzi, to je i zadruga Savezu Zadruga. I uprave zadruga moraju da podržavaju zadružnu svest prema svome Savezu. One moraju sve svoje potrebe kod njega namirivati, u koliko ih on može da zadovolji. Nesmu ostavljati Savez na cedilu, ako za momenat nadju pogodniji kup. U takvom slučaju one so ravne zadrugaru, koji iz istog razloga napušta svoju zadrugu. One nemaju dovoljno zadružno verovanje, dovoljnu zadružnu svest. Zašto su postigli britanski Wholesales onoliku moć, ako ne jakom zadružnom svesti ù njima udruženih potrošačkih zadruga!? Evo, dragi prijatelju, rekao bih, da su naši zadrugari potrošači i naše potrošačke zadruge u ovome* pogledu, u pogledu zadružne svesti još u povoju! Uprave sviju naših potrošačkih zadruga, a i sam Savez naš treba u tome pravcu još mnogo da rade, dok podignu i ustale zadružnu veru i zadružnu svest. Treba poći putem, kojim su prošli i danas još uvek gredu naši zapadni prethodnici. Svaka zadružna uprava, a i sam Savez, treba da reči i perom šire medju zadrugarima zadružno verovanje. Na zapadu se sistematski drže predavanja o zadrugarstvu i zadružnom radu i u zadrugama i u školama, pišu se brošire i cele knjige o zadrugarstvu i njegovom značaju, izdaju se zadružni listovi, zadružni kalendari itd. U tome pogledu nateču se svi: od prosečnog zadrugara i zadružnog službenika do profesora univerziteta, a i same državne vlade svojim naročitim zadružnim institucijama doprinose u tome pravcu svoj dobar deo. Zar se i kod nas nebi moglo poći tim putem? Ništa nema bez rada, bez smišljenog sistematskog naprezanja. Mi nećemo poći vidnije napređ, dok se ne upregnemo za ovaj put. A on će biti blagosloven nesumnjivim uspehom, on će dati rezultate, jer su mu i osnov i cilj pravedna socijalno ekonomska načela roždalskih pionira. U želji, da se na tome putu zadružnog rada često susrećemo, da na njem vidimo što više dobrovoljnih kulučara, kako bi što pre uravnali naše zadružno putanje, i pretvorili ih u solidne drumove zadružne misli, zadrugarsko Te pozdravlja Tvoj iskreni Dušan. Vladimir Vujnović: Savez nabavljačkih zadruga državnih službehiM: Naša nabavijačka centrala. Ona istina, koja je na tobož ironičan način iskazana u re-čenici: «Nema mnogih bogatih, koji bi mogli sebi dozvoliti taj luksuz, da kupuju pod istim uslovima pod kojima kupuju siromašni«, nikada nije .imala možda veću snagu i svoje pravo mesto kao u danima i u vremenu posle velikog klanja naroda u nedavnom svetskom ratu. Rat je poremetio političke, socijalne, kulturne, a osobito ekonomske odnose i medju ljudima i medju državama. Saobraćajna mašina, koja je do rata najpreciznije funlccionisala, toliko je bila oštećena i pokvarena, da je prestala raditi ne samo na pojedinim prugama vode, mora i kopna, ne samo u pojedinim krajevima , ne samo u pojedinim delovima država, već i na prugama koje vežu čitave kontinente. Razume se, da ni produkcija dobara nije ostala poštedjena, koliko radi nestašice radne snage, koja je upotrebljena za kopanje rovova, toliko i radi toga, što je u najvećem delu pretvorena u produkciju dobara ili bolje reći zala za ratne potrebe. Prema tome mašina produkcije i repartiere dobara ne funkcioniše i izaziva nestašicu a s ovom i bedu. Ta nestašica i beda opaža se i jače i više sa težim posledicama kod onih naroda, koje je teže pogodio rat, koji su j dotle bili slabiji i koji se prema tome i teže oporavljaju od ratnih posledica. Medju ove poslednje spadali smo i mi godine 1918., tim više, sto smo tada morali, da stvaramo osnov svakom daljnem radu, t. j. državu. I ako smo bili — mora se priznati 1§§ dovoljno jaki i brzi da stvorimo državu, nismo bili dovoljno jaki ni sposobni, da se ekonomski brzo oporavimo, jer taj proces po svojoj prirodi duže traje. Rat nam je stvorio dve klase, one, koji imaju mnogo, i one, koji nemaju ništa. U ove poslednje, na žalost, pali su i morali su pašti i državni činovnici i službenici, jer tek stvorena država politički, nije bila gotova ekonomski, da bi tim svojim radnicima i izvršiocima njene volje i vlasti mogla pružiti nagradu, s kojom bi oni mogli pokriti svoje životne potrebe. Ovaj iakat osetili su ne samo državni činovnici i službenici, nego i veliki državnici naši i stoga nije nikakovo čudo, što državna vlast na razne načine pokazuje i volju i nastojanje, da reši taj teški problem. Umni državnik pok. Košta Stojanovič, Ministar Finansi ja, daje se neumorno na posao, koji smatra kao vrlo hitan i donosi Uredbu o Nahavljačkim Zadrugama Državnih Službenika i o Savezu Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika, koja nosi datum 5. decembra 1920. godine, a stupa na snagu 1. januara 1921. godine. Ta uredba stavlja za cilj ovim ustanovama »da nabavljaju svojim zadrugarima životne namirnice i ostale pred-mete za njihovu ličnu i kućevnu potrebu«, a u svom 1. članu naredjuje, da svi državni činovnici in službenici moraju osnivati Nabavljačke Zadruge, Ovom Uredbom, kako se vidi iz- postavljenog cilja Zadru- ’ gama, ponovio je naš veliki državnik Košta Stojanovič onu rečenicu Roberta Ovena: »Treba, da postanete svoji, sopstveni trgovci i svoji fabrikanti, da biste snadbevali sami sebe robom najboljeg kvaliteta i po najnižoj ceni«. Da, pak, ne bi ostavio same sebi državne službenike, koji tada kako ni danes nisu bili u mogućnosti, da se čvrsto organi-zuju i prikupe sredstva za rad, pok. Košta Stojanovič kao kompenzaciju za ono nared jen je osnivati Zadruge, daje im čl. 70. Uredbe i početna sredstva za uspešan rad odredivši 1% od svih isplata iz državne kase u korist Saveza, a za prvih pet godina njegovog rada. Dao nam je, dakle, tom uredbom organizaciju i kapital i samo fali još to, da je rekao: »dadoh Vam sve, što sam ja mogao u ime države, a na Vama je sada i na Vašoj svesti, da li ćete ovu ustanovu iskoristiti, za Vaše ekonomske potrebe, kako želim ja i kako želite Vi sami.« Na ovoj osnovi, eto, otpočeo je svoj rad naš Savez Nabav-ljačkih Zadruga Državnih Službenika i njegove članice Zadruge. Godina 1921. protekla je u prvim radovima oko organizacije, a u 1922. godini usavršava se celokupna organizacija toliko, da odpočinje i sa radom, koji se već po malo oseća, ali koji još nije dovoljno orijentisan i tek traži svoj pravi put. Ova sporost niti se može niti se sme osuditi, kad se dobro znaju prilike, koje su vladale i u društvu i na pijaci godine 1921. i 1922. Godina 1923. pokazuje se u svemu donekle stabilnija, pa se veća stabilnost opšteg života odrazuje i u radu Saveza i njegovih Zadruga. Samo što radja jednu novu nevolju, t. zv. kreditnu krizu, koja opet u mnogom čemu pokazuje svoja hrdjava svojstva. Velike ambicije nekih Zadruga, pa i samog Saveza, da što efikasnije pomognu svoje zadrugare u nevolji, po nešto se osvećuju, ali su ipak tako male, da se većina njih likvidira već u 1923. godini. Godina 1924., izgleda, da je u životu ove naše nabavljačke organizacije jedna od najvažnijih i da će ostati u istoriji ovog našeg pokreta naročito podvučena, jer se u njoj tek kristalizuje spoznaja o sopstvenim potrebama, mogućnosti podmirivanja tih potreba, a što je glavno, i o najboljim načinima i putevima, kojima ova zadružna organizacija »sui generis« može, da udovolji naprèd pomenutim zadacima, pa da postigne svoj cilj. Što je došlo do kristalizacije spoznaje o sopstvenim potrebama u godini 1924. razlog je u tome, što se i sam život u opšte kristalizovao. Dok se u godini 1921. i 1922. od strani zadrugara tražila roba — obuća, odeća, platno, suđje itd. — dotle u godini 1923. pada ta tražnja i počinje svakim danom, da raste sve više tražnja namirnica, koja tražnja u 1924. godini ima toliku, snagu, da u toj godini skreće celokupan rad u pravcu što većeg snabde-vanja namirnicama, a manje sa ostalom robom. To je u ostalom i slika toga vremena, u kome biva skupioća sve nesnosnija, te se svako brine u prvom redu za ishranu života, a samo u koliko je moguće i za podmirenje ostalih potreba. S ovim i ovakvim stanjem ulazi u godinu 1925. naš Savez Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika i sve Zadruge; njegove članice. Postoji još samo, da ogledamo i treći elemenat našeg za-drugarstva, koji pored organizacije i kapitala igra najvažniju ulogu. To je zadrugarska svest. I njen razvoj ide uporedo so ostalim elementima našeg zadrugarstva, pa radi toga i možemo kon-statovati, da je i zadrugarska svest tek u godini 1924. došla do one visine, od koje če tek početi, da dobiva svoj pravi oblik, a po tom i vršiti svoju pravu ulogu u celom pokretu. U dokaz ovoga možemo se pozvati na rasprave na trećoj redovnoj skupštini Saveza u Skoplju, a još više na to, što ta zadrugarska svest radja inicijativu za daljim radom i proširenjem nabavljačke organizacije pomoću kreditne organizacije, koja treba, da se osnuje na čistom principu samopomoči i uzajamnosti. Nacrt pravila te velike kreditne ustanove sviju državnih činovnika i službenika nalazi se krajem godine 1924. u rukama sviju članova Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika u državi i po njemu će se u početku godine 1925. osnovati pome-nuta kreditna ustanova. Jest, dakle; važno što krajem 1924. godine Savez Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika raspolaže kapitalom od Din 50,000.000-—; jest, važno je, što imamo 140 Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika u celoj državi; jest, važno je, što te Zadruge isto tako obrću sa kapitalom od preko Din 50,000.000'—; jest, važno je, što nabavljačke. Zadruge Državnih Službenika imaju oko 45.000 članova sa preko 200.000 lica u svojim porodicama; jest, važno je, da naš Savez i njegove Zadruge prave godišnji promet od jedne milijarde Dinara; jest, sve je to važno, ali je najvažnije ipak preko svega toga, što se iz dana u dan sve više razvija u redovima naših zadrugara prava zadrugarska svest, koja ne poznaje nikakve zapreke i nikakve smetnje na svom putu ka svom cilju: postizavanju onog zadatka, kome je namenjen celokupan ovaj naš pokret. Sve naše. nade polažemo na čvrst temelj ove zadrugarske svesti i s verom u nju pozdravljamo sve naše zadrugare bez i najmanje sumnje u naš uspeh u novoj 1925. i daljim godinama. Kakšne koristi imamo od nabav-ljalne zadruge. 0 tem vprašanju je uredništvo »Koledarja« prejelo dva dopisa, enega iz Ljubljane, drugega iz Kočevja. I. Zanimanje za zadruge med nami narašča in bo naraščalo še v večji meri, ako se bomo vsi zavedali, kakšne koristi nam nudijo. Brez dvoma je gotovo, da so te koristi velike, celo prav znatne, dasi jih človek, ki gleda zadružno delovanje samo izdaleka, mogoče ne opazi ali vsaj ne v taki meri, kakor bi to bilo potrebno. Ne bom sicer navajal štOvilk, pač pa hočem opozoriti na nekatere posameznosti. Zadruga teži za tem, da čim bolj izključi posredništvo,' ki blago vedno znatno podražuje. Ideal konsumenta, kakor tudi producenta bi bil direktno sprejemanje oziroma oddajanje blaga. Daši v vseh slučajih zadruga na današnji stopnji razvoja tega ideala v popolni meri še nè more doseči, se mu vsaj resno skuša približati. S tem doseže dvoje: za nižjo ceno daje svojim odjemalcem lahko boljše blago, kakor ga more dajati trgovec. Kajti medtem, ko trgovec teži za čim večjim dobičkom in uravnava svoje cene brez ozira na konsumenta, predstavlja zadruga nekakšno družino, kjer so vsi člani enako zainteresirani na svojih koristih. Zato tudi zadruga nujno stremi za tem, da svojim članom nudi blago po čim nižjih cenah. Eventuelni prebitek, ki ga rabi med letom za kritje raznih nepredvidenih možnosti (valovanje cen vsled raznolike ponudbe blaga, vsled valutarnih sprememb itd.), pa razdeli ob zaključku poslovnega leta v obliki dividende med svoje člane. Ta dividenda je včasi precej znatna in znaša po izkušnji toliko, kolikor znaša vrednost tekom enega meseca kupljenega blaga, ako član tekom leta kupuje mesec za mesecem v zadrugi. To je gotovo znatna ugodnost in precejšna korist^ ki je človek izven zadruge ne more biti deležen. Poleg teh materijelnih koristi pa nudi zadruga gotovo tudi velike moralne koristi. Ona nekako vzgaja v svojih članih zavest medsebojne skupnosti in solidarnosti. Ker ni v njej onega nizkotnega dobičkalovstva, kakor ga sicer opažamo V življenju, vzgaja svoje člane tudi etično: zadružnik vidi v članu zadruge človeka, ki ima pravico do življenja, in ve, da je to pravico treba spoštovati. Potemtakem je zadruga edina poklicana privesti človeštvo na ono stopnjo, po kateri vede ali nevede vsi stremimo: na stopnjo, na kateri bo vladalo med vsemi člani širne človeške družine soglasje in medsebojna vzajemnost. To je ideal, ki je vreden res kulturnega človeka. Zato pa bi moral biti vsakdo, ki hoče sebi in svetu dobro in ki hoče res biti kulturen, ne samo po umu, ampak tudi po srcu,||gl zadružnik ! Nabavljalna zadruga v Kočevju je imela v 1. 1923. ca. 80 članov. Od teh se je posluževalo zadružnega blaga približno 55. Od čistega dobička po 10.135 Din se jè razdelilo med člane 47%. ';:č : : ^ Navedemo par slučajev koliko koristi so imeli poedini člani: Ime Letni znesek nakupa Minimalni dobiček pri blagu napram dnevnim cenam Delež na čistem . dobičku zagfuge Skupni dobiček Betriani Bož. 11.488 228 195 425 Cirk Ivan 9.180 182 156 738 Bogataj Ivan 8.875 176 150 326 Štolfa Zdr. 6.817 136 116 252 Vujčič Ant. 6.295 126 107 233 Ako .prištevamo še dobavo sladkorja iz drž. dobra Bel je, od katerega je dobila vsaka večja družina okroglo 20 kg po znižani ceni, je tem zneskom prišteti še 100 Din. Iz navedenega je razvidno, da je zadruga koristila članom, ki so imeli od svojih vlog po 100 Din 3—500% obresti, kar nobeno še tako dobičkanosno podjetje nuditi ne more. j, |p K. P. B. „Dobrota“. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Brežicah je v letu 1923. na drugem rednem občnem zboru ustanovila pod-odsek zadruge pod imenom »Dobrota«. Skozi leta se je v Brežicah ob smrtnih slučajih slabo stoječih uradnikov pobiralo med uradništvom darove za kritje pogrebnih stroškov in ža prvo podporo družinskim članom umrlega tovariša. To pa ni napravilo med tukajšnjimi premožnimi sloji dobrega utiša in je bil radi tega uradnik še manje spoštovan, kakor bi mu pristojalo. Da se temu pobiranju darov za umrle tovariše izogne, je odbor Nabavljalne zadruge sklenil ustanoviti zgoraj omenjeni pododsek in pripravil pozneje navedena pravila, katera so bila enoglasno na drugem rednem občnem zboru odobrena. Na istem občnem zboru se je že sklenilo votirati v ta namen 20% od čistega dobička, kar je po pravilih odgovarjalo približno znesku za dva pogreba. V letu 1923. je pododsek »Dobrota« izplačal za en smrtni slučaj posmrtnino, koncem tega leta je ostalo'v blagajni še za en smrtni slučaj. Koncem leta 1923. je zadruga zopet votirala 20%,od čistega dobička in s tem stanje blagajne »Dobrote« povišala tako, da je pričetkom tega leta že imela »Dobrota« na razpolago znesek za 4 smrtne slučaje. V letu 1924. je do danes preminul en član in je upati, da bode imela »Dobrota« z dobičkom iz leta 1924. t. j. predpisanih 20% blagajno stanje za najmanj 10 smrtnih slučajev, jn bi v tem momentu že lahko priskočila svojim članom z podporo v izrednih nezgodnih slučajih. »Dobrota« je pokazala pri obeh izplačanih zneskih sorodnikom umrlih članov posebno dobrodošlost, ker bi brez te podpore ostali v hujši denarni zadregi, kakor marsikateri manualni delavec. , Ta načrt je pripomogel, da je zadruga pridobila do zadnjega državnega nameščenca v Brežicah kot člana, in s tem svoj obrat v korist sebi in vsem članom pomnožila, tako da danes zadruga izpolnjuje resnično svoje dolžnosti/ v katero korist je bila ustanovljena. PRAVILA „Dobrote“ — pododseka Nabavljačke zadruge državnih uslužbencev v Brežicah. §i. »Dobrota« je kot dobrodelna ustanova pododsek Nabav-ljalne zadruge državnih uslužbencev v Brežicah. §2. Namen »Dobrote« je : 1. Dajati posmrtnino: a) rednemu elanu, če mu umre žena, b) zakonskemu drugu, če umre redni član. V slučaju smrti samca, pod katerim izrazom se razume, tudi vdovca oziroma vdovo, dobi posmrtnino: a) oni, ki krije pogrebne stroške, b) preostanek od pogrebnih stroškov dobi oni, ki ga določi umrli, e) pri samcih, katerim se krijejo pogrebni stroški iz kakega drugega fonda, dobi odpravnino oni, ki ga določi umrli. Posmrtnina znaša tolikokrat 10 Din, kolikor članov ima zadruga. 2. Dajati rednim članom v slučaju izrednih 'nezgod enkratno podporo, koje viširto določi Upravni in Nadzorni odbor. §3. V namene posmrtnin in podpor se določa: 1. Gotov procent čistega dobička Nabavljalne zadruge ob vsakoletnem zaključku računov. 2. Obsmrtni prispevek, ki ga plača vsak član v vsakem smrtnem slučaju člana ozir. njegovega zakonskega druga v znesku 10 Din. 3. Razna v ta namen določena darila. § 4.1 Člani Nabavljalne zadruge so obenem člani »Dobrote«, Dolžnost članov je, da pod točko 2., § 3. teh pravil navedeni obsmrtni prispevek vplačajo tekom enega meseca po smrtnem slučaju, sicer zgubijo, oziroma njih Ž žene, pravice, izvirajoče iz § 2. § 6. » Članstvo preneha analogno pravilom Nabavljalne zadruge. V slučaju izstopa veljajo vse obveznosti, ki izvirajo iz teh pravil, za dobo enega meseca po pismeni prijavi o odstopu. § 7. j Posmrtnina se izplača takoj v posameznem smrtnem slučaju. §8. Upravni organ »Dobrote« je trojica, ki jo izvoli na prvi skupni seji po občnem zboru Upravni in Nadzorni odbor in sicer dva Člana Upravnega in en član Nadzornega odbora. §9. Premoženje pododseka »Dobrote« se upravlja ločeno od premoženja zadruge^ § 10. . V slučaju razpusta zadruge obstoji fond- »Dobrote« tako dolgo, dokler traja likvidacija. Po likvidaciji se razdeli enako-.; memo na člane zadruge. Sprejeto dne 18. februarja 1924 na II. rednem občnem zboru Nabavljalne zadruge državnh uslužbencev v Brežicah. Mestni trg štev. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov iu sprehajalnih palic. Najboljši šivalni stroj je edino le Josip Potßlinc-2 znamka GRITZNER in ADLER za rodbino, obrt in industrijo Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila. Tel.9 3. Na veliko. Na malo. Josip Begùs: Naša kreditna zadruga. Marsikateremu izmed nas ni znano, da imamo državni uslužbenci svojo hranilnico in posojilnico. Da je ta hranilnica in posojilnica, ki se 'imenuje »Hranilni in posojilni konzorcij«, eden najstafejših denarnih zavodov izmed vseh ostalih v Sloveniji in da je praznovala preteklo leto 1924. že polstoletnico svojega obstanka, tega pa menda vécina državnih uslužbencev ne ve. Kakor sredi gozda pod drevjem in vejevjem mravljišče, tako tiho, neopaženo, brez kričave reklame in samohvale deluje ta konzorcij marljivih in požrtvovalnih mož, naših tovarišev že 50 let za celokupno korist državnih uslužbencev. Ni mogoče našteti in popisati ria tem iriestu vseh dobrot in koristi, ki so jih bili deležni državni uslužbenci potom tega konzorcija. Pomislimo samo, koliko družin in posameznikov je v najtežavnejših trenutkih, ko so vsi drugi viri odpovedali, tekom 50 let samo s posojili rešil skrbi, kje bodo dobili denar za najnujnejše življenske potrebščine in jih s tem obvaroval, da jih niso pro-fitarski denarni zavodi prav pošteno izkoriščali in odrli. Število teh družin in državnih uslužbencev gre na tisoče in denar, ki jim je bil izposojen, gre na milijone. Pomena in važnosti te podpore in obrambe ne moremo dovolj ceniti in.poudariti. Človek bi mislil na eni strani, da je ta konzorcij že z ozirom na to, ker se je ohranil nad 50 let pri življenju, pri tem svojem blagodejnem delu v tem času tudi vsaj'toliko prislužil, da danes mirno in brezskrbno gleda v bodočnost. Da, ako bi se ravnal pri tem po načelih bankarstva in profitarstva, bi bil tak prislužek gotovo mogoč in neizbežen, toda od tega bi ne imeli državni uslužbenci tiste pomoči, kakoršne so bili in so še potrebni. Posojila bi morala biti ravno tako draga, kakor v. bankah in drugih profitarskih posojilnicah. Konzorcij pa pri tem poslu ni gledal na zaslužek, njegova glavna skrb je bila, da dobijo njegovi klijenti posojila po čim najnižji obrestni meri, da jim je bilo s tem kolikor največ mogoče pomagano. Sam zase je skrbel vedno le v toliko, da je mogel kriti svoje upravne stroške, torej da se je ohranil res le samo pri življenju. Na drugi strani bi človek mislil, da se državni uslužbenci, katerih last je Hranilni in posojilni konzorcij in katerim je že toliko pomagal in koristil, zavedajo velikega pomena in važnosti tega konzorcija in da so si svesti svojih dolžnosti napram njemu in ga prav pridno podpirajo. Kdor tako misli, se pa moti. Kakor že omenjeno, je veliko državnih uslužbencev, ki za svoj Hranilni in posojilni konzorcij niti ne vedo, drugi se ga spomnijo Samo takrat, kadar rabijo od njega pomoč in podporo. — »Dobrota je sirota«, ta pregovor 'se uresničuje najbolj pri državnih uslužbencih. Samo dobra peščica naših tovarišev je, ki se žrtvuje za to našo gospodarsko ustanovo in samo tej se imamo zahvaliti, da jo še imamo. Ta peščica izdržuje to ustanovo brezhibno, v splošno zadovoljnost, seveda z velikim trudom in naporom, ker je navezana zgolj na svojo lastno pomoč in inicijativo. Kje dobiva denarna sredstva, da zamore zadovoljiti množici prosilcev za posojila po tako ugodnih pogojih, kot nikjer drugod, to je njena naloga, za katero se mi ne brigamo in o kateri né razmišljamo. Ako pa kdo o tem razmišlja, mu je to pri teh razmerah nerazrešljiva uganka. Kako malo stanovske zavednosti in kako malo skrbi za splošna dobrobit državnih uslužbencev imamo in kako malo je pri nas še razvit čut solidarnosti, dokazujemo najbolj z omalovaževanjem naših gospodarskih organizacij. Ne le posamezniki, celo naše strokovne organizacije, katere drugače povsod in ob vsaki priliki poudarjajo potrebo in zahtevajo stanovsko zavest in solidarnost, ne čutijo potrebe ozreti se tudi na naš Hranilni in posojilni konzorcij, kakor bi to ne bila njihova naloga, ali kakor bi bil ta konzorcij kašna privatna, njim popolnoma tuja ustanova. Istina je, da večina državnih uslužbencev pri današnjih zamotanih, nezdravih upravnih razmerah v državi nima sredstev, da bi mogla kaj prihraniti in vlagati svoje prihranke kot hranilne vloge pri konzorciju. Pomagali pa bi lahko na drugi način, ki bi ne bil nič manj učinkovit in nič manj hvalevreden, to je s pristopom k konzorciju, s podpisom in vplačilom več deležev in večjim zanimanjem in agitacijo za konzorcij. S pomnožitvijo deležev bi se povečal obratni kapital, povečalo bi se njegovo jamstvo in na podlagi tega povečanega jamstva bi se povečala njegova kreditna sposobnost. Pri vseh mogočih organizacijah, potrebnih in nepotrebnih, dobimo po večini državne uslužbence, povsod lahko ali vsaj radi plačujejo dolžne prispevke, poVsod sodelujejo in agitirajo za vse, le v svojih lastnih strokovnih in gospodarskih organizacijah je vsak prispevek previsok in vsako delo pretežavno. To je žalosten pojav, kakoršnega drugod ne poznajo. Glavno pa, kar daje državnim uslužbencem z ozirom na njihove gospodarske organizacije- ne baš najboljše izpričevalo, so njihove strokovne organizacije. Nekatere izmed teh so močne, imajo veliko število članov in pobirajo od njih visoko članarino. S pomočjo te in z uporabo drugih virov so si pridobile tekom let precejšnje premoženje, katero sega v milijone. Toda ti milijoni, nabrani in žrtvovani od državnih uslužbencev, niso naloženi v njihovih hranilnicah, niso naloženi v njihovem lastnem Hranilnem in posojilnem konzorciju, kjel1 bi se uporabili v njihovo korist, v izboljšanje in okrepitev njihovega ekonomskega položaja, za kar'so namenjeni, ti milijoni so naloženi v profitarskih bankah in hranilnicah z ničevim izgovorom, da se tam hranilne vloge višje obrestujejo. Recimo, da je to tudi res; toda pomislijo naj taki vlagatelji, da so temu krivi sami, ker s tem svojim postopanjem to nevzdržno stanje pospešujejo in konzorciju naravnost onemogočujejo obrestovanje vlog po jednaki in po višji obrestni meri, kakoršno imajo banke, ker mu odtegujejo denar in ga dajejo bankam. Vsem tem nedostatkom je prav lahko odpomoči, ako le hočemo. Pristopimo vsi k Hranilnemu in posojilnemu konzorciju, delajmo zanj, predvsem pa pritisnimo na svoje strokovne organizacije, da dajo naš denar, v kolikor ga same ne potrebujejo, svojemu Hranilnemu in posojilnemu konzorciju, potem bo ta kmalu obrestoval vloge po isti in še višji obrestni meri, kakor banke. S tem bo prišel denar državnih uslužbencev- v tiste roke in se bo uporabljal v tiste svrhe, katerim je namenjen. Državni uslužbenci bodo imeli brez izkoriščanja lahko več cenega kredita na razpolago za izboljšanje svojega gmotnega položaja in. se bodo v to, svrho podvzeli lahko drugi koraki, dobile se bodo lahko druge ustanove, veliko večjega in, dalekosežnejšega pomena in vrednosti, kakor se je to moglo do sedaj izvršiti. Pristopilo se bo lahko k večjim, velikopoteznejšim akcijam, o katerih smemo danes kvečjemu samo sanjati in katere bodo vplivale temeljito in trajno na izboljšanje naših kritičnih razmer. Ako damo konzorciju tako podporo, bo to nalogo izvršil, to dokazuje njegovo dosedanje delo in trud, da bi kolikor največ koristil vsem državnim uslužbencem. Zdi pa se, da je Hranilni in posojilni konzorcij sam nad dobro voljo državnih uslužbencev že obupal, da niti ne pričakuje več od njih, da bi se sami izpreobrnili in spoznali, da je le v samopomoči, to je v zadružništvu njihova rešitev. Povod tej domnevi nam daje spomenica konzorcija, ki jo je poslal dne 8. septembra 1924 povodom revizije uradniškega zakona ministrskemu svetu. V tej spomenici opozarja konzorcij, da se je državno uslužbenstvo vsled vojnih in povojnih razmer silno zadolžilo, tako da je postala njegova zadolžitev sama zase problem, ki ga mora vlada rešiti, če noče, da se za državo tako važen činitelj gospodarsko in moralično popolnoma ne uniči. Novi uradniški zakon ni prinesel v tem oziru nikakšnega olajšanja. Vsled kaosa v vrstah socijđlnih vprašanj, ki ga je povzročil, je ta položaj še celo poslabšal. Rešitev perečega gospodarskega ozdravljenja državnih uslužbencev leži edino le v organizaciji kredita potom posebnega zakona, ki bi bil nekako dopolnilo k materijelnemu delu službene pragmatike s to razliko, da bi kreditni zakon temeljil na načelih zadružništva in samopomoči. V okviru tega zakona naj bi se v celi državi osnovale kreditne zadruge državnih uslužbencev, kakor že obstoji v Ljubljani Hranilni in posojilni konzorcij. Te kreditne zadruge pa bodo potrebovale prav cenih kreditov, ker bi državnim uslužbenfcem drugače ne bilo uspešno pomagano. Takih kreditov ni pričakovati od strani vlade, na katero se stavijo od vseh strani vedno nove, velike zahteve, zato naj se v lastne dobrotvorne svrhe za državne uslužbence vpelje potom zakona obvèzno prispevanje. Prispevki naj bi se v malenkostnih odstotkih odtegovali od službenih prejemkov, kar bi spričo izboljšanega uradniškega zakona ne pomenilo občutne obremenitve državnih uslužbencev. Načrt tega zakona naj se predloži narodni skupščini paralelno z revizijo uradniškega zakona. Dokler pa se to ne zgodi, pa naj se nakaže brezobrestno posojilo 100.000 Diri ali izposluje, da kak državni denarni zavod naloži v'tekočem računu pri konzorciju vlogo v gornjem znesku proti najbolj nizki obrestni meri. Tako torej konzorcij v spomenici na ministrski svet. Iz tega se vidi, da konzórcij vsled dolgoletne ' izkušnje. ne računa več na prostovoljno podporo državnih uslužbencev in da zahteva vsled tega zakonito obveznost, skrbeti za svojo kreditrio zadrugo, kakor se je to zgodilo glede Ustanovitve nabavljalnih zadrug. Nekaterim to seveda najbrž ne bo prav in bodo godrnjali, ali dosedanje izkušnje so pokazale, da pri nas res ne gre drugače, zato je pozdraviti predlog konzorcija, saj je v interesu vseh državnih uslužbencev. Strokovne Organizacije državnih uslužbencev pa bi bilo pozvati, da zahtevo Hranilnega in posojilnega konzorcija v tem pogledu podpirajo, na vse druge merodajne faktorje pa bi se moralo apelirati, da njegovo spomenico uvažu-jejo in nam na ta način pripravijo pot za boljšo bodočnost. Navodilo/ kako s& ima urediti in izvajati kontrola inkasov, terjatev in blaga pri nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev. (Navodilo članom upravnih in nadzornih odborov.) Sestavil Jos. Ferjančič, revizor Saveza NZDS. Uvod. Pri revizijah naših nabavljalnih zadrug imam, žal prepogosto/ neprijetno priliko ugotavljati, da člani upravnih in nadzornih odborov, katerim je poverjena naloga pregledovanja računov, te svoje dolžnosti ne vrše zadostno. Posledice tega so.: Nepravilni računi, napačne bilance, dolge revizije z večjimi stroški za Savez, moralna, pa ne ravno redko tudi materijalna škoda. V izgovor se pogosto navajajo i pomanjkanje časa i neznanje, kaj in kako bi še imelo pregledovati. Zato smatram za potrebnopda podam tu navodilo, kako še ima poslovanje in knjiženje ^urediti, da se kontrola sploh omogoči, pa tudi olajša, in kako imajo to vršiti člani nadzornih odborov. Ne bodem se pa v tem navodilu pečal z navodili za pregledovanje vseh knjig in računov, ampak samo treh najvažnejših stvari, ki so te-le: Kontrola inkasov, kontrola terjatev in kontrola blaga. | I. 0 kontroli inkasov. S 1. Nikaka kontrola ni to, če blagajnik-odbornik dnevno pq zaključku prodajanja prešteje denar, ki se ga še najde v predalu, ga prevzame, napravi o tem inkasu listek s podpisom svojim in inkasanta ter na podlagi tega knjiži v blagajniško knjigo: Skupiček tega dneva. To ni nič! 2. Dovoljno ni tudi to, ce prodajalec vpisuje inkasirane zneske takoj, vpričo strank-kupcev v posebno prodajalniško blagajniško knjigo. Malo bolje, a še vedno nezadostno je, če se ne vpisujejo samo inkasirani zneski, ampak tudi količine in zneski vsakega posameznega blaga. 3. Da dobimo gotovost, da niso vpisani prenizki zneski, da niso sploh izpuščeni celi zneski, moramo uvesti bloke ter odrediti, da se mora vsaki stranki izdati račun iz bloka, v katerem ostane zadrugi kopija. Ti bloki morajo biti numerirani v naprej s paginatorjem, a ne ročno, in to tako, da imata original in kopija isto tekočo številko. Ti blokovi računi nam dajejo sokontrolo strank-kupcev, kar je velike vrednosti, posebno radi tega, da se blago ne zaračunava dražje, kot so odrejene prodajne cene. Ti bloki se morajo dajati v promet od blagajnika-odbprnika in to vedno v zaporednih številkah! 4. Posebej se mora dnevno sestaviti izkaz vseh istega dneva inkasiranih zneskov z vpisom tekočih številk blokovih računov v zaporedni vrsti. Vpisovanje imen ni potrebno. Ti izkazi naj imajo stalno in praktično obliko. Podpisati jiH morata sproti inkasant in blagajnik-odbornik. Pisati se morejo s tint-nikom, a zaključijo naj se s črnilom. Podpisati mora tudi oni, ki pregleda, da je vse pravilno vpisano in pravilno sešteto. Ce se vrši pregledovanje in knjiženje v pisarniških prostorih, je Jsolje, da se mesto na proste liste vpisujejo inkasirani zneski v posebno knjigo, kjer se morajo zaključki ravno tako podpisovati in ki je potem brez posebnih prilog dokument za. vpise skupičkov v blagajniško knjigo in v Dnevnik. 5. Knjiženje skupičkov za blago se mora vršiti redno dnevno v blagajniško knjigo in iz te potem v Dnevnik. Dokumenti so redno spisani, sešteti in podpisani izkazi na listih ali pa prej omenjena knjiga. 6. Pregledovanje se vrši tako-le: a) Za to od nadzornega odbora določen član mora izvršiti ne . samo nadzorovanje s tem, da hodi v prodajalno gledat, kako se blago izdaje in denar prejema in vpisuje, ampak prè- gledati mora tudi to-le: | a) Da se blago prodaja po odrejenih cenah in vsem po enakih cenah: z vpogledom in pregledom v blokih zaračunanih cen; fl) da-li so zneski v blokih pravilno izračunani in sešteti; y) da-li so zneski iz vséh blokov pravilno vpisani v prej omenjene izkaze oziroma v dotične knjige; treba je pregledati zlasti to, da se ni izpustil kak blokov račun med prejšnjim in novim dnevom; d) da-li jh vsak izkaz pravilno seštet;; ' e) da-li je vsak dnevni skupiček knjižen v blagajniško knjigo, in to pravilno. b) Izkaze na listih oziroma v knjigi mora pregledovalec podpisati. Na zadnjem izkazu, zabeleži dan,, ko je pregled izvršil., ~ c) Če se najdejo pri pregledu napake na škodo zadruge/se morajo takojšnje poravnave vpisati v blagajniško knjigo, ' če pa dotičnik, ki je zakrivil škodo, tega ne more takoj B storiti, se mora obremeniti v Dnevniku s knjiženjem v breme računa dolžnikov in upnikov in v ddbro računa blaga. V" izkazu se navede, kje je napaka knjižena. Ne sme se pa to popravljati pri prejšnjih vknjižbah v blagaj-;. i niški knjigi in v Dnevniku, posebno ne tedaj, če je že sešteto, 7. O izvršenih pregledih ima dotični pregledovalec poročati na prvi prihodnji seji nadzornega odbora. . 8. Nadzorni odbor mora sklepati o lem, kaj se ima zahtevati od upravnega odbora glede odstranitve nedostatkov v uredbi kontrole, kakor tudi, če so ugotovljene kakšne zlorabe. Važnejši odstavki poročila,'kakor tudi predlogi pregledovalca in drugih odbornikov ter sklepi odbora se morajo v sejnem zapisniku zabeležiti. Zapisnik morajo podpisati vsi prisotni) 9. Predsednik nadzornega odbora, oziroma njegov namestnik, mora sklepe nadzornega odbora sporočiti predsedniku upravnega odbora in zahtevati ter paziti na to, da se izvedejo. Tako izpolni nadzorni odbor svojo dolžnost glede nadzorovanja in pregledovanja, kolikor se tiče inkašov. II. 0 kontroli terjatev, ' 1. Ne govorim tu o kontroli knjižb kreditnih poslov, dolgov in terjatev, ki ne izvirajo iz kreditiranja blaga zadružnikom. Te terjatve dobijo svojo knjižno kontrolo samo v dvostavnem knjigovodstvu. Enostavno knjigovodstvo te kontrole ne more dati. Takoj pa moram poudariti, da se po sedanjem tolmačenju določbe čl. 2. Uredbe-zakona z dne, 5. decembra 1920, ki predpisuje, da se izdaje blago članom proti gotovini (»uz gotov novac«), smatra dajanje blaga na upanje, če tudi samo za kratko dobo, do prvega dne prihodnjega meseca, za protizakonito in da zato za izgube, ki bi jih zadruga vsled tega utrpela:, jamčijo predvsem člani upravnega odbora; Ker se kljub temu daje blago pri mnogih zadrugah na upanje, sicer splošno in individualno omejeno, moramo s tem dejstvom računati, ne da bi se kreditiranje s tem odobrilo, ter dati navodila, kakšne kontrolne uredbe je treba uvesti, da zadruge poleg morebitnih izgub, ki šo dosedaj le malenkostne,-ne bi utrpele večjih izgub vsled nepravilnega vodenja tozadevnih računov in kontrole. 2. Predvsem, kakšne uredbe so nezadostne: a) To, dahe vpisuje na upanje dano blago bodisi samo v skupnih zneskih, bodisi tudi v posameznih zneskih samo stran-, kam v knjižico, je absolutno nezadostno. b) Istotako je nezadostno, če se poleg vpisovanja v knjižice strank vpisujejo ne samo skupni zneski, ampak tudi posa-, mezne količine in zheski v zadrugino knjigo dolžnikov-. odjemalcev v breme vsakemu dotičnemu dolžniku. Ostala bi nezadostna ta evidenčna‘uredba tudi tedaj, če bi söööö oooo 8oo< ÖOI oooo ÖOOÖ oooo - "jxgg : oooo oooo oooo oooo ÖOOO OOOO OOOO OOOO ygp OOOO OOOO OOOO ÖÖÖO oooc 0000 OOOO OOOO OOOO oooo QQQO oöoo 'ooog oooo QQQO OÖÖO 8888 gooo oooo ooöo oooo oooo oooo oooo QQQQ oooo oooo oooo i88888888808888888888888888888 Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Slavenska banka d. d. v Zagrebu. Vozne listke in toza- zastopnik v Ljubljani, devna pojasnila daje VCXMI ™ Kolodvorska uliće 41. ipi Hiš • v VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN • LJUBLJANU Velika zaloga pražene kave, zmletih dišav in rudninske vode. Ustanovljeno leta 1888. Zahtevajte cenik ! Pipan s [it. Ia amerik. pensilvanska strojna olja — Tovotna mast pr Kemični in tehnični predmeti — la amerikanski lahki bencin ' — Ia angleško jedilno olje Agents for the Hull Oil Manufacturings Ltd., Hull •OOOOOOOOQOOOOOCX>OOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOrwvvvvV)OOÒOOÒOOOOOOOOOOOOOOOQQQOOOOOOOgeOOOOOOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooo oooo Zahtevajte vedno le „GAZELA“ MILO najboljši in najcenejši DOMAČI IZDELEK! OÖÖÖOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOQQOOOOOOOOOOOCX------------------------r- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC * AVGUST CERNE splošno mizarstvo. Zg. Šiška štev. 122 — pri Ljubljani. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, od najfinejšega do najpriprostejšega pohištva, kakor tudi vsa stavbena dela. m= m =5$ <^0X0X0A0XoA0X0X0X0X0J0X0A0A0A0l0l0l0X0X0X0X0X0X0Xa LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Jo to LQ- K to’ to to, JeT to ?g to to to to to [a tol M LJUBLJANA Danajska cesta (v lastni hiši) Ustanovljena 1. 1900. Delniška glavnica Din 50,000.000*— Rezervni zakladi cirka Din 10,000.000-— Poštni ček. račun: Ljubljana št. 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev, 261, 413, 502, 503 in 504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst Agencija: Logatec —- Zvezna - tiskarna m knjigoveznica v Celju se priporoča državnim uradom in drž. nameščencem. gpj ^Konkurira glede cen in kakovosti dela. ' DOBER UP Ako želite pripraviti tečno in izdatno kavo, uporabljajte vedno že davno preizkušeni „Pravi Frančkov kavni pridatek“. Radi jasnejšega razlikovanja od posnemkov, je sedaj v prometu „Pravi Frankov kavni pridatek“ v zabojčkih, ki so oviti z novo rjavo- modro • belo etiketo, na kateri se jasno izražajo znaki ime „Franck“ in „kavni mlinček“. Kavarna in gostilna „LEON" Ljubljana,. Kolodvorska ulica 29 Se priporoča zlasti potnikom z dežele, ki prihajajo s prvim vlakom, oziroma odhajajo z večernim vlakom, osobito lovcem in hribolazcem. £§• Kavarna je otvorjena vsaki dan že ob 4. uri zjutraj ! Izvrstna vina. Izborna kuhinja. Prijetna zabava. Točna postrežba. Zmerne cene. — Salon za sestanke in društvene seje brezplačno! Velika zaloga vsakovrstnega USNJA čevljarskih in sedlarskih potrebščin vseh vrst nudi po naj-solidnejših cenah Aidrej Sever . llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ( Ljubljana Stari trg štev. 30 tramvajska postaja Sv. Jakob nasproti kavarne Zalaznik. ' ü Anton Krisper, Ljubljana I I Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3 | | TRGOVINA GALANTERIJSKEGA BLAGA. VELIKA ZALOGA ČEVLJEV ! tiri najboljši pridatek k hrani. V VSEH ŠPECERIJSKIH PRODAJALNAH se dobi •••• . • BH • •••••••••••••••••••••••••••••••*•••••»•«•0•••»••»••«••S«•••••••••••••••••••••••••••••••••••«• •••*•••••«•••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••• • • • |j Gospodinja! Gospodinja! •• • :: Zahtevaj pri svojem trgovcu edino zdravstveno sla dno kavo, ker je redilna^ okrepčilna in najceneja. Izdelovanje sladne kave |j VIKTOR JARC, MARIBOR, LAJTERSBERG. •• •••• • ••• • Tovarna perila Beograd, Slavujska br. 6-10 Moderno urejena tovarna moškega in ženskega perila. Priporoča svoje prvovrstne izdelke. Cene nizke, blago izvrstno. Zalaga blagom SAVEZ NAB. ZADR. DRŽ. USLUŽBENCEV v BEOGRADU in vse Nabav-ljalne zadruge po tovarn, ceni. Skladišče je v Kralja Milana ul. br. 53, katero pošlje na zahtevo cenik poedincem franko in brezplačno. ! ! ZAHTEVAJTE CENIK 1 ! ^^>0000000000000000oooooooooooooooooooooooooooooooopoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc^^ I Klobuke, čepice | 8 tw § I srajce, dežnike in drugo modno blago kupite po najnižji ceni § „pri AMERIKANCU“ g Ljubljana, Stari trg 10 — Ljubljana, Stari trg 10 s K-u-p-u-j-e k-o-ž-e- d-i-v-j-a-č-i-n-e. 1 X F J J °ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocr . . Slovenski inteligent zahteva le milo z znamko in imenom 99 SRNA“ ker je to najstarejši in najboljši domači proizvod «Hm Hllllllllll!llllllllllllllllllil!illIlf!lUlllli;i]l!lllUlii!!lllll!l!ll!IIIIIllll!lllllllillllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllll^ i Najboljše testenine v državi izdeluje | ßß CETINA €€ največja jugoslov. tovarna v Omišu (Dalmacija) = = Zaradi tega kupujejo'vsi trgovci in zahtevajo vse gospodinje šj WCETINAW:|| testenine. 1 1 ZASTOPSTVA: Ljubljana: Maribor: £ = Paternost in Remic Stanko Pallas — Slomškova ul. 11 Koroščeva S = MiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinifH Tovarna kemijskih izdelkov GRUBIĆ I DROBAC prej Grabić i Pfeiffer, Dunaj. ZAGREB, Gundulićeva ul. 17. Tel. inter. 26-39 Naslov za brz. : ADMIRAL. Menina gospa! Velespoštovani gospod! Ali ste že kdaj poskusili čistiti Vaše drago obuvalo z našo „ADMIRAL“ KREMO? Bolje kakor vsaka reklama prepričalo Vas bode, če tudi samo eno poskusno čiščenje, da je naša „ADMIRAL“ krema reš najboljša ter je ne more nado-mestiti nobena druga krema. Navodilo za porabo: Obuvalo se najprej očisti od blata, potem se usnje tanko namaže z „Admiral* kremo in okrtači z'mehko krtačo, vsled česar nastane hipoma prekrasen blesk. Ako se usnje na to še zbriše z mehko krpo, se blesk še stalno povečava. ..u,.- ima v sebijvse dobre prednosti. Naša kremah se izdeluje že čez 20 let pod neprestanim nadzorstvom prvorazrednega kemi-carja, in že jjlas same tvrdke Vam jamči, da prinesemo na tržišče samo tisto kar je najboljše. Zahtevaite radi tega povsod io rabita vedno le tomo, .odlikovano na prvih svetovnih izložbah. Z odličnim spoštovan GRUBE I DROBAC. ©S55>tS©S5a£X58§aS6«S^SC3ä£)6?^>t9<5$9