193. številka. Ljubljana, v petek 26, avgusta, XX. leto, 1887. (■naj* vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j ako-o g er ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in n pravni sv o je v Rudolfa KirbiSa hifii, „ Gledališka stolba". U p ra vii i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Borba za narodnost v Avstriji. Države, ki se hočejo razširiti in okrožiti na podstavi iste narodnosti, delajo v resnici politiko z narodnostjo. Take težnje so dejanski političnega pomena, in narodnost jim služi kot prikladen pripomoček. V Avstriji pa je in bi moralo biti drugače. Prvič zagotavljata obe polovici cesarstva po posebnih zakonih nedotakljivost narodnosti pojedinih narodov, drugič pa zagotavljajo pojedini narodi, da se hočejo držati jednakopravnosti nasproti drugim narodom, da neče narod potujčiti naroda. Z druge strani si prilaščujejo ti narodi nedotakljivo domoljubje in lojalnost do skupnega cesarstva in izražajo s tem pred vsem svetom, da ne hrepene po državnopravnih spremembah in po združenji z narodi v drugih državah. Po takem bi bilo misliti, da narodnost je v Avstriji brez vsakega političnega pomena. Varnost in varovanje narodnosti bi moralo biti nekaj samo po sebi umevnega, nasproti raznobarve-nemu političnemu življenju popolnem indiferentnoga. Ako narodnosti ne segajo čez meje na zunaj, in ako bi bile iste narodnosti v svojih mejah druga proti drugi, bi pač ne bilo umeti, zakaj je nastala in traja borba ravno za ta politični, kot nedolžen sojeni pojem. Ako je država na zunaj zastran narodnosti mirna, ako zagotavlja svojim narodom varnost in svobodo razvijanja, ako njeni narodi ne hrepene, da bi potujčili dmg druzega, potem ni umeti, zakaj bi ista država in isti narodi ne privoščili drug drugemu dejanske svobode, dejanskega kulturnega razvoja. In ako država še posebe preudari, da bi avstrijski narodi nahajali v cesarstvu vse, česar jim je bistveno treba, potem tudi ni umeti, zakaj bi ravno država delala proti zakonom, s katerimi je zagotovila varnost in varstvo pojedinim državam. Ako dela torej, kakor je resnica, tudi država z vsakoterimi vladami zapreke narodnemu razvijanju, potem je samo dvoje po pametnem premišljevanji možno: država ali se boji, da bi je tuje vlasti ne uadlegovale, ko bi izvršila dejansko jednako pravnost pojedinim narodom, ali pa njene vlade prav ne umejo poklica avstrijskega cesarstva Ko bi se država bala zunanjih držav zaradi narodne jednakopravnosti, potem bi moralo tn raz- LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem ipisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—Bki.) Drugi dol. (Dalje.) Petnajsto poglavje. Bog kliče nafte ljubljence, a mi ne izgubimo vaega, Kar nam je On dal; Žive na zemlji v mislih in dejanjih, toli resnično Kot v njegovih nebesih. Kakor je Henrik vse požel in omlatil, obiskal je zopet očetov dom. Rad bi se bil s sestro veselil, da se je ozdravil oče, ki je bil tudi duševni mir našel, še bolj pa je nameraval pogovoriti Mabel, da bi za nekaj časa ž njim na njegov dom šla. Že poprej enkrat je bil s Heleno opazil nje nenavadno bledost, ki se je z mrzlica sto rudečičo vrstila ter vidoma kazala, kako so jej vse telesne moči oslabele. Čakal je le, da se je oče popolnem glasiti narodom in preklicati dotične zakone. Potem bi bilo bolje, da naredi prej ko prej konec narodnim borbam, da si narodi ne bodo več močij tratili v raznovrstno lastno in državno škodo. Če pa te bojazni ni, potem so vlade pristranske in delajo na škodo državi, ako pospešujejo napredek jednih narodov na škodo drugih. In vsako-tero premišljevanje vede do tega, da država je in bo v veči nevarnosti na zunaj, če ne izvrši vsestransko in nepristransko zagotovljene narodne jednakopravnosti. Narodi avstrijski pa, ki hočejo potujčiti druge narode uaše države, so v nasprotji s trditvami lojalnosti, bodisi iz zavesti ali nevednosti Noben narod avstrijski, ki izpodkopuje druge narode, ne dela na korist države; noben tak narod ne pošteva narodnosti kot politično indiferentne. Narodi, ki hočejo v Avstriji gospodovati nad drugimi narodi, delajo to, kar delajo druge zunanje države, ki se okrožujejo s pomočjo narodnostnega načela. In ker se v Avstriji v resnici godi tako, je razvidno da ima Avstrija v svoji sredi agresivne narode, ki utegnejo biti nevarni, ako delajo v zmi-slu zunanjih narodnostnih držav. Avstrija bi ne mogla in ne smela trpeti lastnih s pomočjo narod nosti agresivnih m rodov že zaradi lastnega obstanka Avstrija je možna v sedanjem veku jedino potem ako se drži načela, da ji ostane narodnost skozi in skozi politično indiferentan pojem, ali pozitivno tak pojem, vsled katerega ji je skrbeti popolnem jednako za vsak narod posebe. Ako delajo avstrijske vlade nasprotno temu, ne utrjujejo Avstrije, ker krivo razumejo njen poklic. Ako pogledamo, kako se vedejo vsakodobni naučni ministri bodisi v naši, ali pa ogerski polovici cesarstva, nas obhaja žalost, videti tak nezmi-sel ravnanja. Kajti tu pa tam je vedno gonjenje po spremembah nauka in jezikovnih naredeb po šolah, kakor da bi bilo od kakega jezika zavisno vse drugo. Nikjer na svetu ni tolike gorečnosti pri vladah, da bi določevale zdaj tako, zdaj tako šolske naredbe jedino zastran jezika, kakor v avstrijski skupni državi. Tu so si vlade v največjem nasprotji s pojmom narodnosti, kakor ga je Avstriji poštevati, in kakor ga njene ustave označujejo s posebnimi členi v zakonih. ozdravel; sedaj pa jo je prosil, naj pride k njemu, da se okrepča in prizorišče nekaj premeni. Mabel se je upirala Henrikovi prošnji tem bolj, ker razen nenavadne mlahavosti in prilične glavobolje drugih znamenj bolezni ni zapazovala. Pa predlog je tudi toplo podpiral oče, dobro vedoč, koliko zelo je zadnji čas vse sile napenjala ; rekel jej je celo, da jo bode s Sabijo tekom nekaj tednov na kmetiji obiskal, kakor se bi dovolj krepka za pot počutila. Najprijetniša radost je prevzela Henrika, ko je te svobodovoljne besede svojega očeta zaslišal. „ Pridite prve dni bodočega meseca," rekel je, „ter ostanite pri meni vsaj do zahvalne nedelje! Menim, vsi skup", pristavil je Sabijo in dečka pogledavši. „Zahvalna nedelja ne pripušča nobene izjeme; He lene in mene bode močno veselilo, da vas vse skup pri sebi pozdraviva." „Dragi! res vsi moramo biti Bogu jako hvaležni", rekel je gospod Vaughan, malo skupino krog sebe pogledavši s ponosom, ki je bil dosta večji nego kedaj prejšnje dni. »Priti čemo vsi skup, kot ti predlagaš, in v srci Boga hvaliti za vse nam storjene čudovite dobrote." V resnici je pojem narodnosti po drugih državah določen, jasen, jeden in ist, konečno celo v narodnostnih državah popolnem indiferenten na znotraj, kajti ako agresivne narodnostne države tudi teže po odlomkih drugih držav, vender doma varujejo narodnost in ako hrepene po tujih odlomkih, se godi to bistveno tudi zaradi tega, da bi bili oni odlomki v svoji narodnosti varni. Povsod torej poštevajo narodnost kot nedotakljivo lastnost pojedinih narodov, samo v Avstriji da bi tega ne bilo! In v Avstriji, katera po poklici nema veče naloge, kot varovati, da se ne zgodi krivica njenim pojedinim narodom! Država, ki obstaje jedino z u vetom, da varuje in razvija pojedine narode, naj bi prekoračila meje svojega obstoja! To je nerazum in nasprotje proti samemu sebi, in se da razlagati jedino iz tega, da spravljajo nekateri narodi v nevarnost skupno cesarstvo. Vlade niso boljše od narodov samih; vse je na tem, da najviša državna moč sama varuje uvete in zakone državnega obstanka, «ko ne morejo manjši narodi zmagati z resnico in dokazi pravega stališča za Avstrijo. Manjši in pritiskani narodi pa morajo zahtevati, da se izpolnijo uveti njih obstoja in v tem nadaljnega obstanka Avstrije, in sicer ne s stališča prosilcev, ampak pravih, lojalnih državljanov, ki jim je mari, da ne poginem ne oui ne skupna domovina. Avstrijskim narodom se je postaviti na stališče, s katerega ni možno delati z narodnostjo politike, in na stališče, ki pošteva varstvo in svobodo pojedinih narodov kot nekaj samo po sebi umevnega, in nekaj, kar se povsod drugod samo po sebi izvršuje. Narodnost v Avstriji mora priti do tega, da jo bodo poštovali pred vsem kot politično, torej tudi dejanski indiferenten pojem, ker je in mora biti vsakemu narodu drugemu proti drugemu jednako svet. Y p ore j. Govor drž. posl. prof. Fr. Šukljeja na volilnem shodu v Rudolfov eni dne 1 7. avgusta t. 1. (Dalje.) Gospodje volilci, nečem Vas varati, dolžnost me veže, govoriti Vam odkrito in pošteno, in tedaj Ko so bili določili, da bodo vsi drugi čez nekaj tednov došli, hitela je Mabel pripravljati se za pot. Drugi dan že je spremljala Henrika na dom obilnosti in zadovoljnosti, kjer ja je srečna mlada žena nepotrpno pričakovala. Ko je Helena naposled uselila Mabel v sobi, katero je bil Henrik precej sprva pri zidanji hiše Mabelino sobo imenoval, rekla jej je: „Draga! zapomni se, da nemaš nič dela, dokler tu bivaš. Le jahati imaš in se sprehajati in se pomenkovati ter na vse mogoče načine (če smem izreči) čas preganjati. Zadnjih pet let si imela preobilo skrbij in dolžnoHtij, ki so te skoro ugonobile; sedaj le misli, da nikdo nema od tebe zahtevati najmanjše stva-rice. Roke kar skleni v naročji (in sama je kaj ljubko roke v naročji sklenila) in glavno opravilo sedanjega življenja naj ti bode lenubati." Mabel jej je odvrnila z resnično mlahavim obrazom, da jej ne bode težavno ravnati se po teh načelih in pravilih. Ko bi le ostalo vreme kot je sedaj, lebko bi ves dt».n z radostjo skozi okno gledala. To nenavadno mlahavost in skrivno spodjedno mrzličavost opazovali so že na njej, predno je bila šla od doma ; sedaj kazali sta se tem očitniže, ker rečem vam naravnost, da v uresničenje prve even-t ual i tete nam ne verujem. Po mojem prepričanji zaman pričakujemo v sedanjih razmerah, da nam država zgradi to progo kot glavno progo in zgolj na državne troške. Vlada se brani odločno, in temu se ni čuditi! Istina je, da še pred nekoliko leti se je skoro vsaka avstrijska železnica zgradila ali z državnimi penezi ali vsaj z državno gaiancijo. Budget naš in poro ročilo o stanji državnega dolga kažeta jasno usodne posledice nesrečne te železnične politike Železnični dolg avstrijske polovice ne znaša nič manj nego 641 milijonov, in poleg kolosalne svote za obresto-vanje in amortizovanje tega železničnega dolga pla čali smo letos še 8,650 000 za železnične garancije. Sprevideli so, da tako ne gre naprej in torej se je 1. 1880 objavil zakon o lokalnih železnicah, kateri se je baš letos deloma predrugačil in obnovil. Vzemimo tedaj, da bi vlada tudi hotela, v istini nadaljevati Rudolfovo železnico do Ogulina ali kakega drugega vozališča na hrvatskih progah, — kaj bi nastalo iz tega? Taka železnica kot glavn a proga stala bi od Ljubljane do Kolpe vsaj 20 milijonov in jako dvojim, da bi se v državni zbornici navzlic vsem našim naporom dobila večina za tolik kredit le na korist posamezni deželici. Toda recimo tudi, da to srečno dosežemo, potem imamo v e n d e r le progo do hrvatske meje, in naravna premisa mora biti, da Ogri prevzamejo nadaljevanje do hrvatskih črt na svoje troške. To bi jih obremenilo morda s kakimi 10 milijoni, zlasti če bi ne iskali zveze pri Karlovci, temveč doli pri Ogulinu ali Generalskem Stolu. Morete si torej misliti, da bode ogerska državna polovica s svojimi zevajočimi financami, stoječa ob robu denar nega poioma, poeg tega napolnjena z mržnjo proti Hrvatski tako breme hotela prevzeti na s /oje rame, le da koristi Slovencem in so vit ženini Hrvatom?! Mogoče, da bi Ogri še hoteli kaj storiti, ko bi ta ž Veznica posebno ugajala prometu Reškega pristanišča iu Rtški kupčiji. A v tistem hipu oškoduje Tržaški promet, kojemu je vlada naša naravna zuščitnica, in za tako progo, katera se bi pač zljubila gospodom Madžarom v Pešti in in njih ljubljencem na Reki, gotovo ne bodo marali odločilni krogi na Dunaji. Iz vsega torej je videti, da železnice na državne troške še dolgo ne bodemo dočakali. Ali, gospoda moja, ker dalje ne moremo ži votariti brez železnice, ne smemo tarnati, temveč s podvojeno energijo potezati se nam je za projekt, kateri se da uresničiti tudi v sedanjih neugodnih razmerah. To je projekt dolenjskih lokalnih železnic, ki je dandanes po vsem goden. Seveda, marsikoga moti ta in oni predsodek. Nekateri se spodtikajo že nad imenom „lokalna železnica!u čisto po nepotrebnem, saj bode imela ta proga normalni tir, ter bode tako zidana, da se, ako nastane potreba, lehko spremeni v glavno progo. Drugim zopet preseda, da bi ta lokalna železnica sedaj nehala v Iludolfo-vera, oziroma v Kočevji. Toda, gospoda moja, v Novem Mestu pozitivno ne bode obtičala na vse veke, po svoji lastni sili prorinila se bode naprej preko Belokranjske in do hrvatskih vozališč. se jej ni bilo treba nikakor napenjati. Te slabosti | sta Henrik in Helena skušala jej odpraviti ter sta jo silila, naj se kar nič ne napenja in se kolikor mogoče v svežem zraku giblje. Tako jo je Henrik vsak dan s kako pretvezo pregovoril, da se je ž njim po obširni kmetiji vozila. Navadno jo je puščal na kakem senčnem kraji, dočim je sam delavce nadzoroval. Mabel je v tem kaj lehkega čitala ali pa je prirodo opazovala ter se tako zdatno okrepčevala in uživala tihi pokoj, katerega je toli zelo trebala. Ko se je neko jutro s takega izleta vrnila, zagledala je nežen voziček pred vrati; Henrik ga je precej izpoznal, da je Parcivalov. Isti trenotek zagledala je Mabel skozi okno Parcivalovo mater; častna gospa, sliša\ši, da je Mabel došla, ustala je ter je smehljaje pričakovala mlado svojo pijateljico. Stare gospe postava je bila trdna in stegnena kot nekdaj. Oči neso bile izgubile nič svoje nekdanje bliščobe; obličje, akopram po starosti močnejše razorano, izrazovalo je še vedno nekdanjo pri-dobljivo dobrotljivost. Tudi jej čas nikakor ni pomanjšal srčne udanosti k Mabeli, kar je očitno pričala prisrčnost, s katero je strastno razuneto de-vojko sprejela in objela, rekoč jej: „0h, draga! naposled vas vender zopet vidim. Skoro bi bila že Prepustimo to bodočnosti, slavna skrb nam bodi, i da jo dobimo, ii zaradi tega treba, da se jeden-krat začne ta zgradba. Največ je pa takih, katerim i dobava kapitala dela preglavico. Vsa prosa prora- • čunjena je na okroglo svote 9,400.000 gld., „Za Boga," — vsklikne Vam marsijtdo — »kje se bode i toliko denarja skup spraviJto v naAi bedni Dolenj- ' ski!" Ali tega nihče u e zahteva, in dasi je ta svota velikanska za naše borne razmere, vender 1 se da premagati tudi ta glavna zapreka. In sicer 1 mislim si to na sledeči način: Recimo, da se država udeleži pri dobavi stav- ] binske glavnice s tem, da prevzame glavinskih 1 delnic vsaj v znesku 3 milijonov. Tudi teh treh 1 milijonov ne treba finančnemu ministru takoj po- 1 tegniti iz žepa, temveč razdele se lahko na več let, tako da bode vsako leto na ta račun kakih 1 7 — 800.000 gld. postavljenih v državni proračun. ' Dalje naj prevzame dežela takih glavinskih delnic, 1 po mojem računu vsaj za 500.000 gld. V ta namen bode morda najbolj kazalo, da se denar vzame na posodo in počasi amortizuje. Dežela je jako varen dolžnik in 1/3 milijona dobi vsak čas lehko, r cimo ! po 4%, tako da bi za obresti in amortizacijo rao- 1 rala dežela plačati na leto 25.000 gld., tedaj 2°/0 1 priklade. Breme je veliko, priznavam, ali se ga zmoremo, in če se posreči konverzija zemljišno-od veznega dolga, katero nameravamo, prevzela bode dežela lahko še kaj več v dosego tako važnega na- 1 mena. Denimo dalje, da kranjska hranilnica nakupi 1 glavinskih delnic za 200.000 gld. — v njenem la- 1 stnem interesu je, da se po železnici povzdigne zemljišna renta in tako ojači hvpothekarni kredit —, in recimo naposled, da vsi interesenti, od Ljubljanske mestne občine počenši doli do zadnjega dolenjskega sela, od prvega veleposestnika do skromnega kmeta skup zlože le 300.000 gld. v tej ali oni obliki — čim več tem bolje — bodi si, da nakupijo gla-vinske delnice, bodi si, da svet prepuste zastonj ali za nižjo ceno, da isto store z lesom, da zastonj dovažajo kamenje, apno itd., vse to se uračuni v stavbeno konto — potem, gospoda moja, pokrili smo z glavinskimi delnicami nič manj nego 4 milijone. Preostaja nam torej še 5,400.000 gld. in tu Vas opozarjam na to, da se kapitalist, ki bode financiral to podjetje, ne zmeni za celo svoto, da mu je brigati se le za oni del skupne potrebščine, kateri ni p o kri t z glavinskimi delnicami. Oziral se bo torej le na teh 5,400.000, kateri se bodo po mojem mnenji morali dobiti z emisijo predstvenih delnic ali prioritet. Vzemimo 4%ne prioritete, potem potrebujemo za do bavo efektivnega kapitala v gori omenjenem znesku k večjemu nominalno glavnico 6 milijonov. Obresti in amortizacijska svota znašajo na leto torej 3 0 0 . 0 0 0 in če nameravana železnica te zmore, če kapitalist zna, da je siguren v tem oziru, potem bodemo tujega kapitala v ta namen imeli na razpolaganje v izobilji. Toda, gosp. moja, ali zmore dolenjska železnica tako svoto, ali bode njena rentabiliteta zadostovala, da po pokritih obratnih troških še preostaja 300.000 gld.? To je „punetum sali e u sa vsega vprašanja, in odkrito rečem, da me je , silno razveselil nek račun generalne inšpekcije mislila, da se moram temu veselju za zmerom | odreči!" Mabeli je kar besed primanjkovalo, da bi svoje veselje o nenadnem shodu izrazila. Gospa Parcival je prav čitala in videla na nje obrazu, da jo iz-bujeni spomini skoro premagujejo, ter je pretrganim vsklicem začudenja in veselja radostno odgovarjala. Potegnivši jo k sebi, rekla je: „Draga, res krasno je tako svidenje! — Tu je tudi moja potrpna Bea-trica, ki bi rada staro prijateljstvo z vami ponovila." Mabel, ki je doslej le na gospo Parcivalovo mislila, sledila je pogledu stare gospe. In nova radost žarila se jej je na lici, ko je zagledala Bavardu priljubljeno sestričinjo in svojo zvesto zagovornico; ta se je bila od onega časa po zunanjem komaj premenila; tudi je bila Mabeli še z isto gorečnostjo naklonjena, kar so pričale nje žareče oči, s katerimi je Mabel opazovala. Izpoznana približala se jej je s stegnenimi rokami. „Ali poznate mojo sestro? Ali ste se že seznanili z gospo Heleno Vaughanovo?" vprašala je Mabel, ko je Beatrico srčno pozdravivši ozrla se po Heleni, ki jih je radostna in smehljaje pogledavala. „Da, draga!", rekla je gospa Parcivalova, že nekaj časa sem težko čakala, da bi se z gospo državnih železnic na Dunaji, iz kojega se jasno razvidi, da ima Dolenjska že sedaj več prometa, nego si sama misliti upa. Po tem kalkulu vrgla bode dolenjska lokalna železnica že v prvih letih 5J2.500 gld brutodohodka, t. j p« odbitih obratnik troških toliko, da se bode ves stavbeni kapital t znesku »»/, milijonov obrestoval s 3%- Na 3% računjeno, znaša to 285.00© na leto, tedaj skoro onih $00 OOO, katere potrebujemo za obrsstovanje prioritet v maksimalnem znesku 6 milijonov. In če me vprašate, ali ni generalna inšpekcija, proračunajoč rentabiliteto te proge, morebiti računala presangvinično, moram reči, da je utis moj bil ravno uasproten. V ta preliminar ni se vsprejel promet niti s premogom, ki ga vender imamo toliko na Dolenjskem, niti promet z rudami, apnom, kamenjem, niti lokalni tovorni obrat Ljubljanske okolice, niti lokalni promet mej posamičnimi postajami, — vse to se je popolnem preziralo. Za vso črto, t j. za progo Ljubijana-Novomesto in za stransko vejo v Kočevje računalo se je tovornega prometa le 88.300 metr. ton ali 883.000 metr. stotov. In sedaj premislite, gospoda moja, da je imela jedina postaja Rakoška na Notranjskem v zadnjih letih po 80.000 metr. ton prometa, tedaj niti za 10.000 ton manj, nego je preliminiranega za vso Dole.njsko. Za les in oglje računala je generalna inšpekcija 40.041 ton prometa, — in jedini Rakek ga ima v tem blagu uad 69.000 ton. Vprašam torej, ali v istini vsa Dolenjska s svojimi prostranimi gozdi niti dveh tretjin onega lesa ne bode spravila na železnico, s katerim razpolaga jedna sama notranjska postaja?! (Konec prih.) Einspielerjeva slavnost. (Dalje.) Ptuj: Slovenci Ptujski in okraja. Ptuj: Avguštin, provincijal hrvatskih kapu-cinov. Ptuj: „Slovensko pevsko društvo". Rudolfovo: Dr. Ferjančič, prof. Šuklje. Rudolfovo: Podružnica sv. Cirila in Metoda. Rudolfovo: Čitalnica in pevsko društvo. Rudolfovo: Dr. Poznik. Rudolfovo: Dolenjski „Sokol". Kranj: Bralno društvo. Kranj: Bradaška, Drukar, Janko Globočnik, Ciril Pire, Metod Pire, Jos. Rohrmann, Vilko Rohrman, Vilfan. Kranj: Čitalnica. Kranj: Cerkljani: Golobic, Vavken, Globočnik, Verbajs, Lavrenčič. Dolenji Logatec: Gorenjelogaško bralno društvo. Dolenji Logatec: Dolenjelogaško bralno društvo. L i t i j a: Šmartinska duhovščina. Litija: Notar Svetec. Kamnik: Čitalnica. Kamnik: Pevsko društvo „Lira*. Kamnik: Salezij Pire, benediktinec Št. Pavel j sk i. Idrija: Čitalnica. Kanal: Dekan Fr. Vidic. Kanal: Čitalnica. Vaughanovo seznanila; tudi moram priznati, da je danes bil najin pohod le njej namenjen. Še zmislili se nisva, da naju dvojno veselje čaka." Mnogobrojna vprašanja in odgovori so nato sledili. Gospa Parcivalova popraševala je po vseh članovih Vaughanovo rodovine, zlasti pa po dečkih. Kaj pazno je poslušala, ko jej je Mabel poročala, kako sta porastla in tudi duševno napredovala. V tem sta se pa Helena in Beathca mej seboj po« menkovali. Naposled ustopil je še Henrik ter se skupnega pogovora udeleževal. Gospa Parcivalova je še vedno sedela tik Mabeli ter je sledkar z nekoliko skrbnim glasom jej opazila: „Draga! pravijo mi, da se ne počutite dobro, da ste zadnji čas imeli preveč skrbij. Akopram bi soditi po vašem obrazu tega skoro ne verovala (Mabeli se je bilo obličje od razburjenja nenadnega svidenja malo porudečilo), vender bi vas za nekaj dni od gospe Vaughanove izprosila. To je, če se stari prijateljici toli radi zaupate, kot ste se nekdaj zaupali tujki. No", pristavila je Mabeli roko položivši na ramo, da bi svojo prošnjo podpirala, „ali mi storite to ljubav ter se danes z menoj domov popeljete ? V nedeljo vas nazaj pripeljemo, ko vašega brata v cerkvi najdemo." (Dalje prih.) Jesenice: Na rodni a ki Jesenski Lovrana: Zupan Ivaoic. Radgona: Jarnej Francelj Varaždinski. Sevnica: Sevniški Slovenci. S i g n: (Dalmacija.) Dr. Hrašovec. Ajdovščina: Dugulin, Frfolja, Mesar, duhovni. Ajdovščina: Društvo „Edinost". Mozirje: Čitalnica. Trebnje: Duhovščina Trebanjske dekanije. S o vodje: Dom. Thalhammer, dekan. T op usko: KasieliČ, star vojak. K ar lovec: Prof. Le var. Vojnik: Župnik Voh v imenu zbrane družbe. Vojnik: Dr. Gregorec, državni poslanec. Vojnik: Mih. Vošnjak, deželni in državni poslanec. Slov. Bistrica: Župnik LendovŠek, župan Jerman. Slov. Bistrica: Rodoljubi slovenje - bistriškega okraja. Slov. Bistrica: V imenu slovenje - bistriškega okraja Hajšek. Šoštanj: Šaleška čitalnica. Vransko: Ivan Gabršek, okrajni tajnik. Rogatec: Za katoliško politično društvo: Dekorti, predsednik. Konjice: Slovenci starodavnega Pohorja. Konjice: Dr. Prus, župnik Modic v imenu vseh Konjiških rodoljubov. Ljubno: Župnik Strnad. Ljubno: Rastislava Kašelj nova Ksaverjanska. Ljubno: Zbrana družba pri Kašeljnu v Ksa- iii ■ m»q • ... •'' '''. ■,r veriji. Št. Pavel v Savinjski dolini: Slovenci, častilci Einšpielerja. G o r n j i g r a d: Okraj ni zastopnik Gornjogradski. Gornjigrad: Župnik Radošek; prof. Pre- dika in sin Milko, petošolec iz Ljubljane; bogoslovec Lekše, nadučitelj Zmrzlikar. Gornjigrad: Čitalnica. Gornjigrad: Županstvo Gorujegradsko. Gornjigrad: Dekanija Gornjegradska. Žihle na Češkem: Leopold Lisskj>, llrabe z Lazanskych. Domžale: Verhovnik, Dobnik. Bor št: Kcelj, Rikmauski, Pavlic, Borštlanski. Boršt: Jan, dekan dolinski. Bor št: Dolinska čitalnica. Boleč: Čitalnica. Špital na Dravi: Oče Hrašovec. Spita! na Dravi: Leitner. Pazin: Jožef Grašič. Metlika: Čitalnica. Št. Jarnej: Volčič, župnik. Mokronog: Nadučitelj Gerčar, poštar Pli- skovič, davčni uradnik Hrovat, osmošolec Šašelj. Mokronog: Prof. Steklasa. Krško: Ripšl, župnik Videmski. Senožeče: Zelen. Vipava: Čitalnica. Vipava: 8ilvester. Bled: Pogačnik, Škoric. Medvode: Novak, župnik Smledniški; kapelan Sušteršič, župan Burgar. Trnovo: Duhovnika Škerjanec in Strnad. Trnovo: Jerše, Bilec. Št. Peter na Kranjskem: Dva rodoljuba. (Konec prih.) Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani 26. avgusta. ČJeilti državni poslanec Začek se je izjavil na shodu volilcev, da morajo češki poslanci zabte vati popolno zadoščenje od naučnega ministra. Nje gove naredbe so take, da se lahko domneva, da hoče Taaftejeva vlada izneveriti se svojemu pro gramu in začeti vladati po drugem sistemu. Češk poslanci morajo si ohraniti popolno svobodo delova nja. Shod je sklenil resolucijo, da naj se češki po •slanci. odločno ustavijo ministru Gautschu. Naučni minister je sedaj definitivno od redil, da se prihodnje leto odpravi prvi razred gim nazije v Boznu. Ko bi se pa malo učencev oglasilo za druge razrede spodnje gimnazije, bode se takoj letos odpravila vsa spodnja gimnazija, samo višji razredi gimnazije se bodo še letos ohranili. Nemške konservativce je jako razveselila odredba naučnega ministerstva. ker bode sedaj frančiškanska gimna zija v Boznu bolje obiskovana. Ogri neso zadovoljni z načinom, s katerim se bode podeljevalo častno znamenje za umetnost in znanost. Njim ne ugaja, da bi avstrijski dvorski dostojanstveniki predlagali odlikovanja Ogrov. Nemške diplome z dvoglavim orlom se ne smejo podeljevati Ogrum, kajti to je rušenje ustave, pišejo nekateri madjarskt listi. Vnaiije države. O vsprejemu novega holgurNkvga kneza v Sofiji se še poroča, da je mej baklado mestni župan nagovoril kneza, rekši, da narod upa, da ga bode v kratkem mogel pozdraviti kot carja zjedinjene Bolgarije, kakor je pozdravljal nekdanje carje. Knez ne bode obžaloval, da je svoje življenje posvetil Bolgarom. — Koburžan bode največjo pozornost obračal notranji politiki. Skušal bode sporazumeti vse stranke, kajti preverjen je, če napravi mir mej strankami doma, da se mu potem ni bati tudi nobene vnanje nevarnosti. Več riiMkilt steklarn je prosilo vlado, da bi naložila višjo carino na uvažanje inozemskih steklenih izdelkov v Rusijo, da tako pomaga domačej industriji Vlada je baje voljna ustreči njih željam. K petdesetletnici papeževega svot-ciiistvu odposlal je tudi Šoaški kralj Melinik odposlanca v Rim, da bode papežu čestital. Njegov odposlanec je že na potu v Rim in spremlja ga afriški poto-valec grof Antonelli. Melinik in njegov narod sta pravoslavna, toda kralj je bil vedno prijazen katolikom in je prijazno vsprejemal katoliške misijonarje. 1879. leta poslal je papež Lev XIII. Meli-niku zlato krono, katero kralj nosi pri slavnostnih priložnostih. 72 fVaiiromklli generalnih sovetov volilo je republikansko predsedništvo, 10 mouarhično, 3 so pa volili v predsedništvo zastopnike obeh strank. JLiikseiiburžaiii neso nič kaj zadovoljni, da bi vojvoda Nassavski po smrti holandakega kralja zašel luksenburški prestol. Rajši bi ostali pri Holandski ali se pa pridružili Belgiji. Nemci bi pa bili jako zadovoljni, ko bi vojvoda Nassavski postal luksenburški vladar, kajti v kratkem bi se potem luksenburška vojvodina združila z Nemčijo. 1866. leta je vojvoda Prusom odstopil za nekaj milijonov Vojvodino Nassavsko in ravno tako bi jim morda prodal Luksenburško. ŠpanjNka vlada je preklicala imenovanje generala Salamance kubanskim guvernerjem. Domače stvari. — (Pri Trstenjakovi slavnosti) dne 4. septembra bode g. dr. I. Tavčar govoril slavnostni govor. Obširni program slavnosti priobčimo v prihodnjem listu. — (Kurz za ljudske učitelje) na deželni vinarski in sadjarski šoli na Grmu se konča 27. avgusta z izpitom, pri katerem bode deželni poslanec c. kr. svetnik E. De v zastopal deželni odbor. — (Dr. Strafella na zatožni klopi.) Iz Celja se nam piše: Glavač Ptujskih nemčurjev, odvetnik dr. Strafella, je pravomočno zatožen hudodelstva goljufije — krive prisege — ter se je v tej zadevi glavna obravnava na 19. dan septembra t. 1. pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišči že določila. Dolgo časa se ta reč že suče in dr. Strafella je vedno tuhtal, kako bi jo zvil. Ugovarjal je tudi proti zatožbi, a c. kr. Graško nadsodišče ni samo njegovega ugovora ovrglo, temveč je še pristavilo: „Iz vseh pisem se razvidi, da je on (dr. Strafella) vedoma krivo prisegel." — In glejte, ta stvar zanima predsednika tukajšnjega ces. kr. okrožnega sodišča Heinricherja tako, da si je predsedništvo omenjene glavne obravnave zase obdržal. — Kolikor je nam znano, predseduje naš predsednik jednakim obravnavam le redkokrat in zaradi tega smo mislili, da tej obravnavi že zaradi starega prijateljstva do dr. Strafelle ne bode predsedoval. Sploh pa zanima ta obravnava tudi nas. Samo čudno se nam dozdeva, da dr. Strafella kot odvetnik še vedno urad uje in da disciplinarni so ve t Graške odvetniške komore v tem slučaji proti njemu še ni disciplinarno postopal. Ptujskim nemčurjem pa čestitamo, da so izročili dr. Strafelli mnogo častnih poBlov in da jim dr. Strafella kot načelnik krajnemu šolskemu svetu še vedno ugaja. — (Opazovalec mestnih del) nam piše Pred jako dolgim časom, — ne spominjam se več kedaj, — pričelo se je na sv. Petra cesti s pola ganjem že tako željno pričakovanega trotovarja. Počasi, v pravem pomenu besede po polževo, lezli so delavci naprej ter pri vsaki ploši tuhtali in študirali, kako bi bilo mogoče na naj prijetneji način si presneto dolgi čas kratiti. Po dolgem naporu reete postopanji prilezli so do vogala hiše št 16.; tu so pa obstali, neka čudna moč vlekla jih je tu nase, niso mogli ne naprej ne nazaj, čez ne kaj dnij so se vender ohrabrili ter se jeli, seveda počasi, zopet pomikati naprej in so srečno dospeli do hiše št. 10. Tu so pa zeinili kakor kafra, že nekaj tednov ni duha ne sluha o njih, kakor da bi se bdi v zemljo udrli. Le nakopičeno kamenje in ploše kakor tudi od hiše št. 10. do hiše št. 4. raz-kopani stari trotovar je priča, da so tu nekdaj brskali mestni ali pa mestnim od nog do glave slični delavci, katere vidimo le ob sobotih v celih trumah že po 4. uri popoludne korakati na rotovž po krvavo in v potu svojega obraza zasluženi denar. Kako je do sedaj napravljeni trotovar položen, o tem naj se vsak sam prepriča, vender pa opozarjam vsacega, naj dobro pazi na železno omrežje pri hiši št. 24, kjer štiri skoro po dva palca visoke železne bunke štrlijo iz kamenja, da se ne bo spodtaknil in telebil po trotovarji, kakor se je že nekaterim pripetilo. Kdo neki nadzoruje ali je nadzoroval te pridne in urne delavce in pa sploh to delo, ako že tako postopanje in brskanje delo imenujemo? — (T u k aj š n j e v o j aš t v o) to je 17. in 97. pešpolk, topničarji in sanitetni oddelek, odšlo je danes zjutraj ob 5. uri na manevre pri Postoj ini, ki bodo trajali do 8. septembra. 17. polka reser-visti pojdejo v nedeljo v Postoj ino. — (Zanimivo delo.) Prijatelj našega lista javlja nam iz Zagreba, da je v spomin štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja in kralja Frana Josipa I., začel izdavati civilni tehnik gosp. Josip Pećar veliki album, v kojem pridejo na svetlo slike vseh članov cesarske rodbine, častnikov vse aktivne armade in vojnih uradnikov. V tem albumu bode torej nad 30.000 slik. Prvi zvezek prišel je ravnokar v Zagrebu na svetlo in iz njegove lične oblike more se soditi, da temu jednakega dela do sedaj še nesmo imeli na polji književnih podjetij. Razen slik, nahajali se bodo v zadnjih zvezkih albuma tudi životopisi posamičnih častnikov, kar bo zanimalo gotovo vse državljane, ki so vsled splošne vojne obvezanosti itak v ozki dotiki z armado, vzlasti pa zgodovinarje, koji bodo iz tega albuma mogli crpiti mnogo podatkov za novejšo zgodovino naše države. — (Slovenska posojilnica) V nedeljo 21. t. m. imel je osuovalni odbor za Tržaško posojilnico svojo sejo v prostorih delavskega podpornega društva pod predsedništvom državnega poslanca g. Ivana Nabergoja. — Predložena pravila, sestoječa iz 47 §§. bila so jednoglasno vsprejeta; spremenil se je samo naslov v : „Založna in posojilnica za Trst in okolico, uknjižena zadruga z omejeno zavezo". V odbor, odnosno ravnateljstvo izvoljeni so sledeči gospodje: V. Mat. Živic, dr. Simon Pertot, Ii M, Vatovec, Dragotin Schmidt, Franjo Žitko, Jakob Perhavec in Štefan Prelc. — Pravila bodo takoj predložena trgovinskoj sodniji v potrjenje. — (Spremembe v Mariborskem in Trojiškem samostanu.) O. Kalist Herič je superior in župnik pri sv. Trojici v Slov. goricah, P. Miklavž Meznarič je guardijan in P. Mansuet Bernardič, župnik v Mariboru. — Za kaplane pridejo: P. Elekt Hammler in P. Nazarij Schonvvetter v Maribor, P. Filip Pere k sv. Trojici in P. Prim. Čuček v Gradec. — (Nezgode.) Fran Dežman, posestnik iz Dosiovč, in njegov sin vozila sta dne 19. t. m. oglje proti Smokuču. Ker sta bila oba nekda vinjena, nesta dovolj pazila na voz in slednji se je prevrnil ter oba pokopal pod svojo težo. Ko so ja zjutraj ljudje dobili, bil je Fran Dežman že mrtev, sin pa je kmalu potem umrl. — V Trbovljah je 18. t. m. kmetica Marija Strlekar svoje 3 mesece staro dete v Bpanji udušila. — Preteklo soboto popoludne pogorela je koča Andreja Podobnika v Zavodi pri Kranji. Požar prouzročila je šestletna hči, ki je igrajoč z žveplenkami užgala slamnato streho. — (Razpis dobave) C. kr. poveljništvo pomorskega arsenala (orožnice) v Pulji razpisuje, da se bode leta 1888 potrebovalo 900 kubičnih metrov štirivoglato-obtesanega hrastovega, dolgega lesa za ladije. Pismene ponudbe se smejo za vseh 900 kubičnih metrov ali pa tudi za jeden del do treh popoludne 31. avgusta 1887 omenjenemu po-veljništvu poslati. Obravnava o pismenih ponudbah bo pa dne 31. avgusta ob štirih popoludne v Pulji. Pogoji se tudi v trgovinski in obrtnijski zbornici lahko pregledajo, pošlje jih pa ta tudi po pošti, ako si to kdo želi. — („Narodni dom" na Ptuji.) Odbor narodne čitalnice v Ptuji naznanja, da ima sedaj gostilno in kavarno v »Narodnem domu" na svoji skrbi in da se more gostem postreči s prist- mm domačim vinom in dobro kuho. Shajališče Slo vencev na Ptuji je „Narodni dom*. Svoji k svojim! — (Razpisana mesta.) Finančno ravna teljstvo za Primorsko razpisuje mesto finančnega svetnika v VII. razredu eventualno mesto tajnika ali nadkomi8arja v VIII. razredu; mesto komisarja v IX. razreda in koncipista v X. razreda. Prošnje v 14. dneh. Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Dunaj 26. avgusta. V zdravji nadvoj-vodinje Marije Jožefe nastala zvečer prememba. Saksonski princ Jurij, dobivši o tem vest na kolodvoru, opustil je potovanje v Draždane in se je zjutraj zopet v Persenburg odpeljal. Stanje nadvojvodinje ni absolutno nevarno. Sofija 26. avgusta. Tončev odklonil je sestavo kabineta. Trst 25. avgusta. Po izvestjih iz Rima ni več dvoma, da je ondu kolera začela. Doslej je že 30 slučajev. Značaj bolezni pa ni hud. V Tivoli kolera ponehala. Berolin 25. avgusta. „Norddeutsche AUgemeine" potrjuje, da je Porta princu Ko-burškemu poslala telegrafično izjavo: da so Porta in vse vlasti v tem jedine, da je postopanje princa v Bolgarski nezakonito in neosnovano. Carigrad 25. avgusta. Porta poslala princu Ferdinandu telegram, v katerem graja, da je prišel na Bolgarsko, predno so Porta in vlasti njegovo volitev potrdile. Razne vesti. * (Volaptik) dobiva vedno več veljave. Bavarsko naučno ministerstvo ga že misli uvesti kot neobvezni predmet v gimnazije. Od poštnih in brzojavnih uradnikov mislijo tudi Bavarci zahtevati znanje volapiika. Zahvala. Podpisani štejejo si v preprijetno dolžnost, po tem potu izrekati svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so na kateri koli način izvolili pripomago-vati, da bo je Einspielerjeva slavnost v Svečah dne 21. avgusta t. 1. kljubu jako slabemu vremenu tako nepričakovano sijajno in za monsignor zlatomašnika, kakor tudi za ves slovenski narod na Koroškem povsem častno izvršila, — NajiskrenejŠe in v prvi vrsti zahvaljujemo se č. g. o. Otonu Einspielerju za navdušeni cerkveni govor; slavnostnemu govorniku g. Juliju p 1. K1 e i n may rj u za krepke besede, s katerimi je spodbujal zbrani narod; prečastitemu in vrlemu našemu pesniku g. Simonu Gregorčiču za krasne besede, ki jih je uplel v slavnostni prolog; velecenjeni gospodičini Josi p ini Vernikovi iz Celovca za naudušeno in v srce segajoče predavanje taistega; dalje preč. duhovščini, ki se je v tako velikem številu zbrala od blizu in daleč; vsem zastopnikom raznih društev in časopisov, deputacijam, občinskim zastopnikom; deputaciji slavnega pisateljskega društva iz Ljubljane in akademičkega društva „Triglav" iz Gradca; izvrstnemu in slavnoznanemu pevskemu zboru Ljubljanske čitalnice za premilo petje, s katerim nam je blažil srca in ž njim imponiral celo našim nasprotnikom; milostljivi gospej K r ai g ar j e v i na Bistrici za veliki trud, ki ga je imela s tem, da je za 100 devic naplela krasnih vencev iz samih planinskih cvetlic in jim ž njimi ovenčala glave; g. županu in celemu občinskemu zastopu v Svečah; slavni požarni hrambi v Svečah in osobito nje stotniku za trud in sijajen vsprejem, kakor tudi slavni požarni brambi iz Št. Jakoba, ki se ni ustrašila dolgega pota in je prihitela polnoštevilno slavnost poviševat; vsem slavnim uredništvom onih časopisov, ki so s članki, dopisi in drugimi objavami tako živo podpirali slavnostni odbor v svojem delovanji; slednjič lokalnemu odboru v Svečah, v prvi vrsti č. g. župniku Šu-sterju za obili trud, gostoljubni vsprejem in požrtvovalnost njegovo; sploh še vsem udeležencem od blizu in daleč, kakor tudi še posebej Svečanom in v obče koroškim Slovencem, ki so navzlic jako grdemu vremenu zbrali se v tako ogromnem številu in s tem javno zatrdili, da časte, spoštujejo in cenijo svoje zaslužne može in da se zavedajo svoje narodnosti. — Dan 21. avgusta ostal bodo v zgo- dovini koroških Slovencev zapisan z zlatimi črkami. — Vsem udeležencem slav nos t i in čestilcem Ein spielerjevim kličemo tedaj srčni: „Živeli!" „Slava!" V Cel ovci, dne 23. avgusta 1887. V imenu slavnostnega odbora: Dr. Valentin Nemec. kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri sv. Hemi, predsednik. Janez Wleser, Matej ŠervicelJ, župnik Elizabetiuskegn sa- knezoškofijski svetovalec in mostana, koroendator na Reberci, tajnik. podpredsednik. : „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (1»'J—114) za vse leto gld. 4.60; za pol leta j| gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ljotfcrijiic» srečke 24. avgusta. V Brnu: 59, 75, 34, 81, Tllf Cl : 25. avgusta. P. i Klount Lang, Heller z Dunaja. — Arkauer iz BudimpeSte. — Molnar pl. iz Szegedim«. — Partous, Lav-rič iz Gradca — Kapnik iz Idrije. —r Wasmer iz Celovca — Fantini iz Pernožavc. — Kolb od Št. Ane — Schwei-ger iz Starega trga. — Ballis z Vrhnike. — Siminiati iz Lbbo. — Vivanti, Whysali, Zamara iz Trsta. — Furios iz Gorice. — Gluner iz Pni j a. Pri Pertz iz Pariza. — Schodl z Dunaja. — Pfeffer iz Prage. — Leuschner iz Brna. — Kiug iz Tre-binja. — Sauer iz Gradca. — Gotzl z Bleda. — Kolledoni iz Trsta. —1 Hummet iz Gorice. Pri južnem kolodvora t Witschel iz Warnsdorfa. — Klein z Reke. Pri »vatrijafa«m cesarji: Freudenreich iz Mona-kova. — Fercher iz Gradca. — Zadražnig iz Kranj h. Umrli so v fjiibljffjtiil: 23. avgusta: Janez Tekavc, delavčev sin, 3 mesece, Hrenove ulice št. 14, za črevesnim katarom. — Angela Mavc, železniškega delavca hči, 2Vt dneva, Sv. Petra cesta št. 48, sa osi;« bije njem. 24. avgusta: Silvester Saller, zvonarski učenec, 16 let, Gradišče it. 11, za jetiko. 25. avgusta: Antonija Berzln, pekova hči, 19 let, Zabjak št. 2, za jetiko. — Metod Zaje, krojačev sin, 3'/j oaes., Poljanska cesta št. 33, za jetiko. 26. avgusta: Rajmund pl. Gariboldi, železniški uradnik, 48 let, Frančiškanske ulice št. 12, za srčno hibo. V deželuej bolnici: 23. avgusta: Luka Podbevšek, delavec, 5r> let, za gnitjem jeter. 24. avgusta: Jera Ambroži«, gostija, 66 let, za jetiko. 25. avgusta: Neža Ogrinc, delavka, 25 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. flfe** barometra i ?«* zovanja b*rom°tra peratura Vetrovi Ho-Nebo krina v i mm. W 7. zjutraj i 737 20«m. 1 14 6 C 2. pop. 735 98 a« 1 220 C 9. »večer 730 m mm. 16-0 C si. sev. jas. si. zab. jas. si. zah.l jas. 0*001 Srednja temperatura 17*5°, za 01° pod normalom. ZD-uLKLSL^slca. borza dne 26. avgusta t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papiina renta..... gld Srebrna renta..... „ Zlata renta...... „ 5°/0 marčna renta .... . Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije..... „ London........ „ Srebro........ „ Napol......... „ C kr. cekini ...... „ Nemške marke...... 40/„ državne srečke Is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 81 «0 82-80 112 95 V6-Ć0 886 — 282 — 12585 - gld 9 95'/, - , 594 - „ 6155 — „ 250 gld. 129 gld. 100 - 164 , danes 81-50 8280 11295 96-4) 885-— 28210 125 85 9-96 5-94 61-55 Ogerska zlati« renta 4%...... lu0 Ogerska papirna renta 5%..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 181 Budolfove srečke.....10 . 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 225 50 50 85 45 50 50 75 25 25 25 25 75 kr i^Tn. prodaj »ta dva lepa pava, samec in SAmica. — Več o tem se zve pri upravništvu „Slo-venskega Naroda". (594—3) se vsprejmo na hrano in v stanovanje _na Sv. Petra cesti št. 37. i598-a> Učenec ali praktikant, 14 let star. iz dobre rodovine, slovenskega in nemškega jezika zmoten v branji in pisavi, se vsprejine v zalogi z mešanim blagom v večjem trgu Kranjske. — Naslov se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (599—2) nnnoi* 8e monj vra*ti °d t do 10 let v majhnih Uvflali mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po aaaaummmmmceai, toda le 300 gl15 —16) V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brst. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski januar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti tz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — lv. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna 6ovest iz časov lutrovske reformacije. — IH. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova cenitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš* iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. (i rad Koji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vaipet. Povest — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — in. Telečja pečenka. Ohraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domaČega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja relitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., y—^ Dijaki eleg. vezan po I gld. f \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina [ 150 kr. izvod, ako za posamični neve-\ ^X52^^> / si naroee skupno zani zvezek 5 kr., ^OMmPv najmanj deset izza vezani 10 kr. ^/ vodov. Prodajajo se v (79—48) „NARODNI TISKARNI" tt I_ij-u.*fc>l3einlT Kongresni trg, Gledališka stolna. Kri čistilne kreflljice so se vselej sijajno osvedočile pri sanaeanji elo-veAkega teieea, glavobolu, navalu krvi, oirpuenlh a tih, ekažeueu* želodci, po-uiMiijkttiijI BluMtl do jedi}, Jetrnih i u obi-Minili boleznih, in presegajo v svojem učinku vBa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja Bamo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto no razpošilja. — Prodaja (616—1) »LEKARNA TRNKOCZY" "* zraven rotovia v LJubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ TTT1W1TITi "V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". MARIJA DRENIK. V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". (29-34) Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Trakovi za vence. Harlandska preja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železoikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'