Stihijska
Knjižnica
V cruu
tudljaito kžUi&sdLo*. Črnijo
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV
5. julija 1959
Št. 19
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
147.	Odredba o določitvi naj višjih prodajnih cen na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
148.	Odredba o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za mleko.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
149.	Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za meso, drobovino in mesne izdelke.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
150.	Odlok o občinski doklndli na dohodke od kmetijstva za leto 1959.
151.	Sklep o potrditvi zaključnega računa kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje za leto 1958.
152.	Sklep o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1958.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU
153.	Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Šentjur pri Celju od 1957. do 1961. leta.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
154.	Odredba o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
147.
Po tretjem in šestem odstavku 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) v zvezi s 1. in 2. točko odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) je Svet za blagovni promet in tržišče Občinskega ljudskega odbora Celje, po pooblastilu občinskega ljudskega odbora na seji dne 17. junija 1959 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
1.
L Najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje meso se določijo takole:
za meso s kostmi:
a)	zadnji del: stegno zadnji del (zunanje stegno, okroglo stegno, notranje stegno in križno stegno), pleče, koš (hrbet,
šimbas, robček)	300 din kg
b)	prednji del: bočnik, vrat, podplečna bržola, podplečna rebra, prsni koš,
rebra in flam	270 din kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 30 % k stegnu in pleču do 25 % k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti izločene do 15% k bržoli in šimbasu goveda II. vrste za kosti — cevne	60 din kg
za meso brez kosti:
pljuča	70 din kg
jetra goveja	260 din kg
jetra svinjska	300 din kg
vranica	260 din kg
smrček	150 din kg
vampi	150 din kg
loj	150 din kg
ledvice	260 din kg
možgani	330 din kg
II. Najvišje prodajne cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo takole:
a)	kare, stegno, pleče, vratovina	350 din kg
b)	rebra s flamom in prša	330 din kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je:
do 20 % na meso brez vraščenih kosti odnosno na meso, iz katerega so kločene
kosti.
2.
Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po L točki te odredbe, zagreši gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe.
3.
Ta odredba velja za celotno območje celjske občine.
4.
Ta odredba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
a) prednji del: pleče, bočnik, vrat, bržola	375 din kg
b) zadnji del: stegno (zunanje stegno),	
okroglo stegno, notranje stegno in	
križno stegno	400 din kg
c) pljučna pečenka	500 din kg
Za drobovino	
glava	70 din kg
jezik	330 din kg
srce	200 din kg
St. 01-36-75/1-59 Celje, dne 17. junija 1959.
Predsednik
sveta za blagovni promet in tržišče Riko Rižnar 1. r.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
148.
Po tretjem in šestem odstavku 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) v zvezi s 1. in 2. točko odredbe o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Uradni list LRS, št. 17-91/59) je Svet za blagovni promet in tržišče občinskega ljudskega odbora Celje, po pooblastilu občinskega ljudskega odbora na seji dne 17. junija 1959 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za mleko.
L
Najvišja maloprodajna cena konzumnemu mleku se določi na 36 din za liter.
Ta cena velja ne glede na letni čas.
2.
Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po
1.	točki te odredbe, zagreši gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah.
Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji ali za sebnik se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe.
3.
Ta odredba velja za mestno območje celjske občine.
4.
Odredba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-36-86/59
Celje, dne 17. junija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Predsednik	Franc Rupret 1. r.
sveta za blagovni promet in tržišče
Riko Rižnar 1. r.
149.
Po tretjem in šestem odstavku 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) v zvezi s L in 2. točkb odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) je Svet za blagovni promet, obrt in industrijo občinskega ljudskega odbora Laško po pooblastilu občinskega ljudskega odbora na seji dne 13. junija 1959 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o določitvi najvišjih prodajnih cen
na drobno za meso, drobovino in mesne izdelke.
Odredba o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za meso, drobovino in mesne izdelke na območju občine Laško št. 03/1-978/2-1958 z dne 13. januarja 1959 se spremeni tako, da se sedaj glasi v prečiščenem besedilu takole:
ODREDBA
o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
1.
I.	Najvišja prodajna cena na drobno za sveže goveje meso se določi takole:
Za meso s kostmi:	
a) prednji del: rebra, flam, bočnik, vrat,	
bržola, podplečna rebra, prsni koš	270 din kg
b) zadnji del: pleče, stegno (zunanje	
stegno, okroglo stegno, notranje steg-	
no in križno stegno), koš (hrbet, šim-	
bas, robček)	300 din kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je:	
do 30 % k stegnu in plečom	
do 25 % k bočniku in vratu s tem, da	
so vraščene kosti izločene	
x do 15 % ,k bržoli in šimbasu goveda 11. vrste	
Za kosti cevaste	60 din kg
Za kosti ostale	15 din kg
Za meso brez kosti:	
a) prednji del, pleča, bočnik, vrat, bržola	375 din kg
b) zadnji del, stegno (zunanje stegno,	
okroglo stegno, notranje stegno in	
križno stegno)	400 din kg
c) pljučna pečenka	500 din kg
Za drobovino:	
glava	70 din kg
jezik	330 din kg
srce	200 din kg
pljuča	70 din kg
jetra	260 din kg
vranica	260 din kg
smrček	150 din kg
vampi	150 din kg
loj	150 din kg
ledvice	260 din kg
možgani	330 din kg
II. Najvišje cene prodaje na drobno za sveže svinjsko	
meso se določijo takole:	
a) kare, stegno, pleča	340 din kg
b) rebra s Hamom	320 din kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 20 % na meso brez vraščenih kosti, odnosno na meso, iz katerega so vraščene kosti izločene.
2.
Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po 1. točki te odredbe, zagreši gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe.
Imetnik zasebnega mesarskega obrata, ki se ne bi ravnal po 1. točki te odredbe, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. člena kazenskega zakonika.
3.
Za mesne izdelke veljajo cene, določene s prejšnjo odredbo.
4.
Ta odredba velja za celo območje občine Laško.
5.
Odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in na razglasnih deskah občinskega ljudskega odbora Laško. Velja od dne objave v Uradnem vestniku.
St. 03/1-36-42/1-59 Laško, dne 13. junija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Predsednik	Stane Brinovec 1. r.
sveta za blagovni promet, obrt in industrijo Jože Preščak 1. r.
150.
Po 15. in 50,- členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni' list FLRJ, št. 19-241/57 in 55-710/57) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1959 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva za leto 1959.
L člen
Zavezanci dohodnine iz kmetijstva plačujejo občinsko doklado od katastrskega dohodka.
2.	člen
Občinska doklada za leto 1959 za kmetijska gospodarstva se odmeri po naslednjih stopnjah:
a)	Za katastrske občine Solčava, Sv. Duh in Loke, višinski predel (naselje Dobrovlje, razen davčnih zavezancev Forštner Fortunata in Žagar Frančiške) po naslednji lestvici:
od davčne osnove		se plača občinska doklada
nad din	do din	po stopnji
	30.000	10%
30.000	50.000	11 %
50.000	80.000	12%
80.000	120.000	13%
120.000	160.000	14%
160.000	200.000	15%
200.000	250.000	16%
250.000	300.000	17%
300.000	400.000	18%
400.000	500.000	19%
500.000		20%
katastrske občine		Bočna višinski predel, Gornji
grad višinski predel, Smiklavž, Lenart višinski predel, Tirosek, Florjan višinski predel, Šmartno višinski predel. Kokarje višinski predel, Brezje, Ljubija višinski predel, Lepa njiva, Loke nižinski predel, Radegunda, Šmihel, Rečica višinski predel, St. Janž višinski predel, Poljane višinski predel, Prihova višinski predel, Ter višinski predel, Savina višinski predel, Primož višinski predel, Podveža, Krnica, Konjski vrh, Podvolovljek, Raduha in Luče po naslednji lestvici:
od davčne osnove		se plača občinska doklada
nad din	do din	po stopnji
	30.000	15%
30.000	50.000	16%
50.000	80.000	17%
80.000	120.000	18%
120.000	160.000	20%
160.000	200.000	21 %
200.000	250.000	22%
250.000	300.000	24%
300.000	400.000	26%
400.000	500.000	28%
500.000		30%
c)	Za katastrske občine Homec, Zg. Pobrežje, Bočna nižinski predel, Gornji grad nižinski predel, Lenart nižinski predel, Florjan nižinski predel, Ljubija nižinski predel, Mozirje, Šmartno nižinski predel, Pusto polje, Kokarje nižinski predel, Poljane nižinski predel, Prihova nižinski predel, Rečica nižinski predel, Sp. Rečica, Radmirje, Ljubno, Ter nižinski predel, Savina nižinski predel in Primož nižinski predel po naslednji lestvici:
od davčne osnove		se plača občinska doklada
nad din	do din	po stopnji
	30.000	24%
30.000	50.000	26%
50.000	80.000	28%
80.000	120.000	30%
120.000	160.000	32%
160.000	200.000	35 %
200.000	250.000	38%
250.000	300.000	40%
300.000	400.000	42%
400.000	500.000	45 %
500.000	3. člen	48%
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se za odmero doklade za leto 1959.
St. 01/1-32-58/1
Mozirje, dne 22. maja 1959.	Nadomešča
predsednika
Občinskega ljudskega odbora. Mozirje
Hinko Cop I. r.
151.
Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z 2. odstavkom 5. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 6-39/56) je občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1959 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje za leto 1958
I.
Potrdi se zaključni račun kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje za leto 1958, ki iz-
kazuje:
a)	dohodke:	din
1.	prenos sredstev sklada iz leta 1957	3,722.000
2.	čisti priliv sklada v letu 1958	42,776.000
3.	nečisti priliv sklada v letu 1958	3,601.000
b)	izdatke:
1.	izločena sredstva omejitve	14,039.000
2.	razpoložljiva sredstva	36,060.000
3.	koriščena posojila	28,789.000
4.	razpoložljiva sredstva brez prostih
sredstev	7,271.000
5.	prosta sredstva odplačila anuitet	1,863.000
II.
Razpoložljiva sredstva brez prostih sredstev ter prosta sredstva odplačila anuitet v skupnem znesku 9,134.000 din se prenesejo kot sredstva sklada za leto 1959.
III.
Zaključni račun kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje, ki ga je sestavila banka, ki upravlja sklad, je sestavni del tega sklepa.
IV.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04/1-31-81/1
Mozirje, dne 22. maja 1959.	Nadomešča
predsednika
Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Hinko Cop 1. r.
152.
Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z 31. členom uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1959 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1958.
Potrdi se zaključni račun družbenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1958, ki izkazuje:
a) sredstva:	din
prenos skupnih sredstev sklada iz leta 1957 23,280.000 čisti priliv sklada v letu 1958	17,093.000
Skupaj	40,373.000
b)	plasman:
izločena sredstva omejitve	18,227.000
stanje posojil	19,807.000
neporabljena sredstva	2,339.000
Skupaj	40,373.000
II.
Sredstva in plasman se preneseta kot sklad v naslednje leto.
III.
Izločena sredstva omejitve se po obstoječih predpisih uporabijo za posojila v naslednjem letu.
IV.
Zaključni račun sklada, sestavljen od banke, ki upravlja sklad, je sestavni del tega sklepa.
V.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04/1-31-82/1-59.
Mozirje, dne 22. maja 1959.
Nadomešča
predsednika
•	Občinskega ljudskega odbora
Mozirje
Hinko Cop 1. r.
153.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. julija 1958 sprejel
DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU OD 1957. DO 1961. LETA
I.	poglavje
CILJI IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE
Program gospodarskega in družbenega razvoja temelji na doseženi ravni proizvajalnih sil, dosedanjem razvoju socialističnih proizvodnih odnosov, upoštevajoč specifične pogoje in razvojne možnosti v tem obdobju.
Za področje te občine ni značilna ob pričetku tega planskega obdobja posebna razvitost določenih gospodar-
skih dejavnosti, čeprav si je industrija v poslednjih letih zagotovila določene razvojne prednosti kot posledica splošnih naporov in ukrepov za povečanje zmogljivosti industrijske proizvodnje, tako za potrebe notranjega tržišča kot tudi za povečanje izvoza.
Skladno s potrebami splošnega povečanja proizvodnje, posebno še v panogah, ki v dosedanjem razdobju niso dosegle pomembnejšega porasta, se za obdobje 1957—1961 postavljajo naslednji cilji in naloge:
1.	Skupna družbena proizvodnja se bo povečala v povprečju za 24,5 % letno in narodni dohodek za 25 % letno. Nadpovprečni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo zlasti v industriji in kmetijstvu.
2.	Obseg industrijske proizvodnje bo v letu 1961 za 364 % večji kot leta 1956, povprečen letni porast bo torej 46,8%. Tak porast je omogočen s popolno reorganizacijo odnosno preusmeritvijo podjetja kovinske industrije, tako v pogledu izbire sortimentov kot tudi s postopnim uporabljanjem novih proizvodnih zmogljivosti že v dosedanjem razdobju in še posebej v tekočem planskem obdobju. Prav tako bo tak porast omogočen spričo spremembe strukture proizvodov lesne industrije, ki je deloma že, deloma pa bo v tem obdobju prenesla težišče svoje dejavnosti na proizvodnjo izdelkov višje stopnje predelave in tudi sicer bistveno povečala proizvodne zmogljivosti prav pri polfinalnih proizvodih. Hkrati s tem povečanjem proizvodnih zmogljivosti je že v začetku planskega obdobja nujno treba izvršiti obsežna dela pri rekonstrukciji, modernizaciji posameznih obratov in postavitvi pomožnih in skladiščnih prostorov. Pri kovinski industriji je porast obsega proizvodnje pogojen s poslovno kooperacijo s podjetji, ki izdelujejo proizvode iz plastičnih mas.
3.	Kmetijstvo bo v tem obdobju poraslo za 70,9 % ali povprečno za 14,3 %. To povečanje bo doseženo deloma z uvajanjem in večjim uveljavljanjem sodobnejših agrotehničnih ukrepov, večjim poglabljanjem in v nekaterih panogah tudi uvajanjem raznih oblik sodelovanja med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, posebno pa z obsežnejšim vlaganjem investicijskih sredstev v proizvodnjo kmetijskih pridelkov, še posebej za industrijske kulture. Uvajanje in povečanje proizvodnje industrijskih kultur bo hkrati povečalo dotok teh surovin domači predelovalni industriji in prispevalo k zmanjšanju ustreznega uvoza.
4.	Na porast proizvodne dejavnosti in s tem na izboljšanje življenjske ravni prebivalstva bodo prav tako pozitivno vplivale tudi obsežnejše ostale panoge družbene de javnosti; povečane zdravstvene usluge, izboljšan in povečan blagovni promet preko trgovske mreže, gostinstva, družbene prehrane, povečane komunalne storitve in drugi ukrepi, ki jim je potrebno posvečati čedalje več pozornosti in v tem planskem obdobju vlagati večja materialna sredstva. V ta namen je potrebno v večji meri uporabljati prosta sredstva gospodarskih organizacij, ki so namenjena skupni porabi, jih usmerjati v javno komunalno in še posebej stanovanjsko izgradnjo.
5.	Pri uresničevanju teh ciljev, zlasti v pogledu povečanja proizvodne dejavnosti, računamo na postopno povečanje proizvodnosti dela in sicer v letnem povprečju 12 %, hkrati z nenehnim proučevanjem in izboljšanjem samih proizvodnih postopkov, za kar bo dala izboljšana strojna in druga mehanizacija realno osnovo.
6.	V skladu s temi cilji je treba uveljavljati tudi načela pri vlaganju investicijskih sredstev v razne proizvodne in ostale družbene panoge. Posebno' pa ie investicijska sredstva treba vlagati v kmetijstvo, industrijo in blagovni promet. Gospodarske in druge organizacije morajo pri uporabljanju družbenih sredstev za investicijsko graditev upoštevati merila največje racionalnosti in rentabilnosti. V enaki meri tudi pri uporabljanju lastnih sredstev, amortizacije in drugih skladov. Za ta namen morajo gospodarske organizacije sestaviti lastne proizvodne in investicijske programe, ki bodo vsklajeni na eni strani z občo bilanco razpoložljivih investicijskih sredstev in pro izvodnimi zmogljivostmi na drugi strani.
7.	Podjetje lesne industrije si mora prizadevati da poveča obseg proizvodnje za izvoz, kovinska industrija pa naj v uvajanju novih proizvodov računa s postopnim uveljavljanjem na zunanjem trgu.
II. poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT IN NARODNI DOHODEK
1.	V obdobju 1957—1961 računamo na naslednji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka, upoštevajoč v glavnem cene iz leta 1956, razen pri kovinski industriji, kjer gre za novo proizvodnjo, pričeto v letu 1957.
1956	1961 Indeks
družbeni bruto proizvod	1,356.765	3,250.880 239
narodni dohodek	610.731	1,501.160 245
Navedeno povečanje družbenega produkta in narod nega dohodka bo izvedljivo s polnim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti in zmogljivosti, ki bodo v tem obdobju dane v obratovanje s čim bolj stimulativnim načinom nagrajevanja in premiranja, izboljšanjem delovnih proizvodnih postopkov in postopnim povečanj<~vi storilnosti dela.
2.	Porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka temelji na pričakovanem povečanju materialne proizvodnje in proizvodnih uslug. Ta plan računa z naslednjim povečanjem proizvodnje in uslug po posameznih gospodarskih panogah, izraženim v bruto proizvodu in narodnem dohodku:
bruto proizvod
panoga dejavnosti	1956	1961	Indeks
industrija	316.919	1,471.200	464
kmetijstvo	949.851	1,624.000	170
trgovina	20.844	33.500	160
gostinstvo	26.264	37.500	142
obrt	42.329	84.180	198
komunalna dejavnost	561	1.500	267
skupaj	1,356.765		3,251.880	369
narodni dohodek			
panoga dejavnosti	1956	1961	indeks
industrija	69.949	500.000	714
kmetijstvo	503.548	937.500	186
trgovina	12.613	17.000	134
gostinstvo	7.416	12.400	167
obrt	16.793	33.240	197
komunala	412	1.920	247
skupaj	610.731	1,501.160	245
Glede na tako povečanje celotne gospodarske dejavnosti na področju občine izkazuje porast družbenega proizvoda na prebivalca od 74.370 din v letu 1956 na 174.000 din v letu 1961 ali za 133 %, narodni dohodek pa v tem razdobju od 33.000 din na 80.400 din ali za 144 %.
Porast v nakazanem obsegu je razumljiv, če upoštevamo nesorazmerno hitri porast skupnega proizvoda kovinske industrije in sicer od 83 milijonov v letu 1956 na 593 milijonov v letu 1961, ter sicer nekoliko manjši, pa vendar pomemben porast lesne industrije.
4. Upoštevajoč strukturo kmetijske proizvodnje v letu 1956 in 1961 po sektorjih lastništva računamo:
dohodek v kmetijstvu	1956	1961	Indeks povečanja	Struktura 1956 1961	
skupaj	949.851	1,624.000	1.709	100	100
od tega: socialistični sektor	117.851	214.500	182	12,4	13,2
kmetijska posestva	34.518	24.500	244	3,6	5,2
kmetijske zadruge	83.333	130.000	156	8,8	8,0
privatni sektor	832.000	1,409.500	169	87,6	86,8
Iz tega sledi, da bo socialistični sektor kmetijstva dosegel hitrejši porast v proizvodnji, ker bodo v ta namen na razpolago boljši pogoji glede na večja vlaganja investicijskih sredstev, nakupu proizvodnih sredstev, zlasti pa opreme in živine. V socialističnih gospodarstvih bo v večji meri izvedeno načelo specializacije proizvodnje, medtem ko bodo kmetijske zadruge dosegle večji porast v kooperaciji s kmetijskimi proizvajalci. Porast" proizvodnje v socialističnem sektorju bo relativno večja tudi zaradi povečane potrošnje umetnih gnojil, smotrne uporabe zaščitnih sredstev, povečanja deleža strojnih del v kmetijstvu in v gojitvi intenzivnih visokodonosnih kultur.
5. Na osnovi tako povečane proizvodnje in proizvodnih uslug se bo nekoliko spremenila tudi udeležba posameznih gospodarskih dejavnosti v celotnem družbenem proizvodu in sicer:
	1956	1961
gospodarstvo skupaj	100	100
industrija	23,5	45,2
kmetijstvo in kmetijske	zadruge 70	49,9
gozdarstvo	—	—
gradbeništvo	—	—
promet	—	—
trgovina	1,5	1
gostinstvo in turizem	1,9	1,2
obrt	3,1	2,4
komunalnp_ dejavnost	—	,3
Iz tega sledi, da se bo povečala udeležba obrti in industrije v skupnem proizvodu, kar je tudi v skladu s specifičnimi pogoji občine. V veliki meri izstopa porast industrije, kar je pa spričo že pričetih del in dosedanjim povečanjem zmogljivosti ter potreb na tržišču tudi gospodarsko utemeljeno.
III. poglavje INVESTICIJE
V razdobju od leta 1957 do 1961 bomo investirali v vse panoge dejavnosti mnogo sredstev zaradi relativne zaostalosti vseh gospodarskih panog. Vendar bo težišče investicijskih naložb v kmetijstvu in v industriji in sicer takih, ki bodo v najkrajšem času dale kar največji gospodarski učinek ter pripomogle k splošnemu povečanju družbenega standarda. Pri tem računamo na znatne investicije za obnovo, nadomestitev iztrošene proizvodne opreme in mehanizacije v obrti ter v obratih blagovnega prometa, v katere se v preteklem razdobju ni vlagalo niti najnujnejše. Obsežne bodo tudi investicije v negospodarske dejavnosti, zlasti v izgradnjo stanovanj, za kar so z uvedbo stanovanjskega prispevka in povečanja skladov gospodarskih organizacij dane realne možnosti.
Glede na naloge, ki izhajajo iz tega družbenega plana, se bodo investicije v gospodarstvu in izven gospodarstva v razdobju 1955/1956 do 1961 gibale takole:
v 000 din	^
Razdobje	Indeks
1955/1956 1957/1961 pove. Hm n povprečno na 1 leto čan;a z vzdrževanjem	Sg j =
D£~ 5 >
v 000 din Struktura Skupaj negospodarske investicije:
(brez vzdrževanja)	409.000	100
—	iz lokalnih sredstev	348.000	85
—	sredstev izven občine	61.000	15
bruto investicije	19.000	331.100	1.742	318.600
gosp. investicije	14.500	250.000	1.724	238.800
negosp. invest.	4.300	81.000	1.800	79.800
Po posameznih gospodarskih panogah se bodo v razdobju 1957—1961 gibale povprečne letne bruto investicije takole:
Povprečno na 1 leto
	CD Uj <J>	CD CJ)		,§ g
	ul lO CT>	1 In O)	Indeks povečal	Povprei 1 leto 1957—1
industrija in rudarstvo	7.200	60.000	833	57.000
kmetijstvo	4.500	170.000	3.777	166.000
gozdarstvo	1.500	7.800	520	4.600
gradbeništvo	—	—	—	—
promet	—	—	—	—
trgovina in gostinstvo	800	8.200	1.020	7.200
obrt	500	4.100	820	4.000
skupaj	14.500	250.100	1.430	238.000
Struktura investicij, računana na povprečne letne investicije je za posamezna razdobja takale:				
Panoga		Razdobje 1955/1956 1957/1961		Povprečno na 1 leto 1957/1961
industrija in rudarstvo		49,7	23,9	23,8
kmetijstvo		31,0	68,0	69,5
gozdarstvo		10,4	3,2	1,9
gradbeništvo		—	—	—
promet		—	—	—■
trgovina in gostinstvo		5,5	3,3	3,0
obrt		3,4	1,6	1,8
skupaj		100	100	100
Sredstva za investicije v industrijo in kmetijstvo se bodo črpala pretežno iz sredstev izven občine in sicer deloma iz splošnega investicijskega sklada, deloma iz sredstev zadružnih organizacij in hranilnic, v manjši meri pa iz sredstev okrajnega investicijskega sklada, medtem ko bodo sredstva za obrt, blagovni promet in negospodarske investicije v precejšnji meri zagotovljena iz sredstev občinskega investicijskega sklada, lastnih skladov podjetij in sredstev stanovanjskega sklada. Udeležba sredstev bo torej naslednja:
	v 000	Struktura
gospodarske organizacije (brez vzdrževanja)	1,209.000	100
— iz sredstev gospodar, organizacij	30.000	2,5
lokalnih sredstev	20.000	1,7
— sredstev izven občine	1,159.000	95,8
Računamo, da bo industrija od navedenih sredstev odnosno investicij vložila 300 milijonov dinarjev, od tega za rekonstrukcije 15 milijonov dinarjev, ostalo pa za gradbena dela in nabavo opreme pri novih investicijah. Od skupnih novih investicij bo odpadlo na kovinsko industrijo 135 milijonov dinarjev in na lesno industrijo 90 milijonov dinarjev.
Rekonstrukcije in razširitve bodo krite iz sredstev gospodarskih organizacij.
Kmetijske investicije bodo v tem obdobju znašale 830 milijonov dinarjev, od česar odpade na gradnjo kmetijskih objektov 422 milijonov, na nabavo opreme 120 milijonov, ureditev nasadov 388 milijonov, nabavo živine 70 milijonov in regulacije z manjšimi melioracijami 80 milijonov dinarjev. Ostale proizvodne panoge bodo v investicijah udeležene v skupnem znesku 79 milijonov dinarjev.
Za negospodarske investicije se bodo po posameznih dejavnostih družbenega standarda vlagala naslednja sredstva:
v 000 din
znesek struktura
samofinansiranje	70.000	17,2
sredstva podjetij	33.000	7,6
stanovanjski kred. sklad	114.000	28,0
sredstva investitorjev	75.000	18,5
sredstva izven občine	61.000	15,0
proračun občine	12.000	2,9
komunalni prispevek	7.000	1,7
lokalni skladi	7.000	1,7
sklad za kadre	20.000	4,9
ostali viri	10.000	2,5
skupaj	409.000	100
Računamo, da bo vloženih v izgradnjo stanovanj v družbenem sektorju 100 milijonov, od česar odpade 80 milijonov na sredstva stanovanjskega sklada in 20 milijonov na prispevke, odnosno udeležbo investitorjev. V stanovanjsko izgradnjo zasebnega sektorja bo vloženih 20 milijonov iz sredstev stanovanjskega sklada, in sicer v povprečju 30 % stvarnih stroškov, medtem ko bodo ostanek 70 milijonov prispevali investitorji sami.
Za elektrifikacijo podeželja se bo porabilo 25 milijonov družbenih sredstev v obliki pretežno srednjeročnih kreditov v glavnem iz sredstev zadružnih denarnih zavodov. Skupna vrednost del pri elektrifikaciji bo znašala 100 milijonov dinarjev, od česar odpade 75 milijonov na neposredne prispevke samih investitorjev.
Investicije v šolstvu bodo znašale 97 milijonov'dinar-' jev, od česar odpade: na investicije v strokovnem šolstvu 20 milijonov, na novogradnje osnovnih šol 65 milijonov in na večje investicijsko vzdrževanje, rekonstrukcije in objekte za predšolsko vzgojo pa 12 milijonov. Za investicije v šolstvu bodo zagotovljena sredstva iz sklada za kadre v znesku 20 milijonov, iz sredstev izven občine v znesku 65 milijonov in 12 milijonov iz sredstev lokalnih skladov ter drugih virov.
Za komunalo bodo znašale investicije 20 milijonov dinarjev, od česar se bo finansiralo iz sredstev občinskega proračuna 7 milijonov, iz sredstev komunalnega prispevka 5 milijonov, iz sredstev gospodarskih organizacij pa 8 milijonov.
Investicije v zdravstvu bodo znašale 20 milijonov dinarjev. Te investicije bodo zagotovljene iz lastnih sredstev zdravstvenih zavodov v višini 3 milijonov, iz sredstev Zavoda za socialno zavarovanje v višini 10 milijonov, ostanek pa iz lokalnih skladov in prispevkov.
Investicije v gozdarstvu bodo znašale 38 milijonov, od tega 23 milijonov za izgradnjo cest v slabše dostopne gozdne predele, medtem ko odpade 15 milijonov na redno letno vzdrževanje.
Investicije v industriji se nanašajo pretežno na postavitev povsem novih proizvodnih zmogljivosti tako v pogledu zagotovitve poslovnih prostorov kot tudi v nabavi strojne in druge proizvodne opreme; le manjši del je namenjen za rekonstrukcije in za izmenjavo dotrajanih osnovnih sredstev.
Investicije v kmetijstvu so povsem prilagojene osnovnim ciljem pri razvoju te gospodarske panoge. Njihova struktura pa izhaja iz konkretnega programa tega družbenega plana, ki zasleduje bistveno povečanje površin pod hmeljišči, kar zahteva temu primerno povečanje strojnega parka zlasti traktorjev in pa obsežna gradbena dela pri gradnji hmeljskih sušilnic. Pri investicijah iz kmetijstva so upoštevane gradnje mlekarn in drugih objektov, prav tako pa tudi ostale investicije.
Od celotnih investicij v gozdarstvu v pričakovanem znesku 38 milijonov dinarjev odpade na gradnjo novih objektov, ki imajo namen odpiranja večjih gozdnih neizkoriščenih kompleksov 23 milijonov dinarjev, preostala sredstva pa se bodo uporabila za obnovo obstoječih pomembnejših gozdnih cest. Pri tem računamo, da se bo za gozdarske investicije v okviru občine uporabilo 40 % skupnega gozdnega sklada, ki izhaja iz tega področja.
Skoraj docela nove so investicije v blagovnem prometu, ki bodo znašale 20 milijonov dinarjev in so namenjene za ureditev deloma novih trgovskih obratov, v večji meri pa za rekonstrukcijo obstoječih in nabavo sodobnejše trgovske opreme.
Investicije v gostinstvu, ki bodo znašale 16 milijonov dinarjev, so namenjene za gradnjo večjega gostinskega obrata v Šentjurju, za zagotovitev družbene prehrane bo pa imelo to tudi določen turističen pomen.
Investicije v obrti v znesku 20 milijonov imajo namen postavitev centralne pekarne v Šentjurju, del teh sredstev pa je namenjen za rekonstrukcijo obratov in nabavo strojne opreme.
Struktura investicij med gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo je sicer v prid naložbam v gospodarstvu, kar logično izhaja iz dejstva, da gre pri tem za postavitev temeljnih gospodarskih osnov in proizvodnih zmogljivosti, kot rezultat relativno zelo velike zaostalosti vseh gospodarskih dejavnosti v dosedanjem obdobju.
Glede na to je potrebno povečati vso pozornost načelom racionalnega vlaganja sredstev in do največjih možnosti preračunanim investicijskim programom.
IV. poglavje
PRODUKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
V obdobju 1957—1961 se po perspektivnem planu računa s povečanjem storilnosti povprečno za 12 % letno. Tako produktivnost bo mogoče doseči le s povečano proizvodnjo, z investicijskim vlaganjem in s splošno skrbjo za življenjski standard zaposlenih.
Ukrepi, ki jih je treba storiti, da se bo v razdobju 1957—1961 pospešilo povečanje produktivnosti, so naslednji:
1.	člani delovnih kolektivov bodo morali vložiti več truda pri svojem delu s tem, da intenzivneje izrabijo razpoložljivi delovni čas;
2.	pri istem ali celo manjšem fizičnem in umskem naporu bo treba doseči večji delovni učinek in to z naslednjimi ukrepi:
—	z izboljšanjem tehnološkega postopka, to je z racionalizacijo dela,
—	z izvršitvijo rekonstrukcij, ki so najnujnejše za odpravljanje ozkih grl v proizvodnji zaradi izrabljenih naprav,
—	s poenostavitvijo proizvodnega načina in z uvedbo standardnih proizvodov, ki omogočajo serijsko izdelavo (kovinska in lesna industrija),
—	z uvedbo ali z izboljšanjem planiranja pri delu,
—	z izboljšanjem delovnih metod in z ureditvijo delovnih mest,
—	z ureditvijo in s skrajšanjem notranjega transporta v proizvodnji,
—	z uvajanjem novih delovnih metod, ki poenostavljajo in olajšujejo delo po znanstvenih principih sistematičnega proučevanja,
—	z izboljšanjem delovne kontrole na slehernem delovnem mestu,
—	z uvedbo medfaznega obračuna proizvodnje in z uvedbo planskih kalkulacij po stroškovnih mestih ter z zadolžitvijo nižjega vodilnega osebja, da spremlja izvajanje del, oziroma proizvodnjo, tudi po naturalnih in fizičnih pokazateljih delovnega mesta,
—	s povečanjem skrbi za delovne odnose v gospodarski organizaciji,
—	z zagotovitvijo rednega oskrbovanja s surovinami in materialom,
—	s povečanjem delovnega efekta vsega tako imenovanega neproduktivnega osebja,
—	z uvedbo ukrepov za zmanjšanje števila nesreč pri delu in z odstranitvijo škodljivih vplivov na zdravje,
z uvedbo smotrne, sistematične in dosledne personalne politike, z uvedbo modernih metod za strokovno in splošno izobraževanje odraslih, z določitvijo pogojev in možnosti za napredovanje v okviru gospodarske organizacije,
—	z ugotovitvijo razmerij med delovnimi mesti kot pripomoček za določitev pravilnih odnosov med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta oziroma dela (ocenitev delovnih mest),
—	z določitvijo na podlagi znanstvenih metod delovnih učinkov (norme, premijske osnove),
—	s tako tarifno politiko, ki veže povečanje osebnih dohodkov neposredno na storitve ali učinke posameznikov;
3.	glede na povečano storilnost se računa, da bo porast bruto proizvoda in narodnega dohodka na enega zaposlenega, oziroma aktivnega prebivalca v letih 1957 do 1961 v celotnem gospodarstvu naslednji:
	1956	1961 v dinarjih		Indeks	= •£. 3 m =.0*8
Družb, bruto proizv. na enega zaposl. oz. aktivnega prebivalca	167.000	355.000	212	> n > ŽSg. 20.8
Narodni dohodek na enega zaposlenega oz. aktivnega prebivalca	76.000	168.000	221	21.9
4.	Po tem perspektivnem planu bo število vsega aktivnega prebivalstva na področju občine poraslo za 9,8%,
I.	j. za 800 oseb. V družbenem sektorju gospodarstva pa bo število zaposlenih zraslo za 122 % ali za 740 oseb. To je posledica velikega porasta proizvodnje v industriji, zlasti kovinski z ozirom na obsežne investicije, predvidene po tem planu.
Glede na to, da je naravni prirastek delovne sile (prebivalcev od 15. leta starosti dalje) v kmetijstvu močnejši kot pa v nekmetijskih panogah, povečana mehanizacija v kmetijstvu ne bo zaposlila večjega števila ljudi spričo obsežnosti in težavnosti terena, kjer mehanizacija ne bo prišla do polnega izraza. Računamo, da se bo prirastek iz kmetijstva zaposlil v ostalih panogah dejavnosti.
V.	poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
a) Osebna potrošnja
V skladu s cilji in nalogami, ki so nakazani v resoluciji zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje, prav tako pa tudi v skladu
z razvojem gospodarske dejavnosti, se bo v tem razdobju zagotovil razmeroma hitrejši porast osebne potrošnje in zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi tudi v tej občini.
1.	Glede na pričakovani razvoj gospodarske dejavnosti ob nakazanem porastu proizvodnosti dela računamo, da se bo v tem obdobju povišala osebna potrošnja za 20 do 21 % povprečno na leto. Porast je pogojena s hitro rastjo industrije na osnovi povečanega investicijskega vlaganja, prav tako tudi ostalih proizvodnih panog na eni in razmeroma precejšnjih investicij v družbeni standard neposredno na drugi strani. Te investicije se nanašajo na obsežno stanovanjsko izgradnjo, izboljšanje komunalnih naprav, šolstvo, zdravstvo in ostale družbene dejavnosti.
V tem obdobju računamo z naslednjim porastom osebne potrošnje:
v 000 din
1956	1961	Indeks
Skladi	osebne	potrošnje	355.500 6667.300	187,7
Ta dvig osebne potrošnje in osebnih dohodkov prebivalcev	temelji	na velikem	porastu materialne proizvodnje,
relativno precejšnjega števila	novozaposlenih v	družbe-
nem sektorju gospodarstva in na večji proizvodnosti dela.
V tem obdobju računamo z naslednjimi proračunskimi sredstvi za družbeni standard in druge dejavnosti:
Namen uporabe	1956	Povprečno na leto 1957/1961	Indeks
Kultura in prosveta	30.231	41.000	136
Socialno skrbstvo	9.586	12.200	127
Zdravstvena zaščita	9.294	12.000	129
Državna uprava	15.797	26.000	164
Komunalna dejavnost	275	1.500	545
Ostalo	2.710	14.500	535
Skupaj tekoči izdatki Negospodarske investicije	67.893	107.200 1.000	158
Skupaj	67.893	108.200	159
Izračun sredstev za proračunske izdatke temelji na smernicah družbenih planov in predpisov o delitvi dohodkov za leto 1958. Pri tem se bodo relativno najbolj povečali izdatki za komunalno službo, ostali izdatki pa v toliko, kolikor je potrebno, upoštevajoč skrajne meje šted-nje, za izvrševanje javnih služb glede na porast prebivalstva in druge povečane potrebe. Sredstva za negospodarske investicije se bodo uporabila za rekonstrukcije osnovnih šol zaradi pridobivanja novih šolskih prostorov.
2.	V razdobju 1957—1961 računamo na porast zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva in v negospodarski dejavnosti povprečno za 160 oseb letno.
Glede na porast delovne sile se bo zvišal plačni sklad v družbenem sektorju dejavnosti:
Leto 1956	85.310	100	14.200	100	99.510	100
Leto 1961	204.100	239	21.500	151	225.600	227
Povečali se bodo tudi dohodki kmetijskega prebivalstva, vendar morajo biti ti dohodki v skladu z naraščanjem obsega proizvodnje in realizacije blagovnih viškov iz kmetijstva. Za zagotovitev stimulativnega nagrajevanja je treba gledati na to, da bo hitrejši porast dohodkov kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
Skupno in relativno povečanje osebnih dohodkov bo omogočilo, da bo porastla potrošnja delavskih in usluž-benskih gospodinjstev v letnem povprečju 7 % na leto na enega člana gospodinjstva.
3.	Organi družbenega upravljanja pri občini in prav tako organi delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah bodo morali v tem razdobju in seveda tudi kasneje računati s smotrno uporabo razpoložljivih družbenih in drugih sredstev. Ta bo treba usmerjati v take dejavnosti, ki neposredno in čim hitreje pozitivno vplivajo na izboljšanje življenjskih pogojev, zlasti na področju blagovnega prometa, obrtnih in drugih dejavnosti, posebno v Šentjurju samem in v ostalih krajih, kjer se računa na hitrejši porast proizvodnje in potrošnje.
V okviru plana izgradnje stanovanj je treba računati tudi na organizacijo različnih vrst uslužnostnih dejavnosti, ki bodo s svojim delom lahko razbremenili posamezna gospodinjstva.
b) Družbeni standard
Dejavnost družbenega standarda bo v tem obdobju v skladu s splošnim razvojem gospodarstva na področju občine. Najvažnejše naloge za dvig življenjskega standarda pa so naslednje:
Obsežnejša izgradnja stanovanj in drugih komunalnih objektov, izboljšanje zdravstvene službe, izboljšanje šolstva in drugih javnih služb.
1.	Šolstvo
1.	Upoštevajoč povečanje števila učencev za 9,3 % je potrebno povečati zmogljivost učnih prostorov, da ne bi bila potrebna uvedba tretje izmene pouka. V ta namen je potrebno bodisi z novogradnjo ali rekonstrukcijami usposobiti 11 novih učnih prostorov, in sicer: 8 z novogradnjo osemletne šole v Slivnici, ostale 3 pa s preureditvijo osnovne šole v Loki in Prevorju.
S tem se bo površina učilnic povečala od 2903 m2 v letu 1957 na 3703 m2 v letu 1961. Nekoliko večja sredstva se bodo potrošila za nabavo učil, ki so v nekaterih šolah v zelo pomanjkljivem stanju in še posebej za nabavo nekaterih novejših tehničnih pripomočkov za sodobnejše razlaganje snovi (diaprojektorji, mikroskopi, radijski sprejemniki itd.).
2.	Posebna pozornost bo posvečena štipendiranju bodočega učnega in drugega prosvetnega kadra, pri čemer se bodo v večji meri upoštevale dejanske potrebe prosvetnih in šolskih ustanov na področju občine, upoštevajoč perspektivni razvoj te panoge. V ta namen bo potrošenih 6 milijonov 700.000 din. Da se zagotovi obiskovanje vajeniških šol in pridobitev kvalifikacije obrtnih delavcev, se bo razširil obseg vajeniških podpor za vajence socialno šibkih slojev, ki kažejo nagnjenost k temu poklicu.
3.	Da se bo zagotovila večja stalnost učnega kadra, se bodo uredila deloma z večjimi adaptacijami, deloma pa z novogradnjami, najnujnejša stanovanja po posameznih področjih, zlasti v Šentjurju, Ponikvi, Slivnici in drugih krajih.
4.	Neposredne investicije v šolstvu bodo znašale skupaj 97 milijonov, od česar odpade na osnovne šole in osemletke 77 milijonov, ostalo pa na strokovne šole. Investicije v osnovne šole in osemletke se nanašajo na gradnjo nove šole z 8 učnimi prostori v Slivnici v znesku 65 milijonov, ostalo pa za rekonstrukcije šolskih prostorov v Loki, Prevorju in drugod. Investicije v strokovne šole so namenjene za rekonstrukcije in nabavo nekatere opreme v kmetijsko gospodinjski šoli Šentjur. Od skupnih sredstev za investicije odpade na sredstva:
a)	lokalnih skladov 7 milijonov
b)	proračuna občine 5 milijonov
c)	sklada za kadre 20 milijonov in
d)	drugih virov 65 milijonov
2.	Kultura in prosveta
Glede na velik pomen kulturnoprosvetne dejavnosti za večjo prosvetljenost prebivalcev je treba v tem petletnem obdobju skrbeti posebno za razširitev materialne baze
ljudske prosvete s tem, da se usposobijo prostori za uspešno delo ljudsko prosvetnih društev, knjižnic in podobno.
V	ta namen računamo na ureditev potrebnih prostorov v Prevorju, kjer se bo z razmeroma skromnimi investicijskimi sredstvi v sodelovanju s kmetijsko zadrugo adaptirala sedanja poslovna zgradba v te namene. Prav tako se bo z adaptacijo uredila manjša prosvetna dvorana na šoli v Dobjem.
Večja sredstva in sicer v znesku 1,100.000 din se bodo uporabila za notranjo ureditev obstoječih dvoran, odrov, nabavo kulis in drugega potrebnega materiala ter inventarja.
Obstoječe kinopodjetje v Šentjurju se bo združilo s kulturnoprosvetnim društvom, medtem ko se bo pri ureditvah prosvetnih prostorov v ostalih krajih računalo na možnosti potujočih kino predstav, s čimer bi ustregli prebivalcem krajev, kjer ni računati v tem obdobju na ureditev popolnih naprav za prikazovanje filmov. V Planini pri Sevnici pa se bo v okviru kulturno prosvetnega društva postavila kabina za kino in nabavil kino-projektor.
V	Šentjurju se bo uredila čitalnica s 'televizijskim aparatom, medtem ko se bodo v ostalih krajih uredili primerni prostori, kjer bi bili nameščeni televizijski sprejemniki tako, da bi bilo prebivalcem glede na postopno povečanje relejnih prenosnih postaj omogočeno spremljanje dogodkov doma in po svetu.
3.	Telesna vzgoja
Glede na razmeroma slabe razmere v pogledu telesne vzgoje na šolah računamo na pridobitev dveh dodatnih učnih oseb, s katerima bo možno občasno poučevati telesno vzgojo na vseh osnovnih šolah.
4.	Zdravstvo
Sodobno zdravstvo je eden najvažnejših interesov družbe, ki gradi socializem. Z zdravstvom skrbi družba neposredno za zdravje ljudi in s tem posredno za telesno in umsko zmogljivost ljudstva. Zato je nujno, da se javno zdravstvo razvija enakomerno in skladno z ostalo socialistično izgradnjo ter z njenimi ekonomskimi in političnimi razmerami.
Na področju občine Šentjur pri Celju sta v letu 1956 delovali dve zdravstveni postaji in sicer v Šentjurju in v Planini pri Sevnici- ter ena lekarna v Šentjurju. Sam Šentjur predstavlja zaokrožen zdravstveni center s približno 15.000 prebivalci. Zdravstvena služba je zaradi pomanjkanja medicinskega kadra zlasti pa zaradi neprimernih prostorov v Šentjurju še vedno zelo pomanjkljiva in nesodobna.
Zdravstvena postaja Šentjur pri Celju, ki je začela delovati-v letu 1952, se nahaja v najetih prostorih, ki so bili v to svrho adaptirani. Sam zdravstveni okoliš obsega približno 183 km2. V zdravstveno postajo se zatekajo bolniki še iz obrobnih delov občin Šmarje in Laško. Zdravstvena postaja ima splošno ambulanto, zobno ambulanto s tehniko ter tri posvetovalnice za matere in otroka v Šentjurju, Dramljah in v Ponikvi.
V	občini je navedena zobna ambulanta edina, ker je obstoječa zobna ambulanta v Planini pri Sevnici zaradi pomanjkanja kadra zaprta. V zobni ambulanti je v letu 1957 delovala ena zobna trojka (terapevt, zobotehnik in zobna asistentka). V letu 1957 je bila ambulanta finančno aktivna ter je njen promet znašal 2,366.000 din. Ambulanta je sodobno opremljena.
Zdravstvena postaja Planina pri Sevnici ima splošno ambulanto in posvetovalnico za matere in otroke v Planini in v Dobju pri Planini. Ima tudi urejeno zobno ordinacijo, ki pa v letu 1956 ni delovala. Zdravstvena postaja dela v lastnih in sodobno urejenih prostorih.
V	letu 1956 je v obeh zdravstvenih postajah bilo zaposlenih. 2 zdravnika, I honorarni zdravnik, 1 medicinska sestra, 1 dentist, 1 zobotehnik, 1 bolničarka, 1 zobna in-strumentarka, 3 babice, od pomožnega osebja pa 2 honorarna knjigovodja, 1 administratorka in 2 snažilki.
V	letu 1957 je samo zdravstvena postaja Šentjur pri Celju, ki zavzema pretežni del občine imela 29.707 storitev. Od tega odpade na zobno ambulanto 8.512 storitev.
Prvih	Ponovnih
___________________pregledov	pregledov
Zavarovanci	2.296	5.816
Vsi ostali ___________5,063	  8.020
Skupaj	7.359	13.836
Na en delovni dan je prišlo približno 71 storitev. Na domovih bolnikov je bilo opravljenih 1.594 hišnih obiskov. Laboratorijskih pregledov v ambulanti je bilo opravljenih
V ambulanti so se zdravile vse interne bolezni, očesne in ušesne bolezni in posamezni ginekološki primeri. Izvršeni so bili tudi manjši kirurgični posegi. Stalež bolnih aktivnih zavarovancev se je gibal med 45 in 65 bolnikov dnevno.
Ena zdravstvena storitev je pri Zdravstveni postaji Šentjur pri Celju stala v letu 1956 104 din in se je v letu 1957 zvišala na 144 din zaradi splošnega povišanja cen in amortizacije.
Zaradi stalnega naraščanja števila zavarovancev in njih svojcev, zlasti pa glede na predvideno zavarovanje kmečkega prebivalstva, je občinski ljudski odbor skupno z javno zdravstveno službo v letu 1957 pristopil k izdelavi načrtov za adaptacijo vseh prostorov prvega nadstropja v zadružnem domu. Tam bo zdravstvena postaja pridobila deset sodobno urejenih prostorov. Sedaj se namreč vse delo splošne in zobne ambulante razvija v štirih tesnih in malih prostorih.
Lekarna
Na območju občine Šentjur je bila v letu 1956 1 lekarna. V lekarni Šentjur je zaposlenih: 1 farmacevt, 1 farmacevtski pomočnik-, 1 honorarni knjigovodja in 1 snažilka.
Delitev realizacije lekarne — razčlemba v letu 1957
(v din)
____________________________Magist,	Spec._______Skupaj
Proti gotovini	265.095	519.898	784.993
Kreditirano ZSZ	645.788	2,292.088	2,937.876
Ročna prodaja_______________261,117	1,005.374	1,266.491
Skupaj	1,172.000	3,817.360	4,989.360
Pregled najčeščih obolenj prebivalstva v letu 1957 V letu 1957 je bolehalo v šentjurskem zdravstvenem okolišu:
Bolnikov
TBC dihal	H
TBC kosti in sklepov	2
Ostale oblike TBC	2
Spolne bolezni	4
Nalezljive bolezni po obvezni prijavi	33
Ostale nalezljive bolezni	60
Maligne novotvorbe	8
Golša	29
Sladkorna bolezen	13
Bolezni krvi in krvnih organov	155
Živčne bolezni	330
Duševne motnje	4
Motnje vida	144
Očesne bolezni	188
Ušesne bolezni	196
Srčne bolezni	124
Visok krvni pritisk	74
Bolezni obtočil	55
Akut. bolezni grla in dihal	676
Influenca	928
Akut. infekc. spodnjih delov pljuč	370
Ostale bolezni spodnjih	dihal	190
Bolezni zob in zobnic	91
Cir želodca in dvanajsternika	61
Vnetje želodca in črev	556
Vnetje slepiča	21
Kile	37
Vnetje želodčnika in žolčnika	81
Druge bolezni prebavil	148
Bolezni sečnih organov	121
Bolezni moških spolovil	12
Bolezni ženskih spolovil	133
Splavi	31
Panaricij (gnojno vnetje prstov)	114
Gnojno vnetje kože in podkože	331
Ostale kožne bolezni	377
Vnetje sklepov	244
Mišični revmatizem	338
Druge bolezni mišic in sklepov	77
Bolezni lastne dojenčkom	34
Obratne nezgode	157
Ostale poškodbe	215
Zastrupljenja	2
Normalna nosečnost in porodi	164
Pregled zdravih	142
Stroški za zdravstveno varstvo v občini Šentjur pri Celju v letu 1957:
Predvideno Dejanska v proračunu potrošnja
Skupaj občinski ljudski odbor 11,063.000	14,482.000
Od skupnega zneska investicij se bo uporabilo za adaptacijo in obnovo ter nabavo novega inventarja za Zdravstveno postajo Šentjur pri Celju 10,000.000 din. Za adaptacijo in opremo pomožnih zdravstvenih postaj bo v tem razdobju vloženih 3 milijone din. Ostala razpoložljiva sredstva v znesku 7 milijonov din so namenjena za opre mo in preureditev lekarne v Šentjurju. Dosedanji prostori lekarne in prav tako inventar ne ustrezajo več niti predpisom o poslovanju lekarn, še manj pa potrebam zdravstvenega področja.
V tem obdobju je računati z izdelavo načrtov za centralni zdravstveni dom, ki ga bo potrebno graditi v poznejšem času.
Vzporedno z že navedenim izboljšanjem javne zdravstvene službe je treba nadaljevati s cepljenjem proti tifusu, poliomyelitisu, ki bo zajelo v treh cepljenjih približno 3000 otrok. Rentgensko slikanje pa bo v tem razdobju zajelo 13.000 prebivalcev, medtem ko bo fluori-zacija zobovja izvedena približno 3000 otrokom oziroma nosečnicam.
5.	Socialno varstvo
Dohodki ih izdatki Zdravstvene postaje Šentjur pri Celju in Zdravstvene postaje Planina pri Sevnici:
Dohodki	Izdatki	Razlika
Z P	Šentjur	6,917.322	6,099.060	818.262
ZP	Planina__________2,169.900	2,075.104	94.796
Skupaj	9,087.222	8,174.164	913.058
Perspektivni razvoj v obdobju 1957—1961:
V	letih 1957—1961 bo treba posvetiti večjo pozornost preventivni zdravstveni službi šentjurske občine. Za dosego tega cilja je potreba okrepiti Zdravstveno postajo Šentjur pri Celju in dati več poudarka sanitarni inšpekciji. Glede na splošno zavarovanje kmečkega prebivalstva, se bodo postopoma v letih 1957—1961 ustanovile ekspoziture (pomožne zdravstvene postaje) v Dramljah, Ponikvi, Slivnici in v Loki pri Zusmu. V teh pomožnih postajah bo stalno nameščena medicinska sestra, ki bo opravljala zlasti preventivno zdravstveno službo na teh področjih in poleg tega opravljala z zdravnikom, ki bo dvakrat tedensko (po možnosti tudi večkrat) ordiniral v teh postajah, kurativno službo.
V	zvezi z gornjim se bo bistveno povečalo tudi število zdravstvenih delavcev. Povečanje kapacitet zdravstvenih ustanov (v nadaljnjem besedilu pomožnih zdravstvenih postaj), še bolj pa sodobna delovna metoda v preventivni in kurativni zdravstveni službi narekujeta povečanje zdravstvenega kadra, ki se bo v letih 1957—1961 gibal takole:
	1956	1957	1961	1961/1956
Visokokvalificirani	4	4	8	4
Višji in srednji	7	7	12	5
Nižji	3	3	6	3
Tehnični	3	3	3	—
Administrativni	3	3	3	—
Povečanje kadra	12
Promet v zdravstvenih postajah in lekarni se bo postopoma zviševal, tako, da se bo v letu 1961 dvignil za približno 50 do 60 % nasproti letu 1956. Celotno zvišanje prometa temelji na večjem številu zdravstvenih delavcev, kapaciteti storitev kvalitetnejšega dela in boljše stimulacije kadra.
V obdobju 1957—1961 se bo v zdravstvene namene investiralo skupno 20,000.000 din.
Financiranje investicij v obdobju 1957—1961 nasproti
letu 1957 je naslednje:
1957	1957/1961
Lastna sredstva	282.163	3,000.000
Proračun občin. ljud. odbora	7,000.000
Dotacija ZSZ	10,000.000
Skupaj	282.163	20,000.000
Posebno pozornost bomo posvetili skrbi za zaposlene žene, rejniški službi in sploh zaščiti otrok ter delovnemu usposabljanju invalidov.
Število rednih socialnih podpirancev se bo do leta 1961 zvišalo v glavnem zaradi nepopolnega zajetja doslej vseh takih, ki so socialne pomoči še nujno potrebni, deloma pa tudi zaradi povečanja življenjske dobe. Vzporedno z zvišanjem števila podpirancev se bo zvišala tudi socialna podpora, tako da bo zraslo povprečje 1500 din v letu
1957	na 2500 din v letu 1961.
Število podpor sirotam se bo znižalo spričo novih zakonitih določil. Enako se bo bistveno znižalo število podpor partizanskim sirotam, ker se bodo podpore po letu
1958	fininsirale iz zveznega proračuna. Delno se bodo tudi znižali izdatki otrokom, ki so se v zadnjih letih oddajali v razne mladinske zavode, ker se bo razvijala rejniška služba, ki je razmeroma precej cenejša v primerjavi z oskrbninami v zavodih.
Na splošno pa se bodo izdatki socialnega varstva v razmerju z letom 1957 do leta 1961 zvišali, ker že sedanje razmere socialno ogroženih oseb nujno terjajo zvišanje obstoječih socialnih podpor starim in onemoglim, izredno nujne primere pa bo v bližnji prihodnosti treba oddati v oskrbo domovom za onemogle.
Vzporedno z ostalim razvojem bomo krepili preventivno socialno službo na terenu in dali več poudarka zlasti službi otroških obiskovalk in prostovoljnim socialnim delavcem. Občina bo v tem razdobju štipendirala enega študenta v šoli za socialne delavce.
Zvišanje socialnih dajatev bo v letu 1957 do 1961 znašalo naprarn letu 1957 od 20 do 30 %.
6.	Komunalna in stanovanjska izgradnja
1.	Od 1500 gospodarstev, ki imajo pogoje za elektrifikacijo, bodo v obdobju 1957—1961 elektrificirali okrog 800. Skupni stroški bodo znašali okrog 100 milijonov din, pri čemer računamo, da bo v obliki kredita uporabljenih 25 milijonov dinarjev, medtem ko bodo ostale stroške nosili takoj neposredno interesenti sami.
2.	Glede na tak razvoj elektrifikacije podežejja in v skladu z graditvijo industrijskih objektov, kar terja tudi neprimerno večjo uporabo električne energije v pogonske namene, bo v tem razdobju potrebno zgraditi vsaj tri tra-fopostaje za okrepitev obstoječega omrežja s potrebnimi priključnimi daljnovodi za nemoteno dobavo energije podjetjem in potrošnikom. V ta namen bo moralo Elektro Celje zagotoviti potrebna finančna sredstva.
3.	V obdobju 1957—1961 je potrebno posebno pozornost posvečati organizirani gradnji stanovanjskih hiš, prilagoditi predpise o gradnji, zagotoviti postopno in bolj racionalno gradbeno dejavnost s tipizacijo posameznih gradbenih elementov, za zmanjšanje stroškov gradnje.
Občinski ljudski odbor mora sprejeti posebne predpise o trošenju družbenih sredstev za stanovanjsko graditev, razdeljevanje stanovanj in uvedbo komunalnega prispevka
v skladu s predpisi, ki jih je v ta namen sprejela Ljudska skupščina LRS.
Računamo, da bo v tem obdobju na razpolago 114 milijonov din sredstev iz stanovanjskega sklada, medtem ko bo delež investitorjev v družbenem sektorju znašal 20 milijonov din. Skupna sredstva bodo potemtakem znašala 134 milijonov din. Iz teh sredstev je potrebno zagotoviti znesek 9 milijonov din za nujno obnovo šolskih poslopij, 5 milijonov pa za druge komunalne namene, ki dopolnjujejo izgradnjo stanovanj. Od ostanka sredstev je uporabiti 100 milijonov din za blokovsko gradnjo, ostala sredstva pa uporabiti za kreditiranje zasebne stanovanjske izgradnje.
Pri gradnji stanovanjskih zgradb je potrebno zagotoviti udeležbo eno in dvosobnih stanovanj v pretežni večini, večja stanovanja pa graditi samo v izjemnih primerih.
S temi sredstvi bo do konca leta 1961 zgrajeno 40 stanovanj v družbeni lastnini.
4.	Sredstva iz najemnin je treba v celoti uporabljati za popravila obstoječih stanovanjskih zgradb, da bo možno sredstva sklada uporabiti izključno za novogradnje.
5.	V tem obdobju je treba dograditi javno kanalizacijo v Šentjurju, razširiti vodovodno omrežje na nove zazidalne komplekse in okrepiti vodovodna zajetja z napravami, da bo možno postopno zagotoviti preskrbo s pitno vodo v obstoječih naseljih ter v predelih, kjer se bo vršila večja stanovanjska izgradnja.
V	te predele je potrebno zgraditi dovozne ceste in ostala potrebna komunalna dela.
6.	Glede na to, da je na področju občine preko 200 kilometrov cest IV. reda, ki imajo večji krajevni ali medkrajevni značaj, bomo v tem obdobju uporabili za vzdrževalna dela, ureditev propustov in ostalih cestnih objektov 12 milijonov iz sredstev občinskega cestnega sklada, pri čemer računamo na izdatno udeležbo v delu, prevozih in materialu neposrednih uporabnikov cest. Pri tem bomo z doslednim organizacijskim delom preko zborov volivcev in družbenih organizacij vplivali na večjo udeležbo prostovoljnega dela ter prispevkov v materialu.
7.	Obsežne so v tem obdobju naloge v pogledu civilne zaščite in drugih ukrepov za zavarovanje ljudskega premoženja preko gasilske in drugih služb. Zato bomo v tem obdobju deloma s sredstvi občinskega proračuna, deloma pa iz sredstev okrajnega gasilskega sklada postopoma obnavljali iztrošeno opremo gasilskih društev, da bo le-ta sposobna v vsakem kraju in ob vsakem času nastopati in preprečevati škodo ob požarih.
VI.	poglavje INDUSTRIJA
V	petletnem razdobju se na področju občine Šentjur računa s porastom industrijske proizvodnje za 364 % ali Povprečno letno za 46,8%. Ta porast bo omogočen s programom modernizacije in povečanjem proizvodnih zmogljivosti industrijskih podjetij. Gibanje proizvodnje bo naslednje:
Stroke	Realizacija	Plan	0/
lroKe	1956	1961	"
117 Kovinska industrija	85.038	953.000	112
J22 Lesna	industrija_______	227.898	518,200	227
Industrija	skupaj	312.936	1,471.200	464
Porast proizvodnje je zlasti velik pri kovinski industriji, kjer gre kot že omenjeno za popolno preusmeritev Proizvodnje na izdelavo opreme in montažnih delov iz aluminija za potrebe gostinstva, trgovine, javnih služb, široke potrošnje ter gradbeništva. V letu 1961 bo proizvedenih 550 ton teh izdelkov v zgoraj navedeni vrednosti. Relativno manjši porast bo dosegla lesna industrija, kjer Proizvodnja rezanega lesa spričo pomanjkanja hlodovine celo pada, pač pa se nasprotno povečuje proizvodnja furnirja, predvsem plemenitega za 360 %. V prihodnjih letih °o podjetje z rekonstrukcijo obratnih prostorov in nabavo nove opreme uvedlo proizvodnjo različnih rezanih plošč Zi> potrebe obrti ter ostale predelovalne industrije. Po teh
stvareh naše tržišče povprašuje, obstaja pa precejšnja možnost izvoza. Tako lesna industrija, kot postopoma tudi kovinska industrija, lahko plasira precejšnji delež svojih proizvodov v inozemstvo pod zelo ugodnimi finančnimi pogoji. To bo pripomoglo k izboljšanju plačilne bilance, zlasti še, ker gre za uporabo pretežno domačega materiala in surovin.
Kovinska industrija bo morala v naslednjih letih neprenehoma proučevati možnost razširitve asortimana v skladu z okusom potrošnikov in skratka s potrebami tržišča.
Da se bo dosegel planirani obseg proizvodnje, je potrebno:
1.	zvišati delovno silo v petletnem razdobju za 290%.
2.	vložiti v industrijo 300 milijonov din;
3.	dvigniti izkoriščanje kapacitet in izboljšati tehnološke postopke;
4.	dvigniti obratna sredstva za 190 %.
Glede na tak obseg povečanja delovne sile in sicer povprečno letno za 58%, računamo na velik priliv zlasti nekvalificirane delovne sile, ki jo bo potrebno priučiti v razmeroma kratkem času. Zaradi tega računamo na začasno poslabšanje kvalifikacijskega sestava, ki bo v letu 1961 naslednji:
Skupaj	Nekval.	Polkval.	Kval.	Vis. kval.
100 %	39 %	35 %	22 %	6 %
dočim je bil kvalifikacijski sestav v letu 1*956 naslednji:
Skupaj	Nekval.	Polkval.	Kval.	Vis. kval.
100 %	23%	32%	34%	11%
V industrijo bodo vložena v tem razdobju naslednja investicijska sredstva:	v 000 din
za rekonstrukcijo in investic. vzdrževanje	15.000
za nove gradnje in opremo	284.000
Ta vložena sredstva so bistven predpogoj za izvedbo planirane proizvodnje in realizacije v industriji. S temi sredstvi se bo bistveno zmanjšala stopnja fizične iztroše-nosti osnovnih sredstev in sicer od 64 v letu 1956 na 14 v letu 1961. Nasprotno pa se bodo bistveno povečala sredstva skladov amortizacije, s čimer bo moči kriti bremena anuitet za investicije in redno vzdrževanje osnovnih sredstev.
Računamo, da povprečno obračanje obratnih sredstev ne bo doseglo stopnje po okrajnem povprečju spričo specifične strukture industrije, ker troši lesna industrija glede na sezonski značaj nabave surovin razmeroma večja obratna sredstva, kot je to povprečno v ostalih panogah industrije.
Smer industrijskega razvoja —po posameznih strokah.
Za izvrševanje planiranega obsega proizvodnje po petletnem planu je treba v planskem razdobju usmeriti delo predvsem na:
1.	čim popolnejše izkoriščanje kapacitet in interno ureditev proizvodnih procesov, da bo proizvodnja izvršena po najekonomičnejših pogojih ter najustreznejših sodobnih tehnoloških procesih;
2.	zamenjavo in obnovo nujno potrebne strojne opreme;
3 uvajanje sodobne opreme, mehanizacije in avtomatizacije za dosego čim večje učinkovitosti v proizvodnji;
4.	uvajanje sodobnih delovnih metod in pravilno razmestitev delovne sile, da se dvignejo proizvodni učinki;
5.	usmerjanje proizvodnje v visokovredne finalne produkte (lesna industrija za izvoz) in na povečanje proizvodnje artiklov za osebno potrošnjo, ker je predvsem treba skrbeti za razširitev sortimentov ter na izboljšanje kvalitete; uvajati bo treba proizvodnjo artiklov, ki se še vedno proizvajajo na obrtniški način, vendar bi se lahko serijsko in tipsko izdelovali, n. pr. obrtni artikli za gradbeništvo;
6.	vzgojo delovnih kadrov, ker si bomo morali prizadevati, da dobimo vse več višjega, visoko kvalificiranega in kvalificiranega delavstva; to v tem obdobju ne bo docela
izvedljivo, če upoštevamo obseg plana proizvodnje ter dotok nekvalificirane delovne sile;
7.	sodelovanje s strokovnimi organizacijami in uporabo izsledkov v strokovnih inštitutih;
8.	proučevanje notranjega in zunanjega tržišča, tako da se bo lahko pravilno usmerjala proizvodnja posameznih artiklov po trenutnih dejanskih potrebah trga;
9.	razširjanje kooperacijskega sodelovanja med podjetji, da bomo dosegli čim boljši gospodarski efekt in enoten nastop na domačem, predvsem pa na tujem tržišču. Sodelovanje med podjetji naj se izvaja tudi pri uvažanju enake opreme ali reprodukcijskega materiala, tako da se uporabljajo medsebojne izkušnje in da se skupno nabavlja.
Vil. poglavje
KMETIJSTVO
Za izvršitev programa kmetijske proizvodnje v duhu in po načelih plana gospodarskega razvoja občine Šentjur je treba v tem obdobju izvršiti naslednje naloge:
1.	povečati proizvodnjo po enoti površine in po enem zaposlenem;
2.	pretežni del kmetijske proizvodnje usmeriti v blagovno proizvodnjo za trg;
3.	družbene odnose na vasi spremeniti z večjim udejstvovanjem zadružnih organizacij v kmetijski proizvodnji;
4.	kmetijska gospodarstva preobraziti .v sodobne proizvodne kmetijske obrate;
Da se bodo uspešno izvedle prej navedene naloge, je potrebno preusmeriti proizvodnjo in jo prilagoditi klimatskim ter drugim ekonomskim činiteljem. Z vsemi ukrepi je treba uvajati specializirano proizvodnjo tudi v privatnem sektorju, predvsem pa se morajo specializirati družbena kmetijska gospodarstva. V tej zvezi se postavlja pred Kmetijsko šolo v Šentjurju naloga, da posveti vso pozornost bodočemu nižjemu kmetijskemu kadru, da mu s praktičnim delom nudi čim več tehničnega znanja o vseh panogah kmetijske proizvodnje. Specializacijo kmetijske proizvodnje je poleg tega treba doseči s strogim upoštevanjem določene rajonizacije kmetijske proizvodnje in s tem doseči čim bolj smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč v posameznih predelovalnih rajonih. Za izvajanje kmetijske proizvodnje po tako določeni rajoni-zaciji je treba investicijska sredstva, ki se bodo vlagala v kmetijstvo, prav tako tudi organizacijo odkupa in ostale ukrepe usmeriti v smislu rajonizacije ter v duhu tega plana. Za povečanje kmetijske proizvodnje je prvi pogoj uporaba družbenih proizvodnih sredstev v kmetijski proizvodnji privatnega sektorja, ki se bo izvajala v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami.
Glede na lego, klimatske in druge činitelje pripada območje občine Šentjur dvema proizvodnima rajonoma in sicer
1.	Živinorejski sadjarski rajon obsega južne in jugovzhodne predele občine (Planina, Prevorje, Slivnica, Loka pri Zusmu). Tu bo glavna panoga živinoreja in sadjarstvo. Poljedelstvo bo služilo le za proizvodnjo krme, predvsem detelje, lucern in trav. V živinoreji je treba uvajati v večini vzrejo in pitanje mesnega goveda, v sadjarstvu pa predelovanje sort jabolk in črnega ribeza.
2.	Poljedelsko-sadjarsko-vinogradniški rajon obsega kraje Šentjur, Dramlje in Ponikva. Na tem področju je treba predvsem pridelovati namizne sorte jabolk in hrušk, v vinorodnem predelu Dramelj in Ponikve pa srednje kvalitetne sorte grozdja. V živinoreji je treba kombinirati tip mlečnega in rasnega goveda.
Proizvodnja krmil se bo povečala na prirodnih traviščih in njivah; proizvodnja semenskega žita in hmelja pa na za to primernih zemljiščih v nižjih in srednjih legah, prav tako tudi proizvodnja lanu. Severozahodni del sadjarsko vinogradniškega rajona, to je področje Blagovne, Goričice in Proseniškega je zaradi izjemnih razmer določen izključno za gojitveno področje hmelja, kjerkoli to talne in druge razmere dopuščajo. Upoštevajoč smernice tega plana se bo povečala vrednost kmetijske proizvodnje od 949,851.000 dinarjev v letu 1956 na 1.624,000.000 dinarjev v letu 1961.
Poljedelska proizvodnja bo v letu 1961 porasla na-pram letu 1956 za 88 %. Povečanje te proizvodnje bo rezultat deloma povečanih njivskih površin za 14,4 % in to v breme travnikov, nižjih pašnikov, deloma z melioracijami pridobljenih površin, zaradi omejevanja površin pod žitaricami in precejšnjega povečanja industrijskih kultur ter krmskih rastlin. Večji delež pri porastu poljedelske proizvodnje pa bo zaradi povečanja hektarskih donosov spričo uvajanja sodobnejših agrotehničnih ukrepov na socialističnih kmetijskih gospodarstvih kot tudi na zasebnih posestvih, ki bodo proizvodnjo zasnovala v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami.
V sadjarstvu je najprej treba odstraniti vsa nerodovitna, že izrojena drevesa, pri obnovi pa si prizadevati za čim večje strnjene nasade v okviru zadr. saaj. skupnosti. Siriti je treba samo tiste sadne sorte, ki dajejo glede na tržne in prirodne pogoje najboljše uspehe. Vrednost sadjarske proizvodnje se bo v primerjavi s štiriletnim predplanskim razdobjem povečala za 217% v letu 1961. To povečanje vrednosti bo rezultat obnove 200 ha novih sadonosnikov in 80 ha jagodičevja, boljšega urejanja, gnojenja in načrtnega zatiranja sadnih bolezni ter škodljivcev. Računamo, da bodo do 1960. leta izvršena dela pri poseku starih in izčrpanih dreves, pomlajevanja in precepljanja.
Na področju vinogradništva je predvsem treba odstraniti vso izrojeno trto, postopoma pa opuščati vinogradniške nasade na relativno vinogradniških tleh. Sedaj obstoječi vinogradi na področju občine so sajenj tako, da je možna samo ročna obdelava. Kolikor se bo pokazala smotrna obnova vinogradov na določenih področjih v Dramljah, Slivnici in Ponikvi, je treba izvrševati obnovo izključno na sodobnejši način z uporabo žičnih opor in izbiro kvalitetnih vrst nasadnega materiala.
Živinorejska proizvodnja se bo v tem obdobju povečala za 61 % v primerjavi z letom 1956. Računamo na povprečen porast živine 15 % letno, kar je izvedljivo z izločanjem jalove, neproduktivne živine in z vzrejo mlade plemenske živine, deloma pa tudi z nakupom. Pri razvoju živinoreje je treba posebno paziti na rajonizacijo glede mesnega in mlečnega tipa živine, in sicer živino mesnega tipa na področju Slivnice, Dobja, Planine, Preverja in Loke, v ostalih predelih pa živino za proizvodnjo mleka.
Povečati je treba svinjerejo na področju Šentjurja, Ponikve in Dramelj, na celotnem področju pa povečati proizvodnjo klavne in druge perutnine.
Postopoma je treba izločati dosedaj prevladujočo si-vopšenično pasmo goveda, ker ne ustreza potrebam trga niti se ne da primerjati v pogledu produktivnosti s pasmami, ki jih uvajamo že nekaj let. Zahteva se, da prilagajamo živinorejske pasme potrebam notranjega in deloma tudi zunanjega tržišča, če hočemo tudi v živinoreji doseči pomembnejšo stopnjo blagovne proizvodnje. Takšno prilagajanje tudi v pogledu živinorejskih pasem je nujen pogoj za obširnejše in tesnejše sodelovanje med kmetijskimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo.
Povečanje bruto proizvoda v živinoreji bo predvsem posledica večje vzreje mlade živine. Računamo, da bo dn leta 1961 danih na trg 2000 telet, 2300 juncev in junic, 440 krav, 900 volov in 10.000 bekonov.
Za tak obseg proizvodnje v živinoreji pa bo treba povečati hektarske donose na travnikih na 49 centov po ha v letu 1961; poleg tega pa povečati proizvodnjo krmil na njivskih površinah in povečati obseg siliranja zelene krme.
Z izvršitvijo vseh teh nalog na gospodarstvih družbenega sektorja in s hitrim uvajanjem pri privatnih gospodarstvih v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami računamo na hitro in močno povečanje povprečne proizvodnje mleka, in sicer od 900 litrov v letu 1956 na 1900 litrov v letu 1961 na kravo v dobi laktacije (molznosti). Pri tem računamo na razširitev osemenjevalne službe na področje Dobja in Planine, pri čemer je treba osemenjevati pleme-nice na posameznih področjih v skladu s programom proizvodnje, bodisi mesnega ožiroma mlečnega tipa.
Veterinarsko kurativno in posebno še preventivno službo je treba organizacijsko utrditi v okviru obstoječe veterinarske postaje, urediti organe upravljanja in po-
ostriti družbeno kontrolo. Glede na to, da postajajo naloge veterinarske službe v skladu s planom živinorejske proizvodnje vedno večje in obširnejše, je treba usposobiti in urediti vsaj v pomembnejših živinorejskih področjih ambulantne prostore, v katerih bi bilo možno razen osemenjevanja izvrševati preglede živali in manjše kurativne storitve. Število veterinarskega kadra že sedaj komaj zadošča potrebam te službe, ga bo pa treba številčno povečati z razvojem in nalogami te službe v tem obdobju. V večji meri kot doslej, je treba skrbeti za nabavo instrumentov in za ureditev prostorov centralne postaje, ki z leti ne bodo zadoščali. Lotiti se je treba tuberkulinizacije celotnega govejega staleža, da bo možno čirnprej izločiti vse bolne in sumljive živali; prav tako pa izvesti zaščitne ukrepe proti metljavosti v vsem nižinskem predelu občine. Prav ta bolezen je trenutno najnevarnejša in povzroča največji izpad proizvodnje. Zaradi pomembnosti te bolezni v naši živinoreji je v skladu s splošnim programom urejanja vodotokov, da se čirnprej lotimo regulacije Voglajne in važnejših njenih pritokov v tem predelu. Kmetijske zadruge in zasebni proizvajalci pa bodo izvršili apne-nje in škropljenje na obrežnih zemljiščih. V tem obdobju je treba urediti po posameznih področjih sejmišča in prostore za zadružne dogone, da bodo ustrezala sodobnimi higienskim zahtevam.
Kmetijskim, šolskim in zadružnim posestvom se v tem obdobju postavljajo naslednje naloge:
1 V kar največji meri je treba izvršiti arondacijo kmetijskih površin, pri čemer je treba upoštevati pridobivanje takih zemljišč, kjer je v večji meri možno uporabljati strojno in drugo mehanizacijo.
2. Dosledno je treba preiti na specializirano proizvod-' njo v okviru programa za posamezne proizvodne rajone.
V okviru teh načel se bo Kmetijsko gospodarstvo Slom preusmerilo v proizvodnjo hmelja in intenzivnega sadjarstva, medtem ko bo prevladovala v poljedelstvu proizvodnja kvalitetnih semenskih žit. Kmetijsko gospodarstvo Loka se bo preusmerilo v sodobno živinorejsko proizvodnjo in gojitev jagodičevja, posebno črnega ribeza. Zadružno posestvo na Planini se bo usmerilo v vzrejo mlade pi-tovne živine in gojitev jagodičevja, predvsem črnega ribeza. Kmetijska šola v Šentjurju pa bo v skladu s svojim učnim programom posredovala gojencem -najnovejše izsledke moderne kmetijske proizvodnje glavnih proizvodnih panog. Zato je treba skrbeti za vzrejo in deloma tudi za nabavo potrebnega števila visoko proizvodnih živali, za primernejšo ureditev prostorov in zadostno mehanizacijo.
Upoštevajoč načela resolucije Zvezne ljudske skupščine o razvoju kmetijstva in družbene plane razvoja gospodarstva republike in okraja bodo zadruge močneje razvijale in usmerjale kmetijsko proizvodnjo in se vanjo tudi same aktivno vključile. Naloge kmetijskih zadrug izhajajo iz zahteve po blagovnosti kmetijske proizvodnje ne samo v družbenem pač pa tudi v zasebnem sektorju kmetijstva. Iz tega izvira, da bodo kmetijske zadruge preskrbovale proizvajalce z vsem reprodukcijskim materialom, z zaščitnimi sredstvi, izvrševale strojna in druga dela, prevzemale obveznosti za prodajo kmetijskih proizvodov na trgu, poleg tega pa usmerjale družbena sredstva, potreb-* na za investicije in reprodukcijo in s tem praktično prevzemale aktiven delež v kmetijski proizvodnji. Za izvajanje teh nalog pa je nujno, da se zadruge, tako materialno, organizacijsko in kadrovsko okrepijo. Kmetijske zadruge morajo v tem obdobju posebej posvečati pozornost predelavi kmetijskih proizvodov, zlasti takih, pri katerih je transport otežkočen. Morajo skrbeti za razširjen obseg denarne akumulacije z namenom, da ta akumulirana sredstva vlagajo zopet nazaj v proizvodno dejavnost. Višjo stopnjo sodelovanja v proizvodnji bodo zadruge dosegle v proizvodnji industrijskih rastlin (hmelja, lanu, jagodičevja), semenskih žit in v sadjarstvu. Sodelovanje s kmetijskim proizvajalcem mora temeljiti na načelu materialne stimulacije pod pogojem, da se doseže večja proizvodnja, kot jo je pa sposoben ustvariti brez zadružnega sodelovanja. Poleg tega pa bodo zadruge dolžne skrbeti
za to, da se bodo obdelovala vsa neobdelana ali pa slabo obdelana zemljišča.
Za skladen razvoj kmetijske proizvodnje in zadružne dejavnosti bodo zadruge izdelale lastne razvojne plane, upoštevajoč specifičnosti svojega področja, na osnovi tega pa vsakoletni akcijski plan svojega dela. Računamo, da se bodo za razvoj kmetijske dejavnosti v tem obdobju investirala naslednja sredstva:	v 000
Lastna namenska
Namen
sredstva
Krediti
Skupaj
orodje	—	422.000	422.000
oprema	10.000	110.000	120.000
živina	20.000	50.000	70.000
nasadi	10.000	128.000	138.000
melior. in reg.	10.000	70.000	80.000
skupaj	50.000	780.000	830.000
Vlil. poglavje GOZDARSTVO
Glede na stanje gozdnih sestojev na področju naše občine v družbenem in zasebnem sektorju stoje pri gospodarjenju z zasebnimi gozdnimi površinami v tem obdobju pred nami naslednje naloge.
L vskladiti sečnjo gozdov in potrošnjo lesa s proizvodno zmogljivostjo zasebnih gozdov. Etat iskati z redčenjem in v gozdovih z večjo lesno zalogo;
2.	podeželsko potrošnjo ne bo mogoče bistveno znižati zaradi velikega števila gozdnih posestnikov in razmeroma malega etata na to število posestnikov. Povprečno potrebuje letno kmetijsko-gozdno posestvo 1,5 m3 neto lesne mase iglavcev;
3.	ker stojijo iglavci napram listavcem po masi v približnem razmerju 1:2, je treba posvetiti listavcem večjo pozornost. Nuditi gozdnim posestnikom pomoč pri prikrojevanju. Sečnjo bukovine izvršiti najpozneje v mesecu decembru ter jo takoj odpremiti potrošnikom;
4.	uvajati sodobne metode v gojitvi gozdov (intenzivna redčenja, pospeševanje prebiralnih sečenj itd.);
5.	povečati primarno gozdno proizvodnjo z uvedbo sodobnih metod v gojitvi gozdov s sajenjem iglavcev v listnate gozdove. V mešanih gozdovih z naravnim pomlajevanjem je treba dati prednost iglavcem. 2e obstoječe skupine iglavcev je treba rešiti bukve, ki je biološko močnejša ter izpodriva iglavce;
6.	odpraviti nedovoljene sečnje in s tem odstraniti ovire za obvladovanje sečenj.
Približno razmerje etata med blagovno proizvodnjo in podeželsko potrošnjo naj bo:
Blagovna proizvodnja	Podeželska potrošnja:
38 %	62 %
7200 bruto m3	11.500 bruto m3
Pri blagovni proizvodnji listavcev je treba računati povprečno 23 % hlodovine na žage.
Perspektivni plan za gojitev gozdov za razdobje 1957 do 1961 za zasebne gozdove
Cenimo, da je 15 % celotne površine gozdov nesposobne za sečnjo. V teh gozdovih se lahko vršijo le sanitarne sečnje. To so gozdovi poškodovani od žveplenih plinov, preveč izkoriščeni gozdovi in steljniki. Lesna zaloga v teh gozdovih je okoli 80 m3/ha. Celih gozdnih površin ni.
V bodočem razdobju je treba pri gojitvi gozdov upoštevati naslednje ukrepe:
1.	dvigniti primarno gozdno proizvodnjo, t. j. gozdni fond in prirastek;
2.	izboljšati vse preveč izkoriščene in degradirane gozdove;
3.	uvajati sodobne gojitvene tehnične ukrepe.
Obnova, melioracija in nega gozdov
Kjer so dani ekološki činitelji, je treba pospeševati iglavce v bukovih gozdovih, že obstoječe skupine pa varovati pred bukovjem. Ce pa ekološke razmere niso dane, je treba obstoječe bukove gozdove oplemenititi z vred-
nejšimi drevesnimi vrstami listavcev. Pogozditi je treba zamočvirjene površine, ki ne ustrezajo kmetijski proizvodnji s črno jelšo.
Vso pozornost je treba posvetiti pravočasni negi že obstoječih gozdov, ker se tu vložena sredstva najhitreje obrestujejo. Že v preteklosti so se negovalni ukrepi v bukovju izvajali prepozno. Glavna težava pri tem je pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Posebno pozornost je treba posvetiti uvajanju sodobnih gojitvenih metod in odkazovanju drevja.
Zaradi delovanja žveplenih plinov, enodobnih smrekovih monokultur na ustreznem rastišču, škodljivega delovanja biotičnih in abiotičnih škodljivcev so gozdovi v okolici Blagovne v kritičnem stanju. Premena gozdov je nujna z uvajanjem odpornih in ekoloških činiteljev ustreznih listavcev kot so: rdeči hrast, lipa, beli gaber itd.
Varstvo
V gozdovih opisanih v prejšnjem odstavku je treba posvetiti vso pozornost preventivnim in kurativnim ukrepom zaradi preprečitve širjenja in zatiranja raznih škodljivcev. Vzgajati je treba zdrave mešane gozdove na ustreznih rastiščih. Po izvršenih sečnjah je treba takoj vzpostaviti sečni red in pravočasno izvajanje sanitarnih sečenj.
Fizični letni plan gojitve gozdov ter pričakovani povprečni letni obseg gojitvenih del za razdobje 1957—1961 je naslednji:
1.	obnova gozdov (pogozdovanje, izpopolnitve, setve, podsaditve) ha ... 3;
2.	melioracija gozdov ha ... 3;
3.	nega gozdov (žetve, čiščenje, rahljanje) ha... 45.
Stroški reprodukcije gozdov v zasebnih gozdovih za
razdobje 1957—1961 znašajo ca. 1 milijon dinarjev letno, skupaj torej 5 milijonov dinarjev.
Za vzdrževanje gozdnih komunikacij je treba zagotoviti letno sredstva za razdobje 1957—1961 3,200.000 dinarjev.
Za investicije je potrebno zagotoviti po objektih: Žepina — Jarmovec	6	milijonov
Ravenski log	7	milijonov
Ponikva — Slatina	5	milijonov
Loka — Zamerk	5	milijonov
Vzdrževanje gozdnih cest znaša 16 milijonov dinarjev.
IX.	poglavje TRGOVINA
Razmeroma nagel razvoj proizvodne in družbene dejavnosti na področju občine v poslednjih letih je zahteval od trgovine postopno prilagajanje novonastalim pogojem glede na vedno večji obseg notranjega tržišča. Predvsem pa je zahteval od trgovine v čedalje večji meri opuščanje togega administrativnega oblikovanja cen in terjal prehod na svobodno delovanje zakona ponudbe in povpraševanja Tak razvoj pa je istočasno zahteval tudi uveljavljanje novih oblik družbene kontrole s pomočjo delavskega in družbenega upravljanji v tej tako važni gospodarski panogi, katere sleherna slabost povzroča nihanje v standardu potrošnikov na eni strani in v preskrbi gospodarskih organizacij na drugpstrani. Istočasno pa tak razvoj tudi zahteva izpopolnitev mreže trgovskih obratov in izpopolnitev kadra, v enaki meri pa zahteva od obstoječih obratov trgovske mreže sodobnejši način poslovanja in čim hitrejšo ter kulturnejšo postrežbo potrošnikov. Glede na vse to je potrebno v tem obdobju ukreniti naslednje:
1. Povečati število trgovskih obratov v Šentjurju in na Planini, kolikor pa bodo potrebe narasle tudi v ostalih krajih, je treba omogočiti povečanje obratov tudi v ostalih krajih. V gospodarsko pomembnejših krajih — za sedaj v Šentjurju — je treba preiti na specializirano vrsto trgovine, s čimer bo omogočen večji izbor artiklov posameznih blagovnih grup. V tem kraju je treba ustanoviti bodisi v okviru stanovanjske skupnosti ali na kak drug način prodajalno zelenjave in mleka, medtem ko bo prodaja kruha organizirana v okviru proizvodnega obrata pekarne.
2.	Večja sredstva je treba nameniti obnovi in nabavi nove opreme v obstoječih trgovskih obratih, ureditvi večjih skladiščnih prostorov tam, kjer bodo sedanja skladišča ostala kmetijskim zadrugam za vskladiščenje reprodukcijskega materiala in kmetijskih proizvodov. Treba bo posvetiti več pozornosti, da se poenostavi obračanje v trgovini, in čim bolj praktični postrežbi, s čimer se bo lahko blagovni promet na prodajalca brez večjih fizičnih naporov bistveno povečal.
3.	Pri izločanju trgovine zadružnega sektorja je treba postaviti tako smotrno organizacijo trgovske mreže, da bo ob najmanjših neproduktivnih stroških lahko zagotovila čim bolj pravočasno in zadostno preskrbo potrošnikov. To načelo je moč uveljaviti z organizacijo enega trgovskega podjetja. To bo poleg drugega imelo tudi prednost v akumuliranju denarnih sredstev za kasnejše samovzdr-ževanje. V posebnih primerih, v krajih, kjer redna trgovska poslovalnica ne bi imela možnosti obstoja, je pa krajevno potrebna, bo treba proučiti možnost, da se ustanove trgovski obrati s pavšalnim obračunom.
4.	V tem obdobju je treba v skladu s kmetijskim programom kmetijskih zadrug povsem izločiti trgovsko dejavnost iz okvira kmetijskih zadrug, da bodo le-te lahko posvetile vso svojo dejavnost organizaciji kmetijske proizvodnje, še posebno pa uveljavljanju novih oblik sodelovanja s kmetijskimi proizvajalci zasebnega sektorja ter organizaciji, kako odkupiti viške kmetijske proizvodnje in plasirati te pridelke na trg. Razen tega bodo kmetijske zadruge morale v večjem obsegu skrbeti za zadostno in pravočasno preskrbo kmetijskih proizvajalcev z reprodukcijskim materialom, umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi ter obrtnih obratov, ki neposredno predelujejo kmetijske proizvode (mlekarne in podobno). Glede na tako povečan obseg navedenih dejavnosti kmetijske zadruge ne bi bile v stanju zagotoviti zadostne preskrbe prebivalstva s po-trošnim blagom. Zaradi pomembnosti nalog, ki stojijo pred kmetijskimi zadrugami, je treba dati le-tem zadostno pomoč s strani občine, tako v vsklajevanju njihove dejavnosti kot tudi glede prometa s kmetijskimi proizvodi. Občinski ljudski odbor bo zaradi tega sprejemal potrebne ukrepe za pravilno organizacijo odkupa dejavnosti in nadziral izvajanje.
Glede na splošen porast proizvodne dejavnosti in povečanje števila aktivnega prebivalstva računamo, da bo gibanje blagovnega prometa v tem obdobju naslednje:
1956	1961
1. Število prebivalcev	18.350	18.700
2. Število trgovin na drobno	22	24
3. Zaposleno osebje v trh. g.	40	45
4. Letni promet v trg. na drobno (v 000)	243.860		400.000
Letni promet na: 5. Prebivalec (v abs. št.)	13.289	25.668
6. Na zaposleno osebje v trg. na drobno (v 000)	6.096	10.666
7. Na trgovino (v 000)	11.384	20.000
8. Na zaposleno osebje v trg. na drobno	462	415
9. Na trgovino	834	770
10. Trg. kadra na prodajalca	1,6	1,8
Iz tega sledi, da se bo promet v trgovini na malo povečal v 5 letih za 96%. To bo posledica že navedenega povečanja delovne sile, povečanja dohodkov kmetijskih gospodarstev, odnosno kupne moči, deloma tudi kot posledica manjšega odtoka kupne moči izven občine, ki je bil doslej precejšen. Da je dosedaj odtekala kupna moč, je razumljivo spričo velikega števila prebivalcev občine, zaposlenih predvsem v občini Celje in drugod, ki so zaradi boljše izbire in drugih ugodnejših pogojev trošili denarna sredstva v krajih zaposlitve. Glede na porast kupne moči prebivalstva računamo na spremembe v strukturi blagovnega prometa na drobno v korist industrijskim proizvodom, zato je specializacija trgovine in povečanje izbire še posebej pomembna naloga trgovine.
Da bo mogoče zagotoviti redno poslovanje ob tako povečanem blagovnem prometu, se bodo morala obratna sredstva trgovine zvišati vsa} za 80%, da bo mogoče vskladiti naloge, upoštevajoč pri tem, da se poveča količnik pri obračanju blagovnih zalog. To je potrebno toliko bolj spričo nujnosti, da se plačujejo blagovni računi v zakonitih rokih.
Večjo pozornost je treba posvečati v tem obdobju trgovanju na obročno odplačevanje, ki je postalo v ostalih industrijskih predelih že običajno in omogoča potrošnikom nabavo predmetov trajnejše vrednosti ob sicer normalnih pogojih.
Dinamika blagovnega prometa, zalog in kreditov je razvidna iz naslednjih pokazateljev:
	1956	1957	1958	1959	1960	1961
Promet	243.860 318.000 353.000				404.000 428.000 480.000		
Zaloge	36.000	40.500	45.000	55.000	65.000	65.000
Koef. obračanja 6,7		7	7,8	7,8	7,3	6,5	7,3
Dni	53	46	46	49	55	49
Krediti	30.000	34.000	38.000	48.000	58.000	58.000
Koef. obračanja						
kredita	8,1	9	9	8,4	7,3	8,2
Dni	44	40	40	43	50	44
Indeks zalog 100		112	125	153	180	180
Indeks kred. Ver. indeks	100	113	126	160	193	193
zalog Ver. indeks	100	113	111	122 126	118	100
kredit.	100	113	112		120	100
V skladu s splošnim razvojem gospodarske posebno pa še kmetijske dejavnosti je treba v tem in naslednjih obdobjih posvečati izredno veliko pozornost organizaciji tržišča s kmetijskimi proizvodi, pri čemer bodo — kot že omenjeno prej nosile kmetijske zadruge glavno vlogo. Zato je treba zadruge tako kadrovsko kot tudi tehnično usposobiti za izvrševanje te naloge.
Kmetijske zadruge je potrebno usposobiti za odkup vseh viškov kmetijske proizvodnje, da bodo lahko s čim manjšimi stroški in ob čim manjših okvarah plasirale te proizvode na trg. Prav tako pa jih je treba postopoma usposabljati za samostojno nastopanje na trgu, da se izločijo nepotrebni posredovalci, kjer je to količkaj mogoče, v ostalih primerih pa bodo vlogo poslovnih agentov vršile kmetijske proizvajalne zveze. Organi občinskega ljudskega odbora pa bodo morali v še večji meri skrbeti za uveljavljanje in spoštovanje predpisov o stabilizaciji cen na trgu kmetijskih proizvodov.
Računamo, da bo v letu 1961 po pokritju lastne potrošnje in reprodukcije na razpolago naslednja količina kmetijskih proizvodov namenjenih za prodajo izven področja občine:
krompir fižol v zrnju zelje jabolka mleko (v hi) jajca (v kom.) svinjsko meso goveje meso
500 ton 15 ton 112 ton 400 ton 1.017 415.000 112 ton 300 ton
To pomeni, da so razen pri mlevskih izdelkih, zgodnji zelenjavi in nekaterih manj pomembnih kmetijskih proizvodih potrebe občine krite z domačo proizvodnjo.
6. Trgovske organizacije in prav tako tudi kmetijske zadruge bodo v tem obdobju morale posvečati več pozornosti vzgoji trgovskih kadrov zlasti visokokvalificiranih, ki bodo sposobni izvrševati trgovske posle ne samo kot prodajalci v trgovskih obratih samih, pač pa tudi kot usposobljen komercialni kader v izmenjavi blaga na tržišču.
X.	poglavje
GOSTINSTVO
Gostinstvo kot gospodarska panoga dejavnosti doslej na tem področju ni imela večjega pomena. To je posledica nizke ravni pri ostalih gospodarskih in družbenih dejavnostih. Hitrejši razvoj v zadnjem času in še posebej v takem
obsegu, kot ga določa ta plan, pa zahteva, da se ta dejavnost vsaj postopoma razvija skladno z rastjo ostale dejavnosti. Vedno pomembnejša industrijska dejavnost in s tem v zvezi nenehno povečanje števila delovne sile terja ureditev družbene prehrane in povečanje gostinskih storitev na sploh. Glede na take potrebe sedanje zmogljivosti gostinskih obratov ne zadoščajo, če pri tem upoštevamo vsaj začetek turistične dejavnosti v tem območju. Pri tem računamo na gradnjo gostinskega obrata v Šentjurju, ki bo poleg izvrševanja gostinskih uslug za prehodne goste prevzel precejšen delež družbene prehrane. Prav tako bomo v tem obdobju usposobili manjši turistični gostinski obrat na Resevni pri Šentjurju v sodelovanju s krajevnim planinskim društvom. Poleg tega bomo izvršili obnovo opreme in poslovnih prostorov pri obstoječih gostinskih obratih, da bodo le-ti sposobni izvrševati gostinsko dejavnost v večjem obsegu. Posebno pozornost bodo morale gostinske organizacije posvečati nabavi sodobne tehnične opreme, zlasti hladilnih naprav, da bo s tem omogočena večja ponudba brezalkoholnih pijač in hitro pokvarljivih živil, s čimer bo omogočeno znižati udeležbo alkoholnih pijač v skupni realizaciji od sedanjih 80 % na 60 % v povprečju. Razmeroma obsežnejša stanovanjska izgradnja bo postopoma omogočila sprostitev prostorov, ki so se že v poprejšnjem razdobju uporabljali za prenočišče, so pa bili spričo objektivnih težav uporabljeni v stanovanjske namene. To je potrebno še posebno zato, ker z rastjo gospodarske dejavnosti postajajo poslovni stiki z gospodarskimi organizacijami ostalih področij številnejši.
Obseg gostinske dejavnosti družbenega sektorja se bo v tem obdobju občutno zmanjšal, ker ni objektivnih pogojev za nadaljnje obratovanje treh gostinskih obratov s pavšalnim obračunom in jih je treba opustiti ali pa preusmeriti v zasebni sektor. V tem obdobju ne računamo s porastom števila gostinskih obratov v skupnem številu, pač pa na povečanje delovne sile, kar je nujno zaradi starostnega sestava obstoječe delovne sile in zaradi potreb po večji zmogljivosti.
Računamo, da bodo skupne investicije za gostinsko dejavnost znašale 16 milijonov, od česar bo 4 milijone lokalnih sredstev, ostalo pa iz sredstev izven občine. Te investicije se nanašajo na prej navedena dva gostinska obrata.
XI.	poglavje OBRT
1.	Načela perspektivnega plana za razdobje 1957 do 1961, narekujejo obsežne naloge socialističnemu in zasebnemu sektorju obrtne dejavnosti. Te naloge se zlasti odražajo v organizacijski učvrstitvi in prilagajanju potrebam tržišča kot dopolnilne proizvodne panoge z namenom, da v kar največji meri zadosti zahtevam in željam potrošnikov po predmetih široke in druge potrošnje, ki glede na okus ni predmet serijske proizvodnje industrijskih podjetij. Prav zaradi tega si je v večji meri kot doslej treba prizadevati, da se poveča število obratov za izvrševanje osebnih in proizvodnih uslug. Razviti proizvodno obrt v dejavnostih, kjer industrija spričo naraščanja potreb in raznolikosti potrošnje ni v stanju nuditi zadostne količine proizvodnje. To velja posebno za gradbeno-stavbene in mizarske obrti, ker je prav zaradi pomanjkanja teh uslug težko vzdrževati stanovanjski fond v družbenem in zasebnem sektorju. Glede na take potrebe in strukturo potrošnje je v tem obdobju treba povečati število uslužnih obrtnih obratov za 8%, število delovne sile v teh obratih za 14%; število proizvodnih obrtnih obratov za 20% in delovne sile za 51 %. S tem povečanjem ne bodo krite potrebe po teh uslugah, je pa porast v takem obsegu možen v okviru razpoložljivih sredstev, upoštevajoč pri tem število vajencev in dotok delovne sile, ki danes delujejo v drugih obrtniških strokah.
2.	Upoštevajoč program povečanja števila obrtnih obratov in delovne sile računamo na povečanje bruto proizvoda pri splošno družbenem sektorju za 203 %, pri zasebnem sektorju za 48 % in pri obrtnih obratih za predelavo kmetijskih proizvodov, ki bodo tudi v bodoče ostali v okviru zadružnega sektorja pa za 60 %•
3.	Povečanje števila obrtnih obratov zasebnega sektorja bo možno zagotoviti s primerno davčno politiko, s katero bodo obrtni delavci za svoje delo zadostno materialno stimulirani in bo na ta način možno pritegniti v legalno obrtno dejavnost tudi kvalificirane delavce različnih obrtnih strok, ki so še brez stalne zaposlitve ali pa se ukvarjajo z nelegalnim izvrševanjem obrtne dejavnosti.
4.	Zagotoviti je treba, da bodo vajenci deležni vse materialne in druge zaščite, ki jim pripada po obstoječih predpisih, da bo tudi s tem postalo vključevanje v uk za mladino privlačnejše. S tem se bo bistveno povečalo število vajencev, posebno še v strokah, ki v poslednjem času naglo nazadujejo ali celo izumirajo.
5.	Posebno pozornost je treba posvečati socialističnemu sektorju obrti, kjer je predvsem treba povečati zmogljivost obstoječih obratov, omogočiti vsaj deloma obnovo zastarelih in iztrošenih osnovnih sredstev in tudi v ostalem izboljšati proizvodne pogoje.
6.	Prav tako je treba posvečati pozornost pravilnemu nagrajevanju delovne sile v socialističnih obrtnih obratih, vsklajevati tarifno politiko glede na specifičnosti posameznih strok in omogočiti čim enostavnejši in cenejši način obračunavanja, bodisi z določitvijo realnih pavšalnih obveznosti ali na drug primeren način.
7.	Obstoječe obrtne obrate zadružnega sektorja je treba obravnavati s stališča nujnosti čim hitrejše oddvo-jitve teh obratov, jih tam kjer obstajajo materialni in drugi pogoji, uvrstiti v splošno družbeni sektor, v ostalih primerih pa jih usmeriti v zasebni sektor, če to dopuščajo krajevne razmere.
8.	Od skupnih investicijskih sredstev v višini 20 milijonov se bo uporabilo za nove obrate 8 milijonov in sicer za ureditev vključno z nabavo opreme za centralno pe karno v Šentjurju, 6 milijonov bodo znašale investicije za živilsko obrt, ostala sredstva pa se bodo potrošila za rekonstrukcijo in nabavo opreme Krojaškega in Mizarskega obrata, deloma pa za nabavo najnujnejše opreme za predvideno mehanično servisno delavnico v Šentjurju, ki ,bo izvrševala remontna dela pri čedalje večjem strojnem parku kmetijskih organizacij. Računamo, da bodo znašala lastna sredstva obrtnih organizacij 7 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa je treba zagotoviti iz občinskega in okrajnega investicijskega sklada.
XII. poglavje
Ta plan se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje Rezultati, ki so bili doseženi na podlagi družbenih planov za leto 1957 in 1958 se štejejo v izpolnitev tega plana.
St. 01-620/59.
Šentjur pri Celju, dne 26. julija 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
154.
Po tretjem in šestem odstavku 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58), po odredbi o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) in po pooblastilu občinskega ljudskega odbora je Svet za blagovni promet občine Žalec na seji dne 12. junija 1959 izdal
ODREDBO
o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
I. Najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje meso se določijo takole: za meso s kostmi:
a)	prednji del: rebra, flam, bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra, prsni koš
b)	zadnji del: pleče, stegno (zunanje stegno, okroglo stegno, notranje stegno in križno stegno), koš (hrbet, šimbas s pljučno pečenko, robček)
do 270 din za kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 30 % k stegnu in nlc?n-
do 300 din za kg
pleču; in vratu
do 25 % k bočniku kosti izločene;
do 15 % k bržoli in Za cevne kosti Za meso brez kosti:
a)	prednji del: pleče, bočnik, vrat, bržola
b)	zadnji del: stegno, (zunanje stegno, okroglo stegno, notranje stegno in križno stegno)
c)	pljučna pečenka Za drobovino:
s tem, da so vraščene
šimbasu goveda II. vrste.
do 60 din za kg
do 375 din za kg
do
do
400 din 500 din
za kg za kg
70 din 330 din
200 din 100 din 260 din 260 din
150
150
din
din
glava jezik srce pljuča jetra vranica smrček vampi jedilni loj ledvice možgani
II. Najvišje cene prodaje na drobno za sveže svinjsko meso se določijo takole: sveže svinjsko meso Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 20 % na meso brez vraščenih kosti, oziroma iz terega so vraščene kosti izločene.
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
150 din 260 din 330 din
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
do 330 din za kg
2.
Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po I. točki te odredbe, zagreši gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe. Imetnik zasebnega mesarskega obrata, ki se ne bi ravnal po 1. točki te odredbe, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. člena kazenskega zakonika.
3.
'la odredba prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Odredba velja za celotno območje občine Žalec.
St. 03/8-36-39/3-59.
Žalec, dne 12. junija 1959.
Nadomešča predsednika
Predsednik	Občinskega ljudskega odbora
sveta za blagovni promet	Žalec
Franc Cokan 1. r.	Albin Rehar 1. r.
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
SPREMEMBA
1. Besedilo: Zivinorej.sko-vetcrinarski zavod Celje.
Izbrise sc dosedanji naziv zavoda, delo vito področje zavoda in upravni organ zavoda ter se vpiše naslednje:
line zavoda je Zivinorejsko-vcterinarski zavod Celje.
Organ zavoda je upravni odbor, ki šteje 15 članov, vštevši upravniku. Enajst članov imenuje OLO Celje.
Delovno področje in naloge zavoda so izvrševanje vseli nalog, ki so v zvezi z napredkom živinorejske proizvodnje.
Št. 04-V K-168/1-39.
Celje, dne 22. junija 1959.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599