No
Ntuslor — Adtironut:
“NOVA DOBA”
611? Si. Clair At*.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Naše geslo v tem letu mora biti:	dvajset tisoč članov do
konvencije!
&fet«ro4 Am Socoml Class Matter April 15th, 1924, ut Tho Post Offic« at CUv*imA, O, Undar Thw Ati wt Muck Srd, 1*79. — Acetata««* fwr m*iliag at »pedal nt* of poatafo, provUwl for ia Section 1193. Act of October 3rd, 1917, ^ithorizad March 18tk 1919.
20
ŠTEV. 20
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 16TH. 1928 — 1C. iVIAJA 1928
VOLUME IV.
LETNIK IV.
VESTI IZ CLEVELANDA TEDENSKI PREGLED
Maj.
MESEC PETJA ZA CLEVELAND IN OKOLICO
t soboto zvečer 19. maja po-vno nastopi v ameriško-slo-^ tlski metropoli s pestrim šop-1,1 najlepših slovenskih pes-' operni pevec- g. Anton Šu-, J> in sicer to pot v Sloven-em Narodnem Domu v New-^'Ru. Tisoči, ki so ga pred a.i tedni slišali v Slovenskem
Av
ai'°dnem Domu na St. Clair
®'> še danes ne morejo po-miline naših pesmi, kate-^ »um je g. Šubelj podal v ta-‘epoti in popolnosti, kot še pred njim. Prav
»eizb
tako
^ wisen spomin kot v Cleve-je pustilo njegovo petje New Yorku in v Chicagu, kar ^ dokazuje odmev v časopi-• Rojaki, ki ljubijo našo pe-Paj ne zamudijo prilike, ki bo nudila 19. maja v ^burgu.
**tti
se
K
V
Pedeljo 20. maja zvečer 1 Mredi koncert v Sloven-6(11 Narodnem Domu na St.
8,r Ave., drugi znameniti ju-,,|0vanski operni pevec Mr. Culič-Dragun. Zapel nam a^iri slovenske in štiri hr-
[>Uke
žcini
pesmi, dve pa v angle-Mr. Culič-Dragun je do-operni pevec, o čemur p	clevelandski	Slovenci
pričali o priliki njegovega j.ncevta pred letom dni. Upa-torej, da bo poset njego-!^- koncerta letos tako povodu an
še boljši, kot je bil lani.
VfŠen
Ko
'Sl,
■on
0venci v sosednem Barber-
Pii bodo v nedeljo 20. ma-lltieli v svoji sredi našega
«vCl
tov
!l g. Antona Šublja. Nje-
L	i
koncert se bo vršil v dvo
ni
samostojnega društva “Do-Zdi se, da poživljati I jj. Hišne rojake, naj se udele-koncerta, je odveč. Kdor | tifj.1 'yPo slovensko pesem, bo • Kdor bo prišel, bo slišal IN prePi'ieal, da kaj krasnej-| n' na svetu, kot je sladka jiild Pesem. Kjerkoli je nasto-| je Šubelj z našo pesmijo, si
‘1
it! p mah pridobil srca vseh
>
Se bo gotovo tudi v Bar-zgodilo.
^ Pojde vse posreči, obišče proti konca julija tu-^'^esoto. Ako se to zgodi, [cije '^eli delegati 13. konven-j^i	in tisočeri drugi ro-
*lj^v želeni Minnesoti priliko ^Dof1 S^0vens^° Pesem v taki 1 dovršenosti, kot ni Prej.
V	*
^ Ul’edništvu Nove Dobe so fii i^^kli teden oglasili odlič-t ‘^tpiki. Prvi se je oglasil W 'nko Šarabon, profesor ^^Pisja in zgodovine na \ v Ljubljani. V Ame-^ ^ Prišel na kratek obisk in
posetnik je bil naš ^ Se * Pev,ec g. Anton Šubelj, % i^lG^a kratek čas vrnil med bi]Chicaga, kjer si je pri-
1>aZnih krajih obdrževal
I W, ^Pogo prijateljev in ob-
^koncertom.
h Val
Nk ,Cev s svojim sijajno us-^ncertom.
■Vri'C-Se Je v spremstvu Mrs.
J k°
H „ lri Miss Schneller ogla-
p llredništvu Miss Eliza-% vahek> operna pevka iz
1C
V011"*.
’ Slmpatična ^ hčerka
Miss Grahek je ameriška •’ ncerna znane in '\i 6 Grahkove družine v Jo-l%0 Z newyorsko operno Su '^e gostovala v Cleve-Nit zaključku opernih
pa se je nekoliko
SENATOR Watson, predsednik senatnega odbora za meddržavno trgovino, je nedavno naznanil, da je sestavljen pododbor, katerega naloga bo priporočati primerno zakonodajo glede premogarske industrije. Pododboru predseduje senator Watson iz Indiane; člani pododbora pa- so senatorji: Goff iz West Virginije, Gooding iz Idaho, Wheeler iz Montane, Pittman iz Nevade in Wagner iz New Yorka. Imenovani pododbor bo sprejemal sugestije in nasvete od operatorjev, od premogarjev, kakor tudi od drugih oseb, katere mislijo, da morejo kaj dobrega svetovati glede izboljšanja situacije v premogarski industriji-
ZAGOVORNIKI prohibicije so sklenili zahtevati od republikanske stranke, da nominira predsedniškim kandidatom odločnega suhača. Bojijo se, da demokratska stranka nominira newyorskega governeja Smitha predsedniškim kandidatom. Ta se, kot znano, zavzema za omi ljenje prohibicije.
ROMUNIJA je obdana s kitajskim zidom najstrožje cenzure. Po vesteh, ki se vtihotapijo v ’ inozemstvo, zahteva kmečka stranka odstop sedanje vlade. Po nekaterih vesteh divja v deželi revolucija. Na vsak način mora biti situacija v deželi zelo resna, ker vladajoča stranka ne pusti poročil v javnost.
NA KITAJSKEM so se dogodki tako razvili, da utegne priti do nove velike vojne. V domačo civilno vojno, ki se vleče na Kitajskem že precej dolgo, so se v zadnjem času vmešali tudi Japonci s pretvezo, da branijo življenje in imetje svojih državljanov. Okupirali so mesto Tsinan in Tsinan-Tsiang-to železnico. Predno so to dosegli so imeli nekaj krvavih prask z južno kitajsko armado. Velesile se bojijo, da imajo Japonci namen z gotovimi deli Kitajske storiti to, kar so storili z Korejo, katero so pred nekaj leti enostavno anektirali. Posebno ruska vlada motri s paz-nim očesom početje Japoncev, in nič čudnega ne bi bilo če bi japonsko vmešavanje v kitajske domače homatije privedlo do mednarodnega konflikta, katerega velikosti si za enkrat niti predstavljati ne moremo.
pomudila med svojimi mnogoštevilnimi znanci v Clevelandu.
Naj bodo vsem omenjenim potresena pota s cvetjem naj-lepših uspehov!
Redna mesečna seja zastopnikov društev JSKJ v Velikem Clevelandu se bo vršila v torek 22. maja v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. (staro poslopje, soba št. 4) Odbor poživlja vse zastopnike, da se zanesljivo udeleže omenjene seje. Posebno so vabljeni zastopniki društva Collin-wood Boosters, št. 188, ker baš od omenjenega društva se pričakuje nekaj dobrih pomočnic za prihodnji piknik.
*■
Cunard parobrodna družba je izdala ličnb slovensko brošuri-co, z zemljevidom Jugoslavije in s slikami in opisi najznamenitejših krajev. Brošurica vsebuje tudi poljuden opis in mnogo slik iz Slovenije. Dobi se brezplačno pri Mihaljevic Bros. agenciji na 6201 St. Clair Ave.
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhov vi zdravnik J. S. K. J.)
Hrana.
študije prehrane povprečnega Američana so prinesle to vprašanje k pozornosti občinstva v treh ozirih. Prvi je, koliko mi jemo, drugi, kakšno hrano jemc in tretji, v kakšni obliki zavživa-mo hrano.
Kot je bilo že svoječasno omenjeno, povprečni Američan preveč je, in preveč hrane prikrajša več življenj, kot vsa druga pretiravanja. Ako niste mladi, prelahki in če nimate nagnjenja k tuberkulozi, je najboljše, da jeste kar mogoče malo. Samo toliko bi morali jesti, da se ohranjamo v teži, ki jo za gotovo velikost in starost tozadevna lestvica predpisuje kot primerno. Omenjena lestvica je bila nave dena v enem prejšnih člankov.
V kakovosti je naša hrana pomanjkljiva zaradi tega, ker hočemo zavživati preveč finih jedi, preveč delikates. Pšenica in riž sta navadno semleta na način, da je ta hrana oropana svojih vitaminov. Cenejše vrste mesa, dasi niso morda tako okusne kot dražje vrste, so pra\ tako redilne. Mi bi morali zavživati več zelenjave in več sadja, posebno v sezoni. Zdi se pa, da bolj ljubimo teške prigrizke in neprebavljive sladke testenine kot pa j e, kejke in podobno.
čitatelji se bodo spominjali, da so bili v nekaterih prejšnih člankih navedeni protidi, škrob in maščobe. Oseba, ki želi dobiti potrebne količine teh hranil, jesti jih mora v pravi meri. Povprečni ljudje jedo preveč mesa. Pri tem zopet velja, da zadostuje, če se zavživa meso le enkrat ali dvakrat na dan, razen če je oseba prelahka ali dovzetna za tuberkulozo. Osebe, za-posljene v uradih, bodo mnogo bolj zdrave, ako jedo meso le po dvakrat v tednu. Mnogi ljudje mislijo, da je le rdeče meso škodljivo. V resnici pa ni mnogo razlike med belim in rdečim mesom; eno kot drugo škoduje, ako se ga vživa preveč. To vključuje tudi perutnino in ribe. Dober kruh, makaroni, špageti in zelenjava, kot fižol in grah je dobro nadomestilo za meso, ker daje vse potrebne produkte za gradnjo in vzdrževanje telesa. Mleko in sir sta zelo redilna. Mladini naj se daje mleko pogosto, mnogo sadja in zelenjave, toda le malo mesa.
-------o-------
SVEŽA GOMILA.
“List stari na hrasti kljuboval najhujši je zimi, ob dihu pomladi pa moral odpasti . . .” Tako je zapisal naš pesnik Gregorčič, in to velja tudi za sobrata Evstahija Brezovarja, katerega smo dne 12. maja položili k večnemu počitku. Bolehal je več let, prestal je ostro zimo, a ko je cvetoča pomlad dahnila na zemljo, je zatisnil oči in zaspal za vedno. Pokojni Evstahij Brezovar je bil dober in agilen član JSKJ, podpredsednik društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, soprog Mrs. Julije Brezovar, ki je predsednica društva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ in očim Miss Mary Kalcic, ki je predsednica društva George Washington, št. 180 JSKJ.
Naj bo pokojnemu sobratu sladek počitek po dolgoletnem trpljenju, prizadeti družini pa iskreno sožalje!
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Uspehi Glasbene Matice iz Ljubljane, ki je v drugi polovici aprila gostovala v Pragi in drugih čeških mestih, so bili triumfalni. Slovenski pevci so bili povsod sijajno in z nepopisnim navdušenjem sprejeti, tako od zastopnikov oblasti in različnih organizacij, kot od splošnega občinstva. Pri koncertu v Pragi so posebno veliko navdušenje izzvale Hubadove slovenske narodne pesmi, zlasti koroška “Gor čez izaro,” ki se je morala dva krat ponoviti.
Zastopniki praške mestne občine so se 24. aprila pripeljali iz Beograda in Zagreba v Ljubljano. O prihodu na kolodvor je godba dravske divizije intonira-la češko himno “Kje dom je moj,” nakar so češke goste pozdravili zastopniki mesta, z županom dr. Pucom na čelu, zastopnik velikega župana, zastopnik garnizije in raznih organizacij. V mestu, ki je bilo zavite v zastave, so češke goste pozdravljale velike množice ljudstva. V mestni zbornici se je nato vršila slavnostna občinska seja, čemur so sledile številne zabave in izleti. Praški gostje so se ginjeni zahvaljevali za prekipevajoče izraze bratske ljubezni in ponovno povdarjali, da ljubijo Beograd, ljubijo Zagreb, toda bela Ljubljana jim je najmilejša sestra, Slovenci vedno naj dražji izmed v(seh slovanskih bratov.
VSAK PO SVOJE
Dne 22. aprila so se vršile na Koroškem občinske volitve, pri katerih so Slovenci povsod napredovali. Skupno so od lanskih deželnozborskih volitev napredovali koroški Slovenci za 834 glasov in za 25 občinskih odbornikov. Skupno so dobili Slovenci 256 občinskih odbornikov. Absolutno večino imajo koroški Slovenci v občinah: Pilča vas (Luttmansdorf), Zgornja Vešča, Sele, Loga vas, Bistrica pri Pliberku, Blato, žvabek in Globasnica.
V bližini Konjiča v Bosni sta se pred nedavnim sprla posestnik Hasan Hajduk in večletni njegov poslovodja Bibo Nu-žič, ko sta bila na posestvu zaposlena pri napravi neke ograje. | Hasan, star 60 let, je poslovodji ponovno obečal, da mu po smrti prepusti svoj e posestvo. Nedavno pa se je Hasan oženil in ni hotel ničesar več slišati o prepustitvi posestva. V prerekanju se je Bibo tako razsrdil, da je svojemu gospodarju s silnim zamahom s sekiro odsekal glavo. Bibo se je nato sam prijavi' orožnikom.
Direkcija jugoslovanskih državnih železnic je sprejela ponudbo seljaka Vojislava Markoviča iz smederevske okolice za odkup njegovega izuma, s katerim se onemogoča trčenje vlakov na odprti progi. Aparat je treba še nekoliko spopolniti, kar se bo izvršilo tekom meseca dni nakar se bodo vršili poskusi na železnicah.
Po vesteh iz Budišina je Zveza lužiško-srbskega sokolstva sklenila, da se letošnjega pokrajinskega sokolskega zleta v Skopi ju udeleži močna delegacija lužiško-srbskega sokolstva. Med tamkajšnjimi Sokoli vlada veliko zanimanje za skopljanski zlet. In tako bodo na zletu v Skopi ju zastopana vsa slovanska plemena.
V Romuniji so se pojavili taki odločni znaki notranje revolucije, da je vsa dežela obdana z najstrožjo cenzuro. Na Kitajskem divja civilna vojna, in Japonska je pričela “posredovati’’ z ognjem in mečem. V Bolgariji in Grčiji je razsajal silen potres. V Chicagu je župan Thompson napovedal generalno čiščenje. V Clevelandu se vrši mednarodna mirovna konferenca. Amerika se pripravlja na predsedniške volitve. Pa še nekateri ljudje tožijo, da je dolgočasno na svetu!
*
Operni pevec Anton šubelj se je vrnil iz Chicaga v Cleveland zdrav in nepoškodovan. Vendar ne dežujejo bombe in kroglje strojnih pušk v Chicagu tako na gosto, kakor smo mislili. Privoščimo torej “Vetrovnemu mestu” včasi tudi kakšno dobro besedo.
*
Svoječasno je bilo že omenjeno v tej koloni, da so v Ameriki v navadi tekme krasotic in da se zmagovalke imenujejo po dotični državi ali mestu. Tako imamo Miss Colorado, Miss New York, Misp California, Miss Miami, Miss Chicago, Miss Cleveland itd. Omenjeno je bilo tudi, da so začeli ta ameriški običaj posnemati tudi na Slovenskem in da zmagovalke v tekmi krasotic imenujejo po domačih mestih, kot Miss Novo mesto, Miss Domžale, Miss Zagorje itd. Te dni pa sem čital v nekem ljubljanskem listu, da se je zgodila neka novica v “Kobilji bedi i” pri Hrastniku. Kar za lase sem se prijel pri misli, kako čudno se bo glasilo če tudi v Kobilji bedri izvolijo kraljico krasotic!
♦
Na čikaški bojni fronti je podpisano začasno premirje. Nekateri sodijo, da je to posledica rezultata primarnih volitev, drugi pa menijo, da je hrabrim Vojnikom zmanjkalo bomb. V pri meroma kratki ofenzivi so jih porabili 67. V tovarnah muni-cije baje zopet delajo s polno paro.
*
Rolls-Royjce avtomobilska družba naznanja, da bo za leto 1948 izdelala posebno fine vrste avtomobile. Mene ta reč ne zanima dosti, ker bom vesel, če si do takrat prihranim za skromnega Forda.
*
Tudi umetniki • znajo včasi biti hvaležni. V listih sem čital, da je neki sloveči skladatelj v Hollywoodu priredil sijajno gostijo bivšim svojim trem ženam, ki so ga pustile, in si poiskale druge žrtve.
*
V nekem ljubljanskem dnevniku sem čital te dni sledeče poročilo: “Vladimir Fazan je imenovan za referenta za ureditev hudournikov pri velikem županu v Ljubljani.” Kdo bi si bil mislil, da razsajajo hudourniki okoli ljubljanskega velikega župana. In kdo bi si bil mislil, da se znajo tamkajšni uredniki tako nerodno izražati — prav kol mi včasi!
♦
V državi New York se je poročil znanstvenik, ki govori 12 jezikov ,z neko lady, ki jih govori samo šest. Kljub temu pa je čisto gotovo, da bo žena imels pri vsaki priliki zadnjo besedo
A. J. T
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Samo 991 članov nam še manjka do števila 20,000 v obeh oddelkih!
Sharon, Pa.
Društvo Sloga št. 174 JSKJ je na majniški seji vzelo v pretres pravila. Kar se tiče imena, se ni nič definitivnega ukrenilo, pač pa se je zaključilo, da se pozove vse člane našega društva, da se udeležijo seje meseca junija. Takrat se bo ukrenilo glede spremembe ali sedanjega imena JSKJ. čas hiti in beži. konvencija je pred vratmi, zato je čas, da se pripravi vse potrebno ter se izroči delegatu, ki nas bo zastopal.
Društvo Sloga je sprejelo sledeče spremembe na seji dne 6. maja:
člen 4. Glavni izvrševalni in porotni odbor. 1 točka: poleg uradnikov se naj doda še drugi podpredsednik in pomožni tajnik. Blagajnik neizplačanih posmrtnin naj odpade; to delo naj prevzame blagajnik.
član 5. Pravice in dolžnosti glavnih odbornikov v splošnem. Besedilo na koncu naj sa črta, namreč da sme v slučaju potrebe glavni urad najeti stalnega odvetnika. Tega ni potreba. Stalni odvetniki stanejo denarja. Jednota pa nima prav veliko sitnosti pri sodiščih, zato je boljše, da se ga najame samo, kadar je potre ba.
člen 8. Ako bodo izvoljeni vsem glavnim uradnikom namestniki, naj prva točka odpade.
člen 9. Reprezentacije in volitve delegatov. Prva točka naj bi se izpremenila in se glasila: “Vsako društvo, ki šteje ob času volitev delegata 50 do 150 članov, je opravičeno do enega delegata; ako pa društvo šteje 151 članov, lahko pošlje dva delegatsa. Več kot dva delegata ne more nobeno društvo poslati. Manjša društva se morejo združiti do zadostnega števila.” Vzrok, ker se vedno kritizira kako velike svote vzamejo konvencije, kar mora vsak sam priznati. Zato se naj število delegacije omeji. S tem bodo malo prizadeta velika društva, ki po sedanjih pravilih že za število 101 član lahko pošljejo dva delegata. Kar društvo naroči enemu, to mora zastopati drugi delegat, čemu bi tam eden lepo govoril, drugi mu bo pa trdil, pa gre vse lepo naprej. Seveda, ako smo zato, da konvencija ne bo imela toliko stroškov, je tukaj jako pripo ročljivo, da se nekaj prihrani. Mala društva niso prizadeta, ker se lahko združijo z dru gimi društvi.
Člen 10. Pravica direktne zakonodaje in iniciative. Nobeno društvo ne more staviti iniciative eno leto po konvenciji, in eno lepo pred konvencijo. Izvzeto bi bilo le, ako je v resnici potreba kakšne pre-membe, naprimer ako bi postava kaj takega zahtevala, ali da bi bilo v resnici v korist jednoti in njenemu članstvu. Kot je zdaj, pa kakor hitro mine konvencija, že se oglasijo nekateri, katerim ni jednota prav nič mar, ali pa da bi si sami napravili kakšen dobiček. Začno kritizirati ter staviti iniciative, ki bi ne bile potrebne. Vsaka taka iniciativa pa stane po mojem mnenju do $350.00, ali še morda več. Zato je jako priporočljivo, ako se sprejme, ker s tem bi se dalo nekaj prihraniti, in pa delegacija, ki je poslana na konvencijo, bi se toliko bolj po-
trudila, da napravi pravila, ki oodo ugajala vsem. Ako konvencija stane take tisočake, naj bi se za ta denar tudi kaj storilo.
člen 12. Plača gl. uradnikov. Plače se naj prepustijo delegaciji, ter naj konvencija ukrene, da bodo pošteni možje izvoljeni, pa tudi pošteno plačani za svoje’ delo. Razpravljati v časopisju glede tega, se nam ne vidi potrebno. Na konvenciji se zasliši ena ali druga stranka, ter je delegacija podučena o stvari. Naj delegatje sami ukrepajo vse o tej točki. Naši sobratje bodo jprišli od vseh štirih strani naše nove domovine, tukaj ne more biti nobenega osebnega prijateljstva, ker se vidijo prvič in morda tudi zadnjič. Zato vemo. da bodo delali nepristransko.
člen 13. naj se črta popolnoma, ako se sprejme člen 4. točka 1., in se spremeni besedilo tako, da bo odgovarjalo ustavi in pravilom.
člen 15. Letne in polletne seje glavnega odbora in revizije knjig se lahko udeleže vsi člani glavnega odbora, izvzem-ši urednika in upravnika. Peta točka, ako konvencija izvoli pomožnega tajnika, naj bi on vodil zapisnik letnih in polletnih sej glavnega odbora. Ostale točke naj ostanejo, kakor so.
člen 16. Investiranje jedno-
tinega premoženja, točka 2.— Investiranje !jednotjinega premoženja imajo v skrbi le člani gospodarskega odseka. Naše društvo priporoča, da se izvoli gospodarski odsek treh članov, ki pa morajo biti izkušeni v takih stvareh, da znajo, kje se denar najbolj varno naloži. Mi mislimo, da glavni urad ne more biti ob vsakem času na razpolago, ko ima drugo delo. Ta odsek naj bi bil pa vedno pripravljen da bo delal za najboljše investiranje premoženja.
Člen 17. Dolžnosti in pravice glavnih odbornikov in odborov jednote. Glede glavnega predsednika in podpredsednika naj ostane, kakor je. Točki 15., tikajoči se glavnega tajnika, se naj doda še, da gl. tajnik mesečno priobčuje vse izplačane bolniške nakaznice, to je, kdo in koliko je sprejel podpore. S tem je .članstvu dana prilika, da vidi kdo je bolan, iij koliko časa je bolan. S tem bi se lažje nadzorovalo bolnike, zlasti tiste, ki so dolgo na bolniški listi.
Točka 17. se naj spremeni, da se bo glasila: “Vsi čeki za izplačano bolniško podporo in drugih podpor, ki jih jednota izplačuje, morajo biti poslani na blagajnike krajevnih društev. Točka 36., glede blagajnika neizplačanih smrtnin naj se črta. Vse to delo naj prevzame gl. blagajnik. Seveda, ako dovoljuje postava. Glede nadzornega odbora naj ostane, kakor je. Točki, tikajoči se vrhovnega zdravnika jednote (62), naj se doda:	“Vrhovni
zdravnik naj obvesti tudi tajnika krajevnega društva, zakaj je prosilec dotičnega društva odklonjen. Primeri se slučaj, da zdravnik odkloni kako prošnjo, potem se pa prizadeti jezi na uradnike društva, ali pa sumi, da je kateri član naprosil zdravnika za odklonitev. Ako bo sprejet ta dodatek,
(Dalje na 5. strani)
“JSfo'Oa Doha
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina. Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina, za elane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOIJC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
Gl 17 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
83
NO. 20
MAJSKE MISLI
Čisto posebne so majske misli. Dočim se zimske misli vlačijo kot megla pri tleh, in če za hip polete v višave, se kmalu obupane in prezeble vrnejo nazaj v nižine, pa so majske misli vse druge vrste, jasne so kot solnčni žarek, pestre kot cvetoča poljana, drzne in lahkokrile kot podnebne ptice. V sinje daljine plavajo, v nebom in zemljo se bratijo, in vračajo se domov vse prepojene z veseljem in najlepšimi nadami. Pa nam te misli izjasnijo mrka čela, privabijo rudečico na obraz in razžarijo iskre v očeh. V srcih zabrste smele nade, po žilah se pretaka nova moč, skrbi vsakdanjega življenja niso nič več tako svinčeno teške, tako strahotno črne. Čari božanskega maja vplivajo na nas krepilno in blažilno, pripravljajo v zdravem telesu pravo bivališče za zdravo dušo.
Srkajmo torej krasote, katere nam siplje mladi maj, kadarkoli in kjerkoli moremo. Navžijmo se solnčnega sija in svežega zraka, kar smo tako pogrešali dolge zimske mesece. Izboljšajmo in okrepimo si naše zdravje, ki je največje bogastvo, katerega nam je dala narava. Morda nas naši vsakdanji opravki večino dneva odtegujejo krepilnim vplivom mlade narave, in zato je toliko bolj potrebno, da izrabimo vsako prosto urico, ki nam je na razpolago, da vja-rnemo kar največ .zdravja, ki plava v duhtečem pomladnem zraku, v zlatem solnčnem siju. Pri tem ne pozabimo, da naravne krasote vplivajo blagodejno tudi na naše duševno razpoloženje. V srcu, ki je pristopno lepotam narave, ne more biti prostora za zločinske načrte, za sovraštvo, sebičnost, hinavščino in zagrizenost. Človek, ki je sam dober, ne sodi slabo o drugih, ako nima zato dovoljnih vzrokov. Dobra misel, dobro mnenje v srcu enega navadno najde-enak odmev v dušah tistih, s katerimi pride v dotiko, in tako se širi dobrota in iskreno prijateljstvo, kot da je nalezljivo. Svet, oziroma družba, ki nas obdaja, je v marsikaterem oziru taka, kot jo napravimo sami.
V lepih majskih dneh, ko vsa narava drhti življenja, je največ vzroka za ustvarjajoči optimizem. Saj vse v naravi dela, brsti in raste s tako samozavestjo, kot da ne more biti nikdar več zime. Pomlad je tu, vse kar je živo sili navzgor, sili k solncu, ne oziraje se na zapreke.
Vsi vemo, da je naša J. S. K. Jednota zdrava in polna življenja. Od nas pa je odvisno, da v teh čudovitih majskih dneh pokuže rast, ki se more pričakovati od nje. .Pomlad je simbol mladosti, zato bi bilo primerno, da baš ta čaš posvetimo posebno pozornost naši mladini, ki je pomlad v pomladi. Poskusimo ustanavljati mladinska, to je ameriško poslujoča društva v krajih, kjer so prilike za to. Kjer to ni mogoče, pa vsaj privabimo mladino v že obstoječa društva. Pri tem ji lahko damo zagotovilo, da ji bo bodoča konvencija dala ugodnosti, potom katerih bo mogla postati bolj aktivna v organizaciji. Vsi se zanašamo, da bo delegacija bodoče konvencije razumela potrebe časa. Mladino moramo pridobiti, moramo jo'obdržati, kajti od nje je odvisno vse, kakor so od ugodne ali neugodne pomladi odvisni sadeži poletja in jeseni.
Zelo važno je tudi, da ne pozabimo na naš mladinski oddelek. Mladinski oddelek je za našo organizacijo, kar je za vrtnarja greda, v kateri goji mlade rastlinice, da jih pozneje presadi na vrt in polje. In koliko je še tu hvaležnega dela! V enem samem mesecu zamoremo vpisati dva do tri tisoč otrok v mladinski oddelek, samo če bi se hoteli le malo zanimati. In zakaj si ne bi izbrali mesec maj, ki je simbol mladosti, za kampanjski mesec mladine!
DOBA PIKNIKOV
Z nastopom lepih pomladnih dni se je pričela doba piknikov. Škorc vsako društvo priredi spomladi ali poleti vsaj en piknik, nekatera društva pa še po več. Naša društva prirejajo piknike v časi le bolj radi razvedrila, včasi zato, da dobe kakšen denar za društveno blagajno, največkrat pa iz obeh vzrokov. Nekoi.iko zabave v prosti naravi se po dolgi zimski puščobi prileže vsakemu. O priliki taka zabave je tudi skoro vsakdo pripravljen poseči nekoliko glebeje v žep. Saj r*i vsak dan piknik.
Društvom, ki prirejajo piknike, bi bilo priporočati, da se pri takih prilikah po možnosti spomnijo sobratov, ki so prizadeti vsled premogarske stavke. Stavkati nad eno leto in z borna podporo vzdrževati morda številno'družino, ni piknik. Če dru-zega ne moremo storiti zanje, omogočimo jim vsaj plačevanje njihovih društvenih ase mentov, 5n jih s tem obdržimo v organizaciji. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na g»avni urad J. S. K. Jednote.
Pittsburgh, Pa.
Članstvo društva Sv. Štefana št. 26 JSKJ je vljudno- naproše-no, da se vdeleži polnoštevilno redne društvene seje, ki se vrši tretjo nedeljo v tem mesecu ali dn 20. maja ob drugi uri popoldne.
Na tej seji bomo pričeli razpravljati glede pravil in drugih važnih problemov, katere bo imela rešiti prihodnja konvencija naše jednote. Naprošeni so priti na sejo posebno tisti, ki vidijo v sedajnih pravilih kako pomanjljivost in želijo, da se isto odpravi ali pa izpopolni. Sedaj je čas za take razprave in kdor ima kak dober predlog naj ne zamudi priti na sejo in ga tam predložiti. V Novi Dobi je lahko razvidno, kako pridno razpravljajo o raznih vprašanjih člani pri drugih društvih, torej je tudi naša dolžnost, da posvetimo kolikor mogoče več Časa in pozornosti vsem. rečem, ki pridejo na prihodnjem glavnem- zborovanju v poštev. Imeli bodemo še tri seje pred konvencijo in na vseh treh se bodo vršile razprave. To bo koristilo tudi našima delegatoma, ker na ta način bosta lahko spoznala želje in mnenje našega članstva.
Po seji omenjenega dne vršilo »e bo tudi neuradno glasovanje glede sedajnega imena naše organizacije. Priporočljivo je, da pridejo na sejo vsi tisti člani, ki želijo obdržati sedajno ime in tudi tisti, ki želijo, da se ga iz-premeni. Treba je ugotoviti, kak je sentiment našega članstva, kajti to bo veliko koristilo prihodnji konvenciji.
Obenem apeliram na vse naše člane, da se potrudijo dobiti še kaj novih. Sobrat John Balko-vec, eden (izmed naših delegatov, je pri zadnjih dveh sejah pokazal, kaj vse se da napraviti, če ima človek dobi/a yoljo. pripeljal je v društvo rra&«»20 članov za odrasli oddelek, kar je prav gotovo rekord za posamezno osebo, če bi se sleherni izmed nas ravnal po njegovem vzgledu, bi ne imeli nobenih potežkoč doseči števila dvajsetih tisoč članov do prihodnje konvencije. Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, predsednik društva Sv. Štefana
štev. 26.
Sharon, Pa.
članom društva Sloga, št. 174 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni seji 6. maja ponovno potrjeno, da vsi tisti člani in članice, ki se niso udeležili veselice 28. aprila, plačajo po en dolar v društveno blagajno. Upam, da bodo vsi prizadeti vpoštevali ta sklep, ker imamo od društva vsi enake koristi in smo dolžni vsi po nekaj prispevati. Sicer jih je le malo, ki se niso še odzvali, a te prosim, da se ne jeze na tajnika, ker jaz sem samo služabnik vaš in moram vpoštevati društvene sklepe.
Dalje je bilo sklenjeno, da se obvesti člane potom uradnega glasila, da se prihodnjih dveh sej, to je 3. junija in 1. julija, zanesljivo udeleže. Ti dve seji bosta velikega pomena. Cenjeni bratje in sestre, vpoštevajte glas vaših društvenih uradnikov in sklep vašega društva in pridite z dobrimi nasveti na dan. Le na ta način bomo mogli dati dobra navodila delegatu, ki nas bo zastopal na konvenciji. Po toči zvoniti je prepozno. Torej zbudite se, bratje in sestre, in žrtvujte nekaj v korist društva in dične J, S. K. Jednote. Letos obhaja 30-letnico njenega rojstva. Mnogim je v tem času obrisala solze, zato je pravilno, da branimo njeno čast in jo po možnosti obvarujemo prevelikih stroškov. Ako se bomo podali v velike izdatke, plačali jih bomo vsi člani. Torej, ne pustite se preveč prositi, ampak udeležite se omenjenih sej polnošte-
vilno.	*
Vse tiste člane, ki pošiljajo svoje mesečne asesmente po pošti, ali po drugih osebah, prosim, da priložijo za vsakega odraslega člana po en dolar, ker sicer ne bom vzel asesmenta. če pa kateri ne more plačati, naj pride na sejo. Tak je sklep zadnje seje. Obveščam vse člane, da ne bom več hodil po hišah pobirat asesment, ker to ni moja dolžnost. Zapomnite si, da je 25. dan v mesecu zadnji dan za plačanje asesmenta. Kdor ne plača do tega dne, se sam suspendira. Upam, da se to nobenemu ne zgodi. — Torej na svidenje 3. junija!
, Z bratskim pozdravom
Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ.
se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 20. maja v navadnih prostorih. Za reševati bomo imeli več važnih zadev v korist društva in Jednote. Upam, da bo udeležba na seji 20 maja 100-procentna. Zdaj je čas, da se izrazimo, katere točke se nam zde nepotrebne v pravilih, kaj je nejasnega in kaj bi se moralo izpremeniti, oziroma nadomestiti z drugim. Torej vsi na sejo!
Z bratskim pozdravom
Frank Penca, tajnik.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1SS8
Katfll. Jednota
inkorporirana 1. IB®1
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
E.
Cleveland, O.
Tem potom poživljam člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v S. N. Domu 20. maja dopoldne. Na omenjeni seji se bo razpravljalo o pravilih, zato je dolžnost članstva, da se udeleži polnoštevilno. Vsak naj prinese kakšen dober nasvet k točkam pravil, o katerih bomo razpravljali. Na podlagi tega bomo mogli potem dati navodila delegatoma, ki nas bosta zastopala na konvenciji. Na bodoči konvenciji se bo Jednoti začrtala pot poslovanja za nadalj-na štiri leta, in od tega je mnogo odvisno, kako bo organizacija napredovala v bodoče. Pomagati moramo k temu napredku vsi člani.
Ne pozabimo dalje, da je komaj še dva meseca do konvencije ,ob času katere želimo doseči število 20,000 članov v obeh oddelkih. Naša dolžnost bi morala biti, da pripeljemo pod zastavo JSKJ vsaki vsaj po enega novega člana; če kdo pridobi dva, bo pa toliko boljše. Tisti izgovor, da je nemogoče dobiti novih članov, se mi zdi kot izgovor, da ni mogoče krogi j e zako-tati navzdol po bregu. V taki veliki slovenski naselbini kot je Cleveland, bi, če bi se res zavzeli, dobili lahko v dveh mesecih toliko novih članov, da bi mi sami izpolnili število, ki nam še manjka do dvajset tisoč. Vsak ima kakšnega prijatelja in mnogo teh še ni pri . nobenem društvu. Take poskušajmo nagovoriti za pristop. Tudi vsak član mladinskega oddelka šteje za enega, torej če ne moremo dobiti odraslih, zapišimo kar največ otrok v naše društvo. Pomnite, da je pristopnina prosta, zdravniška preiskava tudi, in vsak dobi še nagrac^° za novega člana.
Pred zaključkom naj še omenim, da smo dne 12. maja pokopali agilnega člana in podpredsednika našega društva, sobrata Evstahija Brezovarja. Naj mu
bo lahka ameriška gruda!
John Zalar,
predsednik dr. št. 37 JSKJ.
Cleveland, O.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ je izvolilo delegatom za 13. redno konvencijo, ki se prične konci j ulij a v Ely, Minnesota, Johna Zalarja in Rudolfa Perdana; namestnika pa sta Janko N. Rogelj in Ignac Smuk.
Sklenjeno je tudi bilo glede piknika, ki se bo vršil 1. julija na špelkotovih farmah, da vsak član in članica prispeva 50 centov v društveno blagajno meseca junija. Zato bo dobil vsak član eno karto meseca maja, kc plača asesment. Za to karto bc dobil vsak na pikniku pri blagajni vrednosti za ^ Centov, da tako ne bo nihče nič oškodovan V društveno blagajno bo mora vsak prispevati P° 50 centov, p;; če se udeleži piknika ali ne. Toliko v pojasnilo, da ne bo poten:
kakšnega prerekanja.
Zadnja seja .ie kila številne obiskana. Pozivljam člane, dž
Chicago, 111.
Precej zanimivo mesto je Chicago; če je kje kakšen “špas,” pridejo ga odigrat semkaj. Tako smo baš te dni imeli priliko videti tri letalce, ki so prileteli iz starega kraja. Bila sta dva Nemca in en Irec. Iz tega se vidi, da Nemci brez Ircev ne morejo nič napraviti.
Tudi Slovencev nas je toliko, da bi se lahko kateri včasi spustil v zrak, toda mi smo bolj mirnega značaja. Samo vsaka štiri leta, ko se bliža konvencija se malo razburimo. Takrat bi radi vsi šli na konvencijo. Zavedati pa bi se morali, da brez članov ni društev, da brez društev ne bi bilo Jednote, in da brez Jednote ne bi bilo konvencije. Nismo še zapopadli sistema ameriških politikov, ker ti obetajo zlate gore volilcem že pred volitvami, potem pa seve radi na vse to pozabijo. Tako se tudi pri slovenskih društvih včasi pripetijo kakšni “špasi” in neredi. Tudi pri našem društvu se zadnje čase raznašajo neke govorice, ki niso v korist društva in Jednote. Brez sloge ne more biti napredka in vse društvene zadeve naj bi se reševale le na društvenih sejah in nikjer drugje. Torej vabim člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo redne seje, ki se bo vršila 20. maja v navadnih prostorih.
Z bratskim pozdravom
Andro Spolar, predsednik dr. Zvon, št. 70
JSKJ.
Glavni ouborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tainik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave.
Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljaj® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf®“* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnisK spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in >*Pr®" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«-> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan°Dj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zg*33 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s? P obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 članl članicami.
dev, torej pridite vsi! bratskim pozdravom
Frank Percich, tajnik
z IZ URADA (II,. TAJNIKA
Cleveland, O.
Redna mesečna seja zastopnikov društev J. S. K. Jednote v Velikem Clevelandu se bo vršila v torek 22. maja o polu osmih zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. (Staro poslopje, soba št. 4).
Vsi zastopniki so vabljeni, da se te seje gotovo udeležijo Za odbor skupnih društev;
Frank Kačar, tajnik.
Detroit, Mich.
Na redni seji društva Triglav, št. 144 JSKJ dne 6. maja smo vzeli vpoštev priporočilo našega glavnega predsednika, ki apelira na članstvo, da naj na svojih rednih sejah neoficijelno glasuje, da-li je za izpremembo imena ali ne. Na ta način bomo najbolj gotovo iznašli mišljenje članstva. Imeli smo v mislih tudi one člane, ki niso bili na omenjeni seji navzoči, in ker se more o tem glasovati le na eni seji, oziroma po seji, smo vso zadevo odložili na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 3. junija. Vabim torej člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo seje 3. junija in po dotični seji volijo, da-li so za izpremembo imena ali so proti. Vsak naj voli po svojem najboljšem mnenju in prepričanju. To je najboljši način, da se izve sentiment članstva, kar bo bodoča konvencija gotovo vpoštevala. To je zelo pomembna zadeva in če po rešimo potom tega glasovanja, bomo prihranili veliko časa in stroškov konvenciji, ob enem bo pa na ta način najbolj ustreženo na vse strani.
Torej, da ne bo nobenega pregovarjanja pozneje, vsi člani naj pridejo na sejo 3. junija in po seji oddajo svoje glasove za izpremembo jedno-tinega imena ali pa proti, kakor kateri misli. Začetek seje bo ob deseti uri dopoldne. Pridite vsi, ker to bo gotovo nekaj lepega, če se enkrat vsi snidemo na društveni seji.
'L- bratskim pozdravom Peter Klobučar,
predsednik dr. št. 144 JSKJ.
Cleveland, O.
Representatives of all J. S. K. J. lodges in Greater Cleveland are requested to attend our regular monthly meeting, which will be held on Tuesday, May 22nd at 7.30 P. M. in Slovenian National Home, St. Clair Ave., Old Building, Room No. 4.
For the Committee of Federated Action:
Frank Kačar, Secretary.
XI. SEZNAM DAROV ŠTKAJKARJE
Društvo sv. Mihaela, št.
88, Roundup Mont $
Društvo sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn —-Društvo sv. Štefana št. • 58, Bear Creek, Mont. Društvo sv. Alojzija, št. 18, Rock Springs Wy o. Prebitek od
skupne veselice ...-	—
Društvo sv. Martina, št. 105, Butte, Mont. Slovensko samostojno društvo “Domovina,” Barberton, O.
Društvo sv. Ane, št. 134, Rock Springs, WyQ>( prebitek od skupne veselice
ZA
25.00 7.42
15.00
26'
.40
38.9°
10.0°
La Salle, 111,
Opominjam člane društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 20. maja, ob eni uri popoldne. čas hitro teče in sko-ro bo tu 20. maj. torej ste prošeni, da prinesete seboj knjižice od prodanih in neprodanih tiketov, ki ste jih prodajali za drugo, novo društveno zastavo. Kateremu pa ni mogoče priti na sejo, je naprošen, da vrne knjižico in odda denar društvenemu tajniku najkasneje do 20. maja. Prosim člane, da to ne samo čitajo, ampak tudi vpoštevajo.
Z bratskim pozdravom
Anton Kastigar, tajnik.
Skupaj .........
Poprej izkazano Skupaj dozdaj prejeto $2,* Pojasnilo:
Vsem društvom, ki s0 ^ štrajka prizadeta, se ur®^n°neznanja, da je glavni odboi nil, da se najbolj prizadetim ^ maga tudi iz sklada °neirllLvil’
East Helena, Mont.
Člane društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ poživljam, da se prihodnje seje dne 17. maja udeležijo vsi, katerim je le mogoče. Na omenjeni seji imamo za rešiti mnogo važnih za-
Barberton, O.
Ponovno prosim za nekoliko prostora za priobčitev imen darovalcev, ki so prispevali za štrajkujoče premogarje. Dne 6. maja je bila nabrana svota $25.00 in odposlana na Pennsylvania Ohio Miners Relief Committee v Pittsburgh, Pa. Prispevali so po $5.00:	Joe
Yerman, Mile Hodak in J. Yerman; po $1.50 F. Virant; po $1.00: J. Mesik, M. Kunše, F. Udovich, Lautar in T. Roz man; po 50 centov: J. Podli-pec, J. Usnik, J. Geezik, A. Fenik, A. Vatilla in J. Goldberg; po 25 centov M. Yerman in J. Sokoli. »
Joseph Yerman, nabiralec, član dr. št. 44 JSKJ.
S pota.
Slavnost v korist Vilharjevemu spomeniku, ki se je vršila
po določbah vstave m J71 ^o-člen XXXIX. Vse prošnj^ ^ rajo biti pravilno potrJe društvenega odbora.
Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, glavni ta
29. aprila v Waukegam1^^ je imenitno izpadla. ^pf). je čistega dobička nad Hvala vsem, ki so k uspehu pripomogli na slavnost od blizu m 50 Celo iz bližine St. ^I°v0jiii1* prišle hčerke Planine s ^^iti
soprogi, in nam vec zapele
Posebej je treba P
n»r°
ne
■ec
omeniti kuharice, ki s°^cnlv'' mo brezplačno delale,	^
prinesle brezplačno	pri'
v „ ii> en1
peciva.
novrstnega ,------------- .	.
znanje gre dalje igra Ogo^' pevcem, in onim. ki s0 ^' li cvetlice za oder.	jjj s°
benikom in vsem drU^Jj! brezplačno igrali in cf za narodno stvar. Ko ,0gi'lV
hiše do hiše raznaša ^^
me, so me povsod4
sprejeli m $e neka.) g -
Najlepša hvala uPraV.a,i0 **
Doma, ki je dala dv°l
slavnost brezplačno n.a ^et ^
lago in s tem storila
četek. Sploh bodi n3
stu še enkrat izrečena p
srčnejša hvala vsem. ^g^1
kakoršen koli način P jjaJ11 tako & -
da je prireditev
'd
izpadla, in da se Je eye ko lepa svota kot p|,s! gj#v'c ' spomenik kraškega
Miroslava Vilharja-
(Dalje na 5,
Matija strani).
p oi'
0tel
J ■■■■.!
K
Iv
Emily Barbara Brown is six years old today
That is why six little friends are coming into play,
They’re all dressed up in their very best and each one has a smile
And each one courtseys as she comes in her nicest party style.
There are games to play and songs to sing, and dancing hand in hand
Around the parlor floor to a phonographic band.
Then mother calls the march is formed into the dining-room,
Where candles send their shining rays through the twilight gloom.
The cake is cut, the ice cream served, the bon bons pulled and snapped,
Each little guest her favors has, each little head is capped.
And now it’s time to hurry home, the party hour is o”er
And each one sayys a sweet Good-bye when passing through the door.
MAY DAY
BY GRACE TURNER
Staff Associate of the American Child Health Association
In through the windows May is breaking Out of their sleep the children waking; They will be quick to follow the light Over the hills and out of sight.
Some say that fairies, with hair like silk, Come begging of mortals a bowl of milk; Some say that you must not let them in Lest tears and trouble should somehow begin
But I, if I saw a fairy today Swinging on grasses along the way, Should feel that he surely must be good And I’d stop to speak to him if I could.
I’d heap up a big bowl full to the brim And Oh most courteously offer him Then, “Will you excuse me?” I would plead “For swift to the meadow I must speed.
We’re winding a daisy chain, you see,
And down in the meadow they wait for me We’re singing a song the May to greet And I want to sing, for the song is sweet.”
‘We’re singing of children who love to go ‘Where breezes laugh and play and blow ‘Where clover blooms in the pasture land ‘And milch-cows in the tree-shade stand.
We sing of plows that cleave the earth And of the seeds that bring to birth All things that make us grow and live All things that strength to bodies give.
‘We sing of sleep at set of sun ‘For beasts, birds, children, everyone ‘We sing of happiness that lies ‘In human hearts and heaven’s skies.’
As I go skipping down the lane I’ll look for fairies all in vain;
But I shall dance and sing today To great the children’s First of May,
Chill and then spread on thin slices of bread that is 24 hours old.
A crisp leaf of lettuce laid in with each sandwich is always a pleasant addition. With this filling it is not necessary to spread the bread with butter.
r//r
l/ltH/Ofi
PIMENTO SANDWICH FILLING
For the picnic basket or the May picnic in one’s own back yard you will like this sandwich.
Grind together 3 pimentoes, 3 ounces of cheese, 3 hard boiled eggs.
Add 1 tablespoon melted butter, 1 teaspoon salt, Mayonnaise enough to make creamy for spreading.
TAM GORI
Tam gori na gori pri svetem Mohori sem tekel, sem padel, sem štrukelj popadel, ga v maslo pomočil, po grlu potočil, je rekel:	štrbunk!
(Narodna)
MLADINSKI ODDELEK -- JUVENILE DEPARTMENT
THE CATFISH
Ariy boy who has ever hung ?j® of these slimey, slippery , °'VR, and tried to get the ; °°k out without getting |Un{f, finds out that he is ful-• as able to take care of him-out of the water as in. A
urStine
is bad enough, but a , hsh is worse, and then a e® 's satisfied to sting you on $ old place, but the catfish 'oerately searches your ana-.,|'y for the very tenderest ,°e’ usually under a finger j *> to inject his poison,
J do not know how he got flame of catfish, unless it :	® because he has whiskers,
that he seems to have l^fe than the proverbial nine ®s- He does not wear scales toost fish do, but has about je slickest skin there is, and j! 8 as if he had just been teased all over; and the hard-^ s y°u try to hold him by jjj^ezing, the easier he slips Jj^ r°uf?h your hand—and if you
himself to his fate—not caring much what it is. There is nothing stuck-up about a catfish. and he had just as soon be yanked out of the water on a bent pin tied to a shoestring, as to be reeled in on the end of the finest silk line ever made. And he sees no difference in being jerked out by a bare-foot boy in patched breeches held in place by a nail, and being taken by a city fisherman, with willow creel, wading boots, and all the fixings that go with expensive angling.
Under all conditions, and under all circumstances, he wears the same placid expression and the same confiding smile, while all the time he is looking for some exposed spot where he can insert his sting.
There is nothing finnicky about the catfish when he sits down to dine—he takes what the waters bring, and apparently is duly thankful. His appe-
BUD’S EQUAL
It was time for the tennis season to begin, and I was down on the courts all alone, swinging my racquet as though I’d like to have somebody to play with. I couldn’t bring anybody with me. because I was a new fellow in town and didn’t know even who the fellows were who passed me on the way to school. I had just swung at a ball, intending to hit it straight up into the air, but the ball hit on the wood of the racquet and went at a crazy angle over into a pile of dry leaves. Just then a boy about my own age turned the | corner and saw me.
It’s al right to make a seri-i ous tennis mistake like that I when you’re alone, but when . | anybody sees you, it’s different. i; “It must be the raquet”, I j said, laughing.
though he wanted to be nice on account of me not knowing much about the game. But I drove hard on the ball with my raquect. put a little lift on it and placed a zizzer right’ at his feet.
He was too surprised evep to swing.
“Lucky shot,” he said.
It wasn’t so lucky. I could do it again, anytime. But 11 i didn’t tell him that.
“It must be my new flannel j trousers,” I said, laughingly.
It was my turn to serve. So I put a good one over and there ran up to the net so I would be in a good position to return Bud’s play. It was lucky I did. He caught my serve on the bounce and drove it clean over the net heading for a spot in the back court that I would never have reached had I
“Well,” admitted Bud, with a grin. “I’ve just got back from California myself, and I’ve been playing all winter just like you have.”
“That accounts for the peachy serve you’ve got,” I told him.
‘And your back-hand!” he replied. “I’ll have to get you to show me how it’s done.”
And so we played again. This time Bud wasn’t so eager to win, but he won just the same. Then I won, and after that he won. We’ve been alternating that way ever since, and nobody knows yet who is the better player. Other people may worry about it, but not Bud and I. We’re the best of friends. That’s all we care about.
“C’mon,” I pleaded. “Your playing isn’t so bad, seeing it’s the first game of the season.”
At about this time, something happened to Bud. We wouldn’t have been friends unless it had. He came up to the net, and, with a different look in his eyes, he held out his hand and said:
“Your playing isn’t so bad either. I’m sorry I acted so mean.”
“That’s all right,” I said. “But don’t feel so badly about being beaten. This might be your first game this year, but it isn’t mine. I’ve been in Florida all winter and not a day went by that didn’t see me down on the tennis courts.”
JURE
Jure s Podgore je pisane vole na sejmi prodal, pa muco je vpregel, da z njo bi oral.
A muca ni znala kako bi orala.
Brž Jureta vpraša:
•‘Ti, Jure, pokaži, kak’ vol se obnaša!”
In muco odveže, sam Jure se vpreže, da muci pokaže, kak naj gre pred plugom, da vlekla bo laže.
Pa muca je zvita: že v grmu hihita se, figo mu kaže:
“Hej, Jure, le vleci, se pač ti primaže!
Denarce dobil si, denarce zapil si, pozabil skrb, brigo, zato pa kar orji, kar orji zdaj — s figo!”
(Slavko Savinšek).
IZGUBLJENO SEME
Veter piha, burno vzdiha, j veter niha i vso ravan.
Seme znaša, i nič ne vpraša,
I je li vaša širna plan.
; Zrnje v špranje ; in kotanje:	'
j to sejanje je vetrov, j šlo zgubljeno, potepeno zrno kleno je domov.
V temi doli vse okoli svojce išče pa zaman.
Tiho plaka, solnca čaka, da ga zvabi v beli dan.
Polje giblje, cvet se ziblje, klas vpogiblje se do tal, pa vprašuje, da-li čuje, ali zrnec
je zaspal . . . (Vida Kurase.}
stayed back. As it was, 1 caught it nicely and deflected it back to Bud’s side of the net.
Like a flash of lightning he was across the court, and with the prettiets low backhand I ever saw, he sent the ball whizzing to my .side of the court.
It was me who was surprised that time. I forgot all about him being such a high-hat fellow.
“Nice work,” I called out.
"Not so bad,” he admitted.
Nor was that all he admitted. We batted the ball back and forth for about five minutes, each one of us trying out what the other could do. Bud said later that he saw I was a good player, but instead of being glad about it, like he is now, he got mad. As for me, I could see right away that Bud didn’t win last year’s championship on his looks. He had a good serve, and he knew lots of speedy strokes that were sure point-getters. After about ten minutes of practice, Bud blurted out:
“Well, I guess the only way 1 can convince you is to play you a set and beat you.”
“Sure thing,” I agreed.
So we started in just as we were before, only this time we kept a score. Bud must have expected to win, because I could see he didn’t like me winnig the first three games straight. Then he began to play hard. That changed the score a little, and once it looked as though he would win the set, but a lucky break in the last game gave me the advantage and I won, six to four.
“Play again?” I asked.
I was beginning to like Bud. His playing was great.
“I don’t believe I will,” he said. “I’m not in such good form today.”
Bud—I found out later what his name was—looked at me hard. He has told me since that he really liked my looks, but that he was disgusted because I tried to make excuses. Anybody was liable to hit the wood. Moreover, I made it worse by saying something else.
“It’s pretty hard to hit a ball straight up into the air. Did you ever try it?”
"Well,” said Bud, and I guess I won’t forget in a hurry how he said it. “I’ve been playing tennis now for four years and I guess I’ve hit a ball ‘most every way one can be hit.” “That’s great,” I said, like a fool stamping in where an angel would fear to go on tiptoe. “Maybe you would like to have a little game?”
“I don’t believe I’d care to,” answered Bud.
The way he said it got me mad.
I “What’s the matter-’fraid ?” “I guess not, I was tennis t champion here last summer and j I have to be careful who I play j with. These early games ruin : a fellow’s style, unless he gets an exceptionally good partner.” “That’s right,” I said, getting a little sense by this time.
“But I’ll bat a few over with you, if you want. The practice will do me good.”
“Don’t bother,” I said, a little sarcastic, I guess. “Maybe I won’t return them just right and you’ll lose your strokes.” “I’ll take that chance.”
So he unbuttoned his case and took out a racquet. We lined up on opposite sides of ; the net and stood there glaring at each other as though both | of us were there against our wills.
He began the play. His first serve was an easy one, as
sj,e not careful, he will leave a £ to remember him by. w ^0es not 110 things in a 'hearted way, and when he m °Ws the bait, he swallows 1^ sinkers as well, and as lt. ch of the line as he can ■inc^- And it goes down so •Cl* a surgical operation is | |^n necessary to extricate. |rn "’hen you do get the hook I in ^0l1 will find that the bait L,80l>e. but his tonsils and lipids are in its place. It 1a*Wayg seemed to me that I ^ Cutfi«h has something very a^'n to a sense of humor,
I kjj f'vh‘*e fingering around in 11^ hroat for the hook, he will j I 'Mv,i ^ you vvith a merry 1V	*he	yes, while the ,
I it, a6rs	of his	mouth turn up ■
I frin	that	broadens into a !
I ‘	tu	fact,	if you have to j
1 ^nife in following the line ' 1 hjj-. '’J16 innermost recesses of j < ^ he will look at you in |%1^	says:	"It’s	your;
j ar>C* you ^ave a Pei'fect
j 1 ^	get it if you can, and
11,0 ^ ,Vou to know that I have 1	*-ee^n£s *n the matter
I Si^p, Would help you if I
J °ff the hook and on the j4)1 Č gives a feeble flap 0> and seems to resign
I	PIKNIK
fef-1
I leiwv
V tfi<vi nam Je sedaj:
* 1I Vh	v	zraku	maj,
Je glasno petje ptic,
St e * vonj cvetlic.
,H .j1 Sarn Je velik vrt>
* S žoi r°t ->e poln naš prt’
ti SfCu °^ek naslad>
’ ^ vfiska nam pomlad.
uijs,Veclno» kot sedaj,
Č bi v nam z,ati maj’
'* Se ,^vljenje svet
1 Piknik, spev in cvet!
(A.J.T.),
U Bij:7 • -
.tite is fullgrown and usually needs no tempting, and his likings are as democratic as the dew. It matters not whether; it is a chunk of fat bacon, a wad of cotton, a hunk of dough an earthworm, a grasshopper, a piece of bright tin, a pants button or a glass head, they all look good to him and he bolts them without question.
As he lies on the bottom with his head upstream on the watch-out for food, he takes what the water brings, and decides after swallowing it. Whether it is edible or not. After feeding he sinks to the j bottom, and to all appearances, j drops to sleep, until a sudden | jerk and a violet tugging tells : him that he has been hooked— j but even then, he does not j ! make any great to-do about.
He is a fatalist if there ever | was one. He seems to figure , | that if a thing is to be—it’s i going to be, so what is the use of raising a fuss about it? With all his happy-go-lucky ways, he cares little about the j quality or quantity of the water he lives in—just so it is thin enough for swimming, and deep enough to cover his back, he is satisfied to let it go at that.
CIBA
Cib, cib, ciba se po vrtu ziba in za drobno pišče sladko zrno išče.
Ko ga pa ne najde, k mami v hišo zajd«: “Mama, kok, kok, kok . . lačen je otrok!”
Mama zrn natrese, pišček jih naje se —
Ciba kokodajca:
“Bom vrnila jajca!”
(Janko Samec).
POMLAD
Zlate cvetke solnce šteje,
Z vetrom šel je hlad,
In prek gričev se nam smeje Dražestna pomlad.
(A.J.T.),
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
MLADINSKI DOPIS
Imperial, Pa.
Tukaj še vedno stavkamo in tiho in mirno čakamo, kaj še pride nad nas. Teški so časi posebno za naše stariše, ki morajo skrbeti za družine, pa si ne morejo nič pomagati. Tukaj so pričeli delati novo cesto, ali Slovenci nimajo sreče, da bi dobili delo. Domačini pa Irci in Angleži so povsod prvi. Naši ljudje so večinoma vsi brez dela.
Nam otrokom zdaj veselje delajo stotere ptičice, ki prepevajo, da se razlega čez hribe in doline. Z lepimi cvetkami so okrašeni travniki in poljane. Le škoda, da mladost hitro mine in se cvetje hitro osuje preč. Ko solnce za goro zaide, mladosti in cvetja ni več.
Nedelja 13. maja je bila posvečena našim dragim mamicam. Tako je prav, da se spomnimo nanje, če jih še imamo žive, ali če že počivajo v hladni gomili. Najlepše in najdražje, kar imamo otroci, so naše mamice. Kdo drugi toliko pretrpi, če je otrok bolan, kot mati, ki mu streže in na svojih trudnih rokah nosi noč in dan. Ne da si počitka, njeno oko vedno čuje, vse rada pretrpi iz ljubezni do otrok. Zato mi, ki smo tako srečni, da imamo naše mamice žive, jih na Materini dan obdarujemo s cvetlicami. Najlepši dar materi pa je dar otroške ljubezni do nje; s tem jih osrečujmo, dokler jih imamo.
Končujoč voščim mladim bratom in sestram vesele šolske počitnice in pozdravljam vse či-tatelje Nove Dobe.
Amalija Zupančič (15 let), društvo št. 29 JSKJ.
preko oceanskega poleta v Paris, ki se je posrečil našemu slavnemu letalcu, polkovniku Charles A. 'Lindberghu. S svojo hrabrostjo je pokazal, da se da z vstrajnostjo in dobro voljo vse doseči.
Zadnji praznik tega meseca pa obhajamo dne 30. maja. Ta dan se spominjamo vseh naših Iragih, ki so že umrli in se preselili v brezkončnost, od koder se ni še nobeden povrnil in se menda tudi ne bo. Mi pa, ki še živimo in uživamo majniške crAsote, lahko še mnogo dobrega storimo.
Ena prvih naših dolžnosti je, da pridno agitiramo med našimi sovrstniki, ki še niso člani naše Jednote in jih pridobimo, da pristopijo pod okrilje naše dobre matere J. S. K, J. S tem koristimo njim samim, kakor tudi nam in naši dični J. S. K. J.
Iskren sestrski pozdrav vsem bratcem in sestricam Mladinskega oddelka!
Agnes Jurečič,
članica dr. Zvezda, št. 170, J. S. K. J.
had a chance to call him back. He was only a puppy, and I knew that he wouldn’t find his way back to me. The only thing left for me to do was to follow, which I did quickly.
Every step brought me farther from home and every step nearer to Patty and so I went onward, having no knowledge of where I was going. Deeper and deeper I went into the forest, until at length my feet were sore. Had it not been for my gun I would have walked home for fear of getting lost. My strength came back to me when I saw a cabin not far away. I entered without fear. I seated and made a fire; then my desire for food came, and I went out to search for food. I couldn’t find anything, so I returned to the cabin.
During the night I heard several noises at the door. But I was afraid to open it. In the morning I opened the door and to my surprise I saw Patty standing before me with a juicy rabbit in his mouth.
Marko Popovich, Lodge No. 114 J.S.K.J.
A DREAM
One day I went to bed and | fell asleep. Soon I found myself in dreamland.
I dreamt that two of my girl friend’s and I had some cher-[ ries and I went down into the cellar to get something. While [ was down there, one of the girls took some of my cherries and ate them.
When I came up, I got the girl by the hair and was pulling her by the hair.
When I got up, I found out that I was pulling my mothers’ hairs. She gave me a gooc hit then I fell asleep again.
In the morning when I go! up my mother told me all aboul it and I sure did laugh.
I thank the Editor very mucl for the dolar check he sent m< for the March issue.
Amelia Papesh (Age 13), Lodge No. 78 J.S.K.J Salida, Colo
Lorain, 0.
Once upon a time a crow with a piece of cheese in her beak, was sitting in a tree! A fox saw her and thought, how good that cheese looks. So he walked up to the foot of the tree and called out. “Good morning, Madam ‘Crow’! How beautiful your feathers are! I am sure that you have a fine voice too. Will you not sing a song for me?” The crow was so pleased at this praise that she began to “caw.” But the moment she opened her mouth to sing the cheese fell to the ground. “You need not sing any more, Madam crow,” asked the fox, snapping up the cheese “All I wanted was the cheese.” “How' foolish I was to let him flatter me!” said the crow.
Agnes Jancar (Age 10),( Lodge No. 6 J. S. K. J.
CVETOČI MAJ — PREKRASNI MAJ
Kako si lep, pfekrasni maj,
Oj bodi nam pozdravljen, že tukaj nam ustvarjaš raj, Starim in mladim si priljubljen.
Zopet smo dočakali najlepši mesec v letu, to je mesec maj. Že od nekdaj nam nudi največ krasote in je tako nam vsem v veselje in zabavo. Kakor je že od narave najlepši, ima pa tudi dosti pomembnih praznikov, ktere praznujemo z nekim skrivnim veseljem v naših srcih.
Najlepši praznik je “Prvi maj,” kterega bi morali praznovati delavci celega sveta. Vprašanje pa stoji pred nami, kdaj bomo dočakali res tisti “Prvi maj,” ki ga bodo delavci po celem svetu obhajali v veselju in zadovoljnosti.
Drugi je “Materni dan,” ki ga obhajamo drugo nedeljo v mesecu. Tudi ta je velikega pomena, bodisi za matere, kakor tudi za otroke. Vsaki otrok želi na ta dan kar najlepše razveseliti svojo predobro mater, in ji pokloniti kakšno majhno darilo v znak ljubezni do nje, in ji s tem vsaj deloma povrniti njene dobrote.
Tretji praznik obhajamo dne 21. maja, kot spomin prvega
OREGON CHIEF
I thank the editor for the dollar I received. This is my third story this year, I hope all will enjoy it.
Oregon Chief was a wild Indian horse. Bob, a sixteen-year-old cowboy wanted a new horse, so his father bought him one.	'
This horse was Oregon Chief, but wild. Bob was a strong boy, so it was up to him to tame it. First he lassoed his front legs then jumped on his back while Chief tried his best to throw him off. Horses aren’t used to heavy loads at first. As the days passed Chief learned to love his master.. Bob kept him clean and fed him daily. Chief was a black horse with a white head He had long slender legs and shined like stove when polished.
Bob loved this horse best, for it kept him out of danger. One day as the cowboys were watching the cows on slopes, they suddenly ran wild. A stampede! Bob quickly pulled the reins and ran to stop thercj One cow then just ready to put its horns into Chief when he went into another direction for safety. Horses are that way trained to protect themselves, for if you are near, perhaps you’d get killed.
Next day Bob took his horse and went to top of a hill, overlooking the ranches. His sister Fay, fourteen, was riding her horse “Moonlight’' through the farm canal roadside. Her horse was a silver gray color and that’s why was so called. Her horse gave a jump across a small ditch and sped away. Fay on the back of the horse, pulling the reins and screaming.
Bob did not see her, but Chief did, and started off before Bob knew what happened. Coming close he grabbed and saved her from death as her horse plunged into canyon a mile bellow. Fay was not worried, for her father gave her a horse like Bob’s, and named it after “Moonlight.”
Fay now can ride horses like her brother and isn't frighten at anything. But Bob wras a hero that day, and because he saved Fay he was given a new saddle. As Fourth of July parade was going on, Bob marched in with his horse and won the first prize. He was given a new cowboy outfit and you may be sure, he was the proudest boy there.
If any of you boys want a, drawing picture of a horse or cowboy, please write t,o me and i I’ll gladly send you one.
COLORS AND MILK THE PETS Plannies and Jackies' father and mother got a pig with two little baby pigs. Plannie and her brother Jackie came running out of the house to see the little pigs when they were brought home.
“Oh,” they cried, looking on with amazement when they see the little pigs, “don’t they look nice? Just look at this little red, black and white one. I will have him for my pet and call him ‘Colors’,” exclaimed Jackie.
“Just look at mine,” declared Plannie, “he is all white, but on the nose he is black, I shall call him ‘Milk,’ because he is all white and likes milk.”
One day after Jackie came home from a visit, the first thing he did was to go and see his pet “Colors.” When he came there, he saw “Colors” laying all by himself in a corner, while Plannie’s pet was eating. Jackie’s pet was very timid and small.	Jackie soon
found out what was wrong. Plannie’s little pet was greedy, ind ate “Colors” share, and would not let “Colors” get near. Jackie ran into the house, and was soon out by the pen where they stayed and was soon feeding “Colors” with the milk, he had brought out of the house.
Plannie’s little pet “Milk” looked and seemed to be ashamed of what he did, but “Colors” grunted and called “Milk” to come and help him eat it. He came with a grunt and started eating. Then ilext time “Milk” let “Colors” have the greatest share of the feed, and was no longer selfish.
Plannie was awful glad “Milk,” her pet pig was no longer selfish.
Albert Godec,
L. N. 78 J.S.K.J.
AN ACCIDENT
This is the first time I ever wrote to the Nova Doba. I will write a story. About five years ago my father, brother, mother, sister-in-law, niece, my sister and I were coming from our neighbors apple orchard, with about a ton of apples on a wagon, and my father was driving. We were going home and my sister would move from one side of the wagon to the other side, and she was sitting at the edge. All of a sudden she fell right under the wheels in deep sand and my sister-in-law took her baby and started to run, she couldn’t bear to see her. And we didn’t know which way to go.
My mother told my dad to go ahead, and my brother said: back up. So he went ahead and my mother pulled her out The wheels went right over her back around by her shoulder. She was unconscious. Then she said: “Nothing hurts me at all.” So wc didn’t bother to go to a doctor and the next day she was all right.
Then lasx year we noticed her back was getting humped, she was round shouldered from that fall. And then she started !:o go to Ann Arbor hospital for treatments. She has been go ing there for about two years. Now she is 16 years old and isn’t very big. She has a croocked spine. The doctors said they will never straighten her spine.
Well, I hope this first letter don’t go in the waste basket.
Rosy Palcich (Age 15),
Frankfort, Mich.
Paris seems to be alive with exitement. Amelia Zupančič, the statue maker, who beat Daniel C. French, has unveiled the statue of Lindbergh to the world. A speech was held in the afternoon by Vida Kumse, our president, who has arrived from America just two days before.
For the 25th anniversary of Lindbergh’s non-stop flight, common aviators in separate planes flew across the Atlantic in six hours.
A gun club in one of the outskirts of Paris reminds me of going hunting with my father with a funny old ax called a ‘plankača” when I was still in Montana, America. In this same club, an old man, dressed as Robinhood has won fame as the best shot in France! His name is Albert Godec, the editor of a certain paper in New York.
A few days ago I met three members of the J. S. K. J., Mddle. Agnes Jurecic, Louis Tekauc and Stanley Debevetz. They are at work on one of the best pictures drawn.
Since I was speaking of various things that have happened here (and more in America).
I must give best regards to 'che founder of the greatest imaginary daily paper ever known, The New York Herald, which was established in 1928.
I must say I get tired of holding my bushy whiskers out of the way (for 1 am quite an old man now'), so I think I will sign off now, remaining an old member Rudolph Cvelbar, Lodge No. 58 J.S.K.J
to take my counsins roller skates with me. Then I went into the bath room to get them. My grandma asked me:
“What are going to do with them ?”
“I said:	“I’m	just finding
them for my cousin, she asked me to.”
“Don’t take them, because you are liable to break your leg,” she said.
“No,” I answered.
She went out, I put the skates under my coat, hoping she wouldn’t see them. I was just going out of the room and my grandmother came after me asking to let her see under my coat. She took them and hit me over the head.
Oh, that did sure hurt. I went out, slammed the door behind me, and started to cry. Fearing that my grandmother might come home, I ran to put the milk in. Soon enough I was going back to her. When I came back, my grandmother was sure angry. She made me run under the bed to stay.
Hoping she forgot about it, I was getting braver.. She called:	“Julia,	Julia!” I did
not answer, for I was ascared She called again, “Julia, Julia Julia, are you not going to bed tonight?”
I spoke up, “yes.” I was not scared this time, for she called out more times. Oh but my heart was thumping.
Julia Shega (Age 13), Lodge No. 1 J. S. K. J.
“Trapping.”	j
One day my brotther went to set traps. That even'^ before I went to bed, I ^ mother to call me early the fl morning. The next rnorrJ1 mother called us. We went ^ see if anything was caugh • „ rised when I got e He "aS
for b*1"
was surpr
A rabbit was caught squealing. I felt sorry l and left him loose. The n ^
time I set the traps I . fly skunk. My brother, his ^ friend and I went. When got there this boy unhooke i chain the skunk was gone. ^ went to catch it and careless. The skunk pulle ^ trap in the hole. We got a ^ and shovel to get the trap ^ The hole was to deep to Se
we ^ I ne'’ef
skunk and trap, so ,home without a skunk, went trapping ever after>
John Sheffle -
Box 139, R- F- D- ’ Turtle Creek-
NOVOPRISTOPLI jg# MLADINSKEGA Oggjj KA ZA MESEC AP«^
1928.
Edward
Ko#1'
BarblCl
MOTHER’S DAY When I was about eight years old, I bought my mother two small flowers in flower pots for Mother’s Day. I put them on a little table in our hall and trimmed them with tissue paper.
When the time came for me to give them to her, I carried them on the little table. One side was heavier than the other and in my excitement the pots and plants fell down.
I was very sorry as I didn’t have anything else to give her. My mother’s gift then was to clean the carpet and two broken nlates.
Pittsburgh, Pa.
This is my first letter to the \Tova Doba. I have read many good letters and stories, so I thought I would drop in a few ines. I belong to the lodge No. 12 J. S. K. J.
“How to be healthy.” It pays to be healthy, because it makes you happy, it help us in school and it helps us to play, to enjoy our lives, to live longer and to have better times. You should eat healthy food and eat vegetable and fruit, drink milk, and lots of water.
There was a girl who liked vegetable and fruit. She did not like to drink milk, but she liked water, and coffee, and sometimes she drank tea. And there was another gril, she liked milk and water. She liked the vegetable and fruit. That girl got fat and the other one got skinny.
If this does not go into the waste basket, I will write more next time. This is all I have for this time.
Anna Žnidaršič (Age 12).
Mary Turk, (L. N. 39 J. S. K. J. Box 471, Roslyn, Wash.
LOST!
One day Patty and I thought we’d go hunting to spend the afternoon. We decided to go to some near by lake to explore "some convenient region for the building of our next cabin. We had not gone a yard in the woods, before Patty had scented the fresh trail of a rabbit. The bushes closed behind him. He was gone before I
Mary Rezek (Age 13), Lodge No. 70 J. S. K. J
PICKING CHOKECHERRIES
One day my sister, some gir friends and I went to spend a day picking chokecherries. We were on our way, and soon reached the spot where we planned to pick them. We were not picking long when we heard footsteps behind us.
We got frightened and jumped behind the bushes. When the comer could not see us, we saw a man coming toward us, He was a dark complexed man. tall and was said he was very mean. We soon tound out who he was, when we saw his face. He soon spyed where we were and chased us- We ran as fast as we could £° anc* soon arrived home with most of our chokecherries gone. Later we found out the man was fired and it was safe to go and pick chokecherries a#Hin-
Annie'Struna (Age 12), Lodge No. 78 J. S. K. J„ Salida, Colo
MAKE — BELIEVE
Paris, France, April jO, 1952.
Dear Editpr:
LOST AND FOUND
One bright day in June we started out for Swan Lake, had taken my pennies along While my mother made the lunch my father and I walked on the bridge. I fell anc dropped one of my pennies into the lake. I began to cry, but my father could not get it out The next month my mother bought some fish from a man When she was cleaning them guess what she found? I gue3s I will have to tell you:	of
course my penny.
I did not care for penny, but I was glad I got it back.
This is my second letter to the Nova Doba. Next time I will write about our school and town.
Julia Verrant (Age 11), Lodge No. 109 J.S.K.J.
THE ACCIDENT
One dav I went to the attic where I found many old fashioned clothes. There were der-oy’s, straw hatt lady’s hats and shoes with button? on top. Ajnny old style dresses, which were very wide. I had an idea, what do you think it was? To dress up in some funnyy clothes.
When I was dressed, I went down stairs' in the kitchen where my mother was cooking.
“Look who’s here,” said mother.
“Well, well,” said sister Vida.
“Well, well!” I called out. “Where did you find those old clothes?” asked mother.
“Where —■ why in the attic! Do you want to see how wide this dress is mother?” I asked. “Yes,” sister replied.
I turned myself around on my heel, the skirt went up and I went “plop” on the floor, my head bumping at the corner of a chair.
“Come here quick, Johanna,” mother called. I was scared and quickly went to her, she looked at me and saw my head bleeding. She washed it out and bandaged it.
Then I took the clothes off and never tried to see how wide dresses are. To this day there is a mark near my eye, I will never forget it happened.
Johanna Kumse (Age 12),
Lodge No. 6 J.S.K.J.
Dr. št. 1.
9660.	9609
Dr. št. 12. Joseph Lavrič - .. Dr. št. 15. Dolores K- , 9619; Wiliam Joseph 9620.	.«9.
Dr. št. 20. Rose T. Ch® j; 9610; Sophie Champa. Elizabeth Champa, 9612’	^
Dr. št. 27. George T. * ^ 9623; Frank J. Kalan-Adolf L. Kalan, 9621; J°sep M. Lumbert, 9624.	^
Dr. št. 31, Albert Reg^ Frank Regina, 9626;
Bayuk, 9627;
9628.
Dr. št. 35. Andy Vicic., -	^
Dr. št. 49. John
Joseph
9661
9635; Nick Jaklevich, 9636’ ePfc novefa Jaklevich, 9637.
Luzar, 9629; Helen jlot*» ■ p
Betty L. Palcar, 9632; ;cti'
Sitf*0
ret
zek, 9631; Wilma 9630; Mary Stanich, 963*
Dr. 'št. 58. Margar zich, 9640.	C'
Dr. št. 66. Angela * 9641; Theresa Petrie, ^
Dr. št. 70. Raymond luk, 9662; Anna Jerina«-Albert Yerman, 9663. ggl3-Dr. it. 84. Joe Hervati^^l,,
a
*ko > 2 ,t£
;fadr
Ho
Cle
!«te,
toli
hd
:?i rrf
!te®
V
Vse,
dt
■<t®i
>n
C|e
*inc
\
člf
a,
b,
' Si
'Ha
\
s
'Stl
':sr
Hip
m
%
ci,
h
S
%
ni
f 1;
»Zr
Dr. št. 114. Mary Mar
;i#
poi
9644.
Dr. št. 120. Helen 9638.
Dr. št. 122. George sky, 9645.
Dr. št. 134. Elsie Oblak, J ^ Dr. št. 140. Tony V jo« 9617; Mary Glazar, 96 Glazar, 9616; Josephine 9614.	;j>c'
Dr. št. 148. Fred FlorlJ‘
9646.
Dr.
9618.
Dr.
9665.
št. 149. Anton ^
,ur*
št. 162. Stella
Id-a
Ely, Minn.
This is my first letter to the Nova Doba, and I hope it doesn’t go into the waste paper basket.
One day my grand mother and I went up town for a visit. Then about six o’clock had to go home to put the milk in, for we get our milk in the evening. I got my coat on and planned
SPRING
Spring is here,
Our hearts are cheered With joy and happinness.
Birds and flowers are happy too For the beautiful Spring Is here.
Busy workers have come,
They are the bees That work so hard.
Soon our older Friend, Summer, will see us.
He too brings joy and happinness.
Martha Kumse (Age 14), Lodge No. 6 J.S.K.J.
Dr. št. 165. Joseph B°n’ Frank Bon, 9648; Willia
9649.
Center, Pa.
This is the frist time I am writing to the Nova Doba.
I am a member of the lodge No. 33 JSKJ.
I am nine years old and in the third grade. I go to Harding School.
Dr. št. 166. Milka
Njefc
1TO'1
yeri<
9666.
Dr. št. 174. WiUia”1
9667.
Dr. št. 188. Mary
9643.	.1	.	.
Dr. št. 190. Mary AnJ f’rjJ# Frances Pajnich, 965 ’ Stayer, 9652; Mary 96» 9653; Frances Pez^1 ’ po> Mary Petritz, 9655; „ cevich, 9656; Regina g(P 9657; Matilda Roncev* ’ ^ Paulina Pajnich, 9faa’Vl»‘t Vlaisalovich, 9668; k°‘ lovich, 9669; Zgg?1' vich, 9670; Olga Klune’
 -0—■—^
POPRAVEX'
V ‘naznanilu in	tj4j
joči se^ pokoj nega 1 ^ pfio^
da v Exportu, Pa-
so
v Novi Dobi dne 9.
med darovalci vence',, g# j
izpuščena imena: ljl)l
čič s soprogo in	K
soprogo. Ta ponton tol«1
uredništva se tem	^ y
pravi j a.
and1 ’eniflž told e ne*1 irni®* Qnt to
ht. * there.
e
r hi"1
ight* s W >n ffe 3d the We
/ast0 >d tH«
jpick
p out’
et t^ nevef
ler.
). 4l>
k,pa
0
W
til
avbic'
arb‘Cl
amPa-
9611’
{al*"'
9622;
-obi*’
Oprave o pravilih
Nadaljevanje iz 1. strani)
10 tajnik pove prizadete-j8’zfkaj je odklonjen. Seve-'tajniki bi morali držati vse ne tajnosti, da se pove ,° Prizadetemu.
^eri 20. Uradno glasilo jed-, ’točka 3. se naj spremeni % Jko, da se imenik krajev-. društev priobčuje vsake
ttfegi
ece enkrat. Naš list je
',Majhen, treba je pa kaj
J važnega priobčati. Popol-
zadostuje enkrat na tri sece
j
29. se naj toliko spreme-|ja se bo glasilo na blagaj-L, *blagajnik naj ostane vse.
. !°cki 2g.
Sik
se naj doda, da bla-
pji ■ spi>ejema vse čeke za \8ko podporo ali odškodni-
Vse druge izvanredne te od jednote, ter jih
w
^ °ddati upravičenim čla-kakor hitro je mogoče. ,en 3o. Sprejem članov v ,°to. Točki 2. naj se doda: 40ca morata biti dva cla-h °t priči pri zdravniku
5° Tga)-
jL 11 ^5. Asesmenti na jed-I 'bolniški sklad se bo mo-l 0večati. Seveda se marši-J1 boji velikih naklad; 13. ^Jcija ne bo' mogla pre-Moje priporočilo bi
njih
Ua
!P rgar‘ 0-evic”’
se zviša bolniški sklad, naj bi glasila točka 2.: 0Pravni člani, ki so za-Hf ani tudi za bolniško pod-V 11 odškodnino, plačujejo v ^rugih asesmentov tudi ^flerit za bolniški sklad, in L $1 dnevne bolniške j|0l’e 90c, za dva dolarja (j.j0 $1.90. Poleg tega je tj ,^ano tudi za poškodnin-
se
b»k,
piv.
I0c. Ostalo naj osta-
sedaj.
Skor
• G*
963«
-v
36. Bolniška podpora
?1 1
za bolniško
oni'
jeli'
podporo bolniške
ižp -• Sklad za $3 se naj ; ti. Res
je, da se razredi
ln $2 dnevne Itore
j. adržujejo, ali vseeno si i2f ko mislimo, kako je.
- br^ 'di za en dolar dnevno ni
51	%	-z^rPan> za 1? Mu. tfli1
S^a^a Prede. Nismo še |zadnje naklade, kako ioe zadela. Sklad za $3 je “°lj prizadet. Ako vza-
sluč
jetri0'
12.
»H
96^'
96I3'
:0#'
šla* ' joc > ja^
lU^'
ra#
9#
§»0
^ ‘MUčaj, da je član za en
•5
1*
rti
r
60
K 0*.:-1 f
'!avar°van, se ne javi za tj Malenkost, fter se mu MftČr ~	■	-	.	.	.
;a. Za dva dolarja je boljše. Vzemimo si 1V —nizaciji, pri vsaki $2 !^j° je $4. To je že lepo.
i^o
I«,
°r£a
10
za
j, case v [»ih 14 .. stapalo
%
katerih smo mesecev, ko vsepovsod. Se-
s tem ne mislim žaliti ni
*• F'akt
' aKl' Pa je, in se ne da kolikor višje je član
’’ U
toliko bolj pogo-
\ Se bolezen oglaša. Vze-^Hi?1 zavarovanega pri dveh
!'it j^'lcijah po $3 dnevno, Plača. Danes je ma-l^ilj	delavcev,	ki bi za-
'\kip0 $6 na “šiht”. Tudi >'^Vi V skladih se kaj ra-bolnim. Naj bi bile
ft 2{loi i	v	,
■fi4	^Je	v pomoč	trpečim,
l’^4t	f	‘se denar	napravil
,Hj’| ° je človek bolan. \a„.. k° pristopi v več or-
acii
1 ’r|(^ai'ja dnevno. Je le-
Se -	•
1"’
si>m o simulaciji K ^ °11. Ako im? m več dru-" 85.,^ Vedn° opazuje nekdo.
1>a ^^an dveh, p& pri ij °. H^0 ^ dnevno, je pa že j’ d^]j u Se človek malo pole-Je treba. Velika JvHtl..Pr' organizaciji za-> ^('c * velike naklade, ka-Jl6(j bo mogoče uiti. Za !,^d, j|'.1 vzemite en dolarski je vedno predpisa-Ma ' V ostalih je pa ved-
fr’39 ♦ -
Vri-; ekl 4-naj se do_ '■1 >■	° •' “Kadar član na-
-i° mora Predlo-
»i>r
1 Pa se da zavarovati
*e ‘'lovek zavaruje. To-Uimio več organiza-e J^’ecej trdo kontrolira-
resnici vreden, da se mu nekaj izplača iz sklada izrednih podpor, naj jo društveni odbor podpiše ter da društveni pečat”. Mogoče se bo kateri jezil glede tega, vseeno je pa lepo. Kadar je treba komu kaj pomagati, smo menda Slovenci edini, ki imamo srce za siromake. Lahko se pa take stvari delajo pod plaščem kakšne druge, ne pa bratske ljubezni. Zato priporočam, da bi se dodale zgorajšne besede k točki. Ako kdo potrebuje, ali da je storil kaj dobrega za jednoto, naj vselej prosi pri društvu. Ako članstvo vidi, da je potreben in da je morda res zaslužil, ne bo članstvo nikdar odreklo, ampak vedno bo priporočilo gl. uradu za izplačilo.
Frank Kramar, član dr. Sloga št. 174 JSKJ.
^ ;VoJega društva, ki jo ^ ,av;;ieti ali zavreči. Ako U !ze> se ne sme poslat) ^co se jo potrdi Zlla, da je dotični v
Rockingham, Pa
Naj bo še meni dovoljenega malo prostora v našem glasilu Nova Doba k razpravam o pravilih. Ker se večina razprav vrti okoli imena, se še jaz malo pri imenu ustavim. V zadnjem času se vedno bolj pogosto oglašajo člani za iz-premembo imena in utemeljujejo svoje razloge. Vsak priporoča nekaj, kar je po njegovem prepričanju koristno članstvu in Jednoti. Jaz imam tudi svoje prepričanje, in to je, da je najboljše, če ostane ime po starem. Za to imam tudi svoje razloge. Ako se ime izpremeni, bodo veliki stroški neizogibni, napredek pa v najboljšem slučaju tak, kakor je sedaj. V nasprotnem pa veliko slabši. Nekateri nas tolažijo, da ime se lahko izpremeni z jako majhnimi stroški. To je vse lepo, takih obljub smo že vajeni, marsikdo jih je že na lastni koži občutil. Prej se obljubuje to ali ono, kadar pa daš svojo besedo in podpis, potem pa plačaj, hočeš ali nočeš, tukaj je črno na belem. Naše društvo je majhno v primeri z drugimi, vendar je v r.j^rn članov več različnih ve-roizpovedanj. Vsi brez izjeme smo pa edini v tem, da naj ostane ime pri starem. Tudi izraz sobrata Kochevarja iz Co-lorada se mi ne zdi primeren, tisti namreč, ki se tiče napisa na mesnici. Kdor bo čital pravila JSKJ ne bo presenečen, ker bo dobil v JSKJ vse, kar pišejo pravila. Ker je pa stvai laka, da vsem ne more biti ustreženo, naj se torej ustreže večini. Večina pa bo, po mojem mnenju, zato, da ostane ime po starem. In tudi zasluži, da se ga ob 30-letnici v njenem rojstnem mestu zapiše / zlatimi črkami.
Člen IX., točka prva. naj bi .se izpremenila v toliko, da bi vsako društvo, ki šteje 30 ali več članov štiri mesece pred konvencijo, bilo opravičeno do enega delegata. Društva z več kot 200 člani bi smela poslati po dva delegata, več pa nobeno.
Nagrade za nove člane, po mojem mnenju, tudi he prinesejo Jednoti toliko koristi, kolikor se zanje izda. S tem dobimo tudi mnogo nezaželjenih članov. Nekateri prav nič ne gledajo pri nabiranju novih članov za korist Jednote, ampak samo za nagrade. Kdor je dober član Jednote, bo pa tudi brez pričakovanja nagrade nagovoril človeka za pristop, če se mu vidi, da bi bil dober član. S tem ne mislim nikogar žalili, ker dobrim organizatorjem te vrstice niso namenjene. Nekateri se radi opravičujejo s tem, da bo novega člana itak zdravnik preiskal. To je vse dobro, toda pri tem vemo. kako nekateri zdravniki preiskujejo prosilce za v društvo.
Zadevo glede bolniške podpore prepuščam drugim bolj zmožnim, v prvi vrsti našemu vrhovnemu zdravniku. Vseka kor bi pa priporočal, z ozirom na primanjkljaj v bolniških skladih, da se podpora za ne
delje ne bi plačevala. To bi bilo, po mojem mnenju, boljše, kakor pa preveč zvišati ases-ment. Saj smo po večini delavci člani Jednote in v nedeljo tudi ne zaslužimo. Razredi naj ostanejo vsaki zase, kot so zdaj.
Priporočal bi tudi, da naj bi se mladim članom dalo nekaj prednosti za pristop, to je, da bi mogli pristopati z nižjo pristopnino, kot starejši. Do gotove meje bi mogla biti za mlade člane sploh prosta pristopnina. — Pozdrav vsemu članstvu !
Frank Mavri,
član dr. št. 146 JSKJ.
Monessen, Pa.
Tudi jaz se oglašam z nekaterimi priporočili za izboljšanje pravil. Glede bolniške podpore bi priporočal, da se vsaki mesec sproti poroča v našem uradnem glasilu o izplačani bolniški podpori. To je, navede naj se ime člana, ki je prejel podporo, s številko društva in svoto izplačane podpore. Na ta način bo vsak član vedel, kdo prejema bolniško podporo. Nekateri člani ne morejo priti na vsako sejo in o tem nič ne znajo, če bodo taki člani videli, kateri član njihovega društva prejema podporo, utegnejo preprečiti marsikatero simulacijo. Imenik društvenih uradnikov naj bi se priobčil enkrat na tri mesece, in ne vsaki mesec kot zdaj. Glede zastopstva na konvenciji bi priporočal, da je vsako društvo, ki šteje vsaj 50 članov, upravičeno do enega delegata, vqč pa nobeno, čim manj je delegatov na konvenciji, tem hitreje/ gre delo od rok in prihranilo bi se precej. Mala društva naj bi se združila z drugimi, da dosežejo gotovo število članstva za zastopstvo na konvenciji, čim več delegatov pride skupaj, tem bolj na dolgo se vlečejo razprave. To lahko vidimo pri drugih organizacijah.
Priporočam tudi, da bi se poleg glavnega tajnika izvolilo na konvenciji tudi drugega tajnika, in sicer naj bi bil izvoljen tisti, ki dobi za glavnim tajnikom največ glasov. V slučaju potrebe lahko drugi tajnik takoj zavzame mesto glavnega tajnika in ne bi bilo treba v to svrho nobenih volitev, Priporočam dalje, da naj vsaka družina prejema le po en iztis glasila, ker to popolnoma zadostuje. Jaz dobivam za mojo družino tri iztise, torej dva preveč, ker se samo pova-Ijujeta okoli. Pri tem bi se dalo precej prihraniti. (Kjer je več članov v eni družini, se lahko nekateri prostovoljno odrečejo glasilu. Vsako leto je poslan vsakemu društvenemu tajniku odtis naslovnika dotič-nega društva, da tajnik pregleda naslove, če so pravilni, in črta tiste, ki se prostovoljno odrečejo glasilu. Brez takega obvestila pa jih urednik-upravnik ne more črtati, kai na svojo roko. Op. urednika). Priporočal bi tudi, da bi se' morali novopristopli člani izkazati glede svoje starosti s kakšno uradno listino, na primer z domovnico, delavsko knjižico, krstnim listom, prvim ali drugim državljanskim papirjem itd. Kdor tega ne bi imel, bi moral prinesti zapriseženo izjavo o svoji starosti. Danes se ne more vsega verjeti na be sedo in pogled. Danes so taki časi. da utegne eden ali drugi svojo pravo starost zatajiti pri zdravniku in tajniku, da bi plačeval manjši asesment. Priporočljivo bi bilo tudi nekaj ukreniti, da se plača za umrlim članom dolg na hrani in stanovanju. Seveda je treba računati s tem, kaj postave v lem oziru dovoljujejo.
John Likan,
član dr. št. 68 JSKJ
ke dela z razpravami o pravilih. člani izražajo svoja mnenja, svoje želje in priporočila za izboljšanje naših pravil. To je prav hvalevredno, ker s tem se bistrijo pojmi in konvencija bo imela lažje delo in bo hitreje končana, kar bo Jednoti prihranilo mnogo stroškov. Člani priporočajo različna pota k boljši rasti in procvitu organizacije. Drugi člani, ki to čitajo, pa naj razmišljajo o različnih predlogih, v koliko bi bili v korist organizaciji in v koliko ne, in naj o tem dajo navodila svojim delegatom, ki jih bodo zastopali na konven ciji.
Kar se tiče izpremembe imena, priporočam članstvu, da dobro premisli, predno se odloči za to. Nekateri dopisniki pišejo, da ne bo mnogo stroškov, toda ne vem, kako računajo. Jaz sem o tem nekoliko premišljeval in sem prišel do zaključka, da če se ime izpremeni, bodo veliki stroški, ker bo treba izpremeniti vse uradne listine, pečate, knjige, zastave, regalije, znake in certifikate itd., kar bo stalo lepe tisočake. Znalo bi tudi radi tega priti do razpora med članstvom. Meni ni toliko za staro ime, kakor za slogo med članstvom, katero opazujem in vživam že 20 let pod okriljem JSKJ. Nekateri trdijo, da se listine lahko še naprej rabijo, kakoršne so, toda to se meni zdi smešno. Vzemimo na primer samo nakaznico JSKJ in jo pošljimo kakšni drugi organizaciji v izplačilo. Ali bi se ne norčevali iz nas? Ker vidim, da so kolone v,našem glasilu zadnje čase vedno premajhne za veliko število dopisov, naj to zadostuje za danes.
(Kar se tiče društvene seje, je priobčeno na drugem mestu. Op. urednika).
Z bratskim pozdravom Peter Klobučar, preds. dr. št. 144 JSKJ.
bi utegnilo napraviti večjo nezadovoljnost kot je sedaj.
Naj navedem slučaj organiziranja, oziroma ustanovitve tukajšnega društva. Reči moram, da mi ta črka, oziroma ime ni delalo nikakih preglavic. Nasprotovali so le tisti, ki niso želeli, da se ustanovi v naselbini društvo naše Jednote. Dosti se dobi tudi takih, ki mislijo, da jih hočeš spraviti v KSKJ, če ga nagovarjaš za našo organizacijo. Ko mu pa poveš, da* priporočaš J. S. K. Jednoto, pa navadno vs&k reče, da tista organizacija ni slaba, toda pristopiti ne more, ker im? že več drugih društev. Take in podobne izgovore dobi človek pri agitaciji. Brez stroškov se ime t?e bi moglo izpremeniti, to raznme vsak otrok. Ime naj bi torej ostalo, kot je.
Nadalje bi bilo dobro, da bi se izpremenila prva točka XXX. člena, namreč, da-bi lahko pristopili ljudje vsake narodnosti, izvzemšiN črnce, Kitajce in Japonce. Prepričan sem, da bi tuintam dobili dobre in poštene člane tudi med Američani, Italijani, Nemci itd. Dozdaj ni dovoljen vstop takim narodnostim.
To naj za danes zadostuje. Se morda o priliki še kaj oglasim. — Bratski pozdrav vsemu članstvu!
Valentin Murn,
član dr. št. 154 JSKJ.
Detroit, Mich.
Vidim iz našega glasila, da ima sobrat urednik polne ro-
Herminie, Pa.
Tudi pd, društva Veseli Slavček, št. 154 JSKJ naj se nekoliko oglasimo k razpravam o pravilih z nekaterimi nasveti. Kakor se mi dozdeva bodo najvažnejše zadeve one, ki se tičejo bolniške podpore in naklad. članstvo našega društva priporoča, da se tridolarski bolniški sklad opusti. Za endo-larski in dvadolarski sklad naj bi se asesment zvišal za 25 centov pri dolarju. Sedaj plačujemo 75 centov v endolarski sklad, $1.50 pa v dvadolarske-ga. V bodoče naj bi se plačevalo dolar za dolar, in dva dolarja mesečno za dva dolarja dnevne podpore. Na ta način mislim, da bi se izognili neljubih naklad. Dotični člen pa naj v ostalem ostane neizpreme-njen. Ako bodo bolniki in bolniški obiskovalci vpoštevali njegovo vsebino, ne more priti do naklad.
Druga bolj važna zadeva bo menda glede imena, oziroma radi tistega ubogega “K”. Po našem mnenju je najboljše, da vsako društvo glede tega odglasu.je. Seveda glasovanje bi moralo biti tajno in kolikor mogoče pod strogim nadzorstvom, da ne bi mogel potem nihče sumiti, da ni šlo pravilno. Rezultat glasovanja naj bi prinesel delegat na konvencijo. Društva, ki ne bi poslala delegata, pa naj bi sporočila izid glasovanja glavnemu tajniku. Na konvenciji pa naj bi dal konvenčni predsednik na' glasovanje, kjer se bo pokazalo, kje je večina. Po mojem mnenju je itak malo preveč debatiranja samo radi ene črke. Ne veseli me, da bi se spuščal v debate in ugovore. Omenim naj le toliko, da se mi zdi, da bi bilo boljše, če bi ime ostalo, kakoršno je. To iz razloga, ker bi izpremenriba mogla zanesti razdor in prepir v organizacijo. To bi nam vzelo ugled in demokracijo. Če bi se ime izpremenilo, bi želel eden takega, drugi drugačnega, kar
Barberton, O.
Odkar se je začelo razmo-trivati v našem glasilu glede bodoče konvencije, pazno zasledujem mnenja in nasvete posameznih članov, kakor tudi sklepe posameznih društev J. S. K. J., ki so seveda raznoliki. Odločil sem se konečno, da tudi jaz podam svoje mnenje.
Eno najvažnejših vprašanj na bodoči konvenciji bo brez dvoma, da-li naj Jednota ostane še zanaprej pod starim imenom, ali naj se isto spremeni. Po mojem mnenju označba “katoliška” dosedaj ni mogla delati toliko zaprek pri pridobivanju novih članov, kot nekateri sodijo. Posebno lahko trdim, da v naši naselbini ne; in to menda velja tudi za tiste naselbine, iz katerih priporočajo društva, da se ime ohrani staro.
Vem pa, da razmere niso povsod enake, in da se ne sme soditi vseh naselbin po enem kopitu. Biti ne smemo ozkosrčni, vsaj toliko ne, da bi ne hoteli verjeti, da je v marsikateri naselbini razpoloženje med rojaki morda precej drugačno, kot pri nas, oziroma v naselbini, kjer bivamo mi, naj bo to kjerkoli že. Jaz, kot 22-let-ni član JSKJ bi priporočal delegatom 13. redne konvencije, da jednotino ime primerno spremene. Že pred 12. konvencijo, sem bil v razpravi glede združenja omenil, da bodimo; popolnoma nevtralni in nepristranski, in priporočal sem, da naj se črka “K” nadomesti s črko “P”, da ne bo spodtike. Kot delegat zadnje konvencije sem tudi glasoval za izpre-membo jednotinega imena. Priporočam tudi danes članstvu in delegatom bodoče konvencije, da delujemo stvarno in brez fanatizma že pred konvencijo, namreč na društvenih sejah v smislu, da se ime Jednote izpremeni tako, da bo odgovarjalo pravilom, duhu časa in naši mladini. Mi vedno povdar.jamo kot eno najboljših strani naše organizacije, da je popolnoma nepristranska, da ne nasprotuje nobeni verski ali politični skupini, in da tudi nobene ne pro težira. V imenu pa kažemo svetu nekaj druzega.
Moje mnenje je, da moramo naši mladini kar najbolj ugladiti pot v organizacijo, če jo hočemo pridobiti in obdrža ti. V nasprotnem slučaju ne pojde k nam, ali pa nas bo v gotovem času pustila in bo pristopila k drugim, morda tu
jim organizacijam. Jaz ne priporočam le odstranitev črke “K” iz imena, ampak odstranita naj se “K” in “J”. Tu rojena mladina ne mara veljati za Jugoslovane. V prvi vrsti je mladina ameriška in do gotove meje priznava tudi, da je slovenskega pokojjenja, tuintam bolj, tuintam manj.
Ni moj namen nikogar žaliti, toda se mi vendar čudno vidi, zakaj se nekateri člani tako boje izpremenitve imena. Kolikokrat se izpremenijo imena velikih kompanij, bančnih zavodov, železniških družb celo imena mest in gora, brez posebnega razburjenja in jeze. Nikomur ne bo z izpreme-njenim imenom odvzeta nika-ka pravica, ki jo zdaj uživa pri organizaciji in nobene skupine se ne bo protežiralo. Jednota bo gotovo ostala na nestrankarskem stališču, kot je zdaj, in se bo član katerega koli prepričanja počutil doma čega in enakopravnega v njej. Nihče ne bb siljen, da se udejstvuje versko ali politično kjerkoli, in nikomur ne bo za-branjeno. Take zadeve so privatna stvar vsakega posameznika in ne sodijo v bratsko podporno organizacijo. Bilo bi torej samo prav, da bi tudi ime ne delalo vtisa, kot da se organizacija nagiba h kaki določeni skupini.
Po mojem mnenju se tudi ustanovitelji in pijonirji ne bodo čutili užaljene radi primerne izpremembe imena. Če jim je organizacija pri srcu, o čemur ne dvomim, bi morali z veseljem pozdraviti vsak korak in vsako izpremembo, ki meri na večjo popularnost in razmah Jednote.
Kar se pa tiče društvenih zastav in regalij, pa se mi zdi, da to itak ni več v modi, kot je bilo nekdaj. Mi starejši člani smo pred desetletji pač radi paradirali okrašeni z rega-lijami in za našimi zastavami po cestah, danes pa, posebno po mestih, ne vleče to več tako kot nekdaj. Ker se izklicujemo na mladino in računamo z njo kot našo garancijo za bodočnost, bi pripomnil, da se posebno mladina ne navdušuje za take parade za društvenimi zastavami, opremljenimi s temi ali onimi znaki. Ako bodo že korakali, pojdejo pač najraj še in najbolj brez predsodkov za ameriško zastavo Sem že osmo leto predsednik tukajšnega društva, in mislim, da poznam članstvo, dasi ga imamo skoro 200 samo v odraslem oddelku. Sklepam tudi, da ne bi dobili mnogo naših mladih, da bi paradirali za kakšno drugo zastavo kot ameriško. Društvene zastave in regalije torej, po mojem mnenju, niso tako velike važnosti, da bi se radi istih morali bati izpremembe imena, če drugi važni razlogi govorijo za to.
Kqt sem že omenil, jaz nisem zato, da se odstrani črko “K”, oziroma, da se ista nadomesti z drugo, če nismo pripravljeni odstraniti tudi črko “J”, je boljše da ostane, kakor je. Ime naj bi se torej bolj temeljito izpremenilo. in sicer tako, da bo bolj ugajalo mladini, katero hočemo na vsak način pridobiti. Ako bi odstranili ali nadomestili z drugo samo črko “K”, bilo bi še več izpodtikanja nad našo Jednoto, posebno od nepoklicanih. Že zdaj se nam večkrat namiguje, da nismo to, kar v javnosti kažemo. Če ime samo enostransko izpremenimo, {bo se nam pa brž podtikalo, da sledimo drugim, ali da smo se pognali v nasprotno smer. Pred leti je neka večja organizacija izpremenila v pravilih nekaj točk, tikajočih se društvenih uradnikov, in videli smo po konvenciji, koliko vrišča je bilo nato po časopisju radi tega. To bi se utegnilo zgoditi, če mi ime organizacije le malo .takorekoč enostransko izpremenimo. Imejmo torej dovolj korajže, in bodimo dovolj
širokopotezni, da ime izpremenimo tako, da ne bomo dali nikomur povoda za razna podtikanja.
Če smo za rast in napredek naše organizacije, skrbimo, da odpremo vrata za mlade člane. Ime naj bo tako, da ne bo v mladini vzbujalo nikakih predsodkov, in pravila taka, da ne bodo zabranjevala vstopa dru-gorodcem, če so le bele polti. Sicer ne mislim, da bi drugo-rodci trumoma pristopali, toda naša mladina, ki čuti v prvi vrsti ameriško, bo tuintam privedla v organizacijo tudi svoje mlade prijatelje, ki niso slovanskega pokolenja. Koncem konca bo organizacija postala ameriška, če se bo obdržala aa površju. Da ostane in raste, to je vendar želja nas vseh. Mi ne moremo danes zidati samo na take člane, ki so pri organizaciji samo zaradi njenega imena. Nekateri teh imajo že danes svojo mladino drugod.
Res je da vidimo našo mladino včasi nastopati na odrih in jo slišimo govoriti slovensko. To je lepo in razveseljivo, toda ne vem, če pomeni za napredek naše organizacije toliko, kot nam hoče kdo namigovati, ker navadno nastopajo kot člani drugih skupin. Mi moramo v prvi vrsti računati s tem, kaj koristi naši Jednoti. V razpravah o pravilih rešujmo le probleme naše organizacije, in se dotikajmo drugih le v toliko, kolikor bi nam utegnili koristiti ali škodovati. Volilna misel nam mora biti korist J. S. K. Jednote, kadar razpravljamo v našem glasilu o izboljšanju njenih pravil. Vsi imamo seveda pravico do gotove meje polemizirati s člani, ki so drugačnega mnenja, toda pri tem ni treba pretiranega hvalisanja tega ali onega. Vsi se imamo še dosti za učiti. Tudi se mi ne zdi potrebno navajati imena tega ali onega dopisnika, ker to že diši po osebnosti. Oseba naj bo pri razpravah postranskega pomena. Zavedajmo se, da smo bratje, ki si kot Slani JSKJ ne moremo in ne smemo biti osebno nasprotni. Vsi gotovo želimo Jednoti vse najboljše, četudi morda priporočamo za napredek različna pota.
John Balant,
predsednik dr. št. 44 JSKJ.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 2 strani)
Chicago, IH.v
Člane društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ obveščam tem potom, da sem se preselil, ter jih prosim, da se v vseh zadevah, ki se tičejo tajništva, obračajo na spodaj navedeni naslov. Vso člane prosim, da točno plačujejo asesmente, in sicer naj vsaki plača do 25. v mesecu. Jaz ne morem za nikogar zakladati, in kdor ne bo plačal svojih prispevkov do 25. v mesecu, bo suspendiran.
Z bratskim pozdravom Ignac Janc, tajnik,
1937 So. Trumbull Ave., Chicago, 111.
Chicago, 111.
Cenjene člane društva Zvon, št. 70 JSKJ vabim, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 20. maja v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo mnogo reči, katere bodo morale biti rešene. Kakor se sliši, bo tudi mnogo novih kandidatov. Bratje in sestre, sto* pimo malo okoli svojih prija teljev, da jih nagovorimo za vstop v društvo in Jednoto. Gotovo ima kateri kakšnega znanca, ki še ni pri nobeni organizacij i, ali pa morda le pri eni. Poskusi naj ga nagovoriti, da ae tu postane član. Dvoje društev se že vzdržuje, v slučaju] potrebe pa prav pride podpora.
Naj navedem za vzgled pokojnega sobrata Josepha Bege-la, kateri je preminil dne 4. maja 1928. Pokojni Begel je bil bolan približno tri leta, brez (Dalje na 6. strani)
IZ URADA GL TAJNIKA
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
Odrasli oddelek.
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
191
132
133
134
135
136
137
138
139
50.04
93.83
56.51
288.04
43.71
293.10
75.23
96.56
97.41
68.10
34.94
208.24
208.59
43.34
111.82
245.66 202.29
88.33
126.42
105.66
74.56
Za	mesec april 1928.	
Št. dr.	Dohodki	Izdatki
1	$873.89	$626.00
2	637.77	421.98
3	156.36	58.00
4	151.44	247.50
5	223.19	156.00
G	576.34	361.00
9	515.05	485.00
11		13.50
12	274.25	38.67
13	97.39	46.00
14	59.93	30.00
15	339.17	187.50
16	265.31	28.00
18	449.86	1,140.50
20	423.12	189.00
21	386.07	497.00
22	201.13	77.00
25	503.39	158.00
26	715.30	710.00
27	83.48	40.00
28	110.00	130.00
29	221.85	98.00
30	590.01	280.00
31	290.38	216.00
32	74.00	101.00
33	291.25	145.00
35	203.78	388.50
36	721.91	263.00
37	1,091.05	180.50
39	411.25	111.50
40	366.33	155.50
41	93.47	34.00
42 ,	279.51	
43	134.19	40.00
44	400.16	80.00
45	524.95	99.50
47	149.33	86.00
49	279.90	95.00
50	149.53	
51	40.54	
52	60.94	
53	313.74	18.00
54	98.39	10.00
55	191.44	42.00
57	263.94	79.50
58	184.36	107.40
60	100.29	36.00
61	197.72	
64	38.37	25.50
66	421.58	127.50
68	132.62	
69	71.16	101.00
70		196.67
71	501.13	160.00
72	52.99	
75	155.13	
76	88.03	37.00
77	185.70	31.00
78	200.61	45.00
79	30.36	
81	96.58	90.00
82	186.30	52.00
83	59.13	120.00
84	159.74	47.00
85	248.68	116.00
86	94.74	18.00
87	115.31	98.56
88	170.40	96.00
89	181.37	
90	52.15	60.00
92	172.51	132.00
94	401.40	
99	151.36	81.00
101	104.10	73.00
103	282.05	323.00
104	164.74	53.00
105	221.33	217.00
106	145.21	299.00
107		115.00
108	171.69	53.00
109	136.29	197.00
110	160.63	107.04
111	122.40	75.50
112	102.09	
114	384.89	439.67
116	128.55	40.00
140		147.06	
141		80.40	165.50
142			
143		91.44	181.50
144		220.74	25.00
145		121.14	133.00
146		5(5.93	
147		61.12	15.00
148		72.59	54.00
149		246.79	36.67
150		145.29	172.00
151			18.00
152		95.54	86.50
153		17.24	17.00 j
154		185.81	138.00
155		40.67	
156		57.76	
157		43.68	
158		92.84	41.00
159			68.00
160		95.21	45.00
161		24.30	
162		187.56	21.00
163		64.15	70.00
164		71.08	19.00
,165		110.75	•
166		101.47	
167		71.77	58.00
168		77.88	66.00
169		56.97	
170	t	2G.23	
171		291.48	113.00
172		58.16	
173		60.67	
174		120.15	
175		52.80	28.00
176		153.18	62.00
178		31.72	
179		54.33	20.00
180		119.02	
181		29.90	118.00
182		47.03	196.00
183		69.23	66.00
184		52.74	
185		43.52	
186			24.00
187	<	34.77	
188		31.96	
189		22.89	
190			12.00
191		45.74	
142	za	marc 80.80	
165		96.11	
186		58.53	
Skup.		$27,684.49	$16,700.99
	Joseph Pishler, 	0-—		gl. tajnik.
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
Mladinski oddelek Za mesec april 1928.
Izdatki
98.00
33.00
178.00
246.00
*
571.00
309.00 65.33
46.00
423.50
78.00
56.00
78.00
129.00
162.50
89.00
136.00
št. dr.
1
o
3
4
5
6 9
11
12
13
15
IG
18
20
21
22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 88
69
70
71
72
Dohodki
>34.95
37.50 3.75
4.35
4.35 17.40
7.20
7.65
9.65
6.45
13.80
13.50
21.90
7.65 5.55
19.20
35.10
3.25
2.25
18.90
17.25
7.05 1.50
16.65
7.35 27.15 22.95
13.05
10.80
5.85
9.45 3.30
14.25
29.10
2.40
10.65
1.20 1.65
10.35
2.40 8.10 9.15 5.25
2.85
11.25 .30
22.50 7.20 3.20
15.00
.90
200.00
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88 89 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137 ] 38
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155 157
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172 178
174
175
176
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188 189 191
5.85
3.00
3.75
7.65 1.05
4.50
1.35 1.20 442O
5.40
4.50
3.30 1.80
5.40
9.15 18.30
8.10
8.15
4.50
4.95
3.75
4.65
10.05
3.15 8.55
6.00 .75
15.00
9.30 2.70 2.25 3.00
8.85
3.45
13.35
3.30
3.60
1.65
4.50 .60
3.75
9.60
3.45 2.10
10.50
3.30
4.95
2.85
.90
2.55
1.30
2.10
2.70
3.00
l'.0!>
1.35
1.80
10.35
3.30
1.95
.15
3.75
1.50
3.75
1.35 5.25
.75
.45
3.60
5.70
2.40 1.95 1.50 1.05
7.20
1.20 1.20
6.75 .60
3.45
.75
1.35 .90
1.35
1.65
2.40
1.80
.30
.45
2.10
142 za marc 2.40 165	3.75
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
presledka. Zdravil se je na vse mogoče načine in mnogo denarja je izdal za zdravnike in zdravila. Od matere J. S. K. Jednote je prejel več sto dolarjev podpore. Hudo mu je bilo, toda še hujše bi mu bilo, da ni bil član nafte dobre Jednote.
Torej, stopimo na prste in j agitirajmo za rast Jednote in j posebej za rast našega društva, da bo ob času konvencije največje društvo naše Jednote v državi Illinois, da se bo glas našega “Zvona” slišal daleč na okoli. To zamoremo storiti in bomo dosegli, če vsaj vsaki pe ti član dobi po1 enega • novega. Jaz sem že gotov za enega. Zato na delo vsi!
Naš glavni predsednik priporoča, da bi društva na sejah, oziroma po završeni seji glasovala, da li so za ohranitev starega imena Jednote, ali so za to, da se ime spremeni. To je zelo dobra ideja, ker se bo na ta način pokazal sentiment članstva, naj bo tak ali tak. S tem bo mnogo okrajšano delo konvenciji in se bo lahko Jed-noti prihranilo več tisoč dolarjev. Torej, udeležite se polnoštevilno prihodnje seje, da bomo ob zaključku seje glasovali o tem. Želim dalje, da pridete v javnost s svojimi nasveti glede bolniške podpore in drugih morebitnih izprememb v pravilih. Vsi na delo za večjo in močnejšo J. S. K. Jednoto!
John Zvezich, tajnik dr. Zvon, št. 70 JSKJ.
  O-------------
Točnost pošte.
Ameriški poštni sistem je, kljub svoji priprostosti, eden najboljših na svetu. Leta 1925 je zvezna vlada plačala za eno registrirano in izgubljeno po-šiljatev izmed vsakih 23,583 komadov. Od zavarovanih po-šiljatev se je izgubila ena na vsakih 529, izmed C. O. I). po-1 slanih pa ena od vsakih 453.
Imam na zalogi že nad 14 let
Tubasove harmonike
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatid-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in jStirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove,	nove gotove
mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NT.
Edini zastopnik la uloiiiik LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdmt*«ifc Driavab
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4»05 Butler Street,	Pittsburgh	**■
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Porj£‘f
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ainei1* stari kraj. Pišite ali pridite osebno.	^
:
V
*
v
•5*
i
%
NAZNANILO
Ho,
J
Višek potovalne sezone se hitro bliža. Skupina rojakov za skupino odhaja v stari kraj, bodisi na obisk ,ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen na pot to poletje, je skrajni čas, da se definitivno odloči in si rezervira prostor.
Slavnemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem P° | torn prav vljudno naznanja, da bo pogrebniški za TEŽAK JENCO, 209 Indiana Street, Joliet, nois, tudi za naprej posloval in oskrboval vse v po#1 niško stroko spadajoče posle ravno tako in pod >31 imenom kakor do sedaj.	^
Vsem prijateljem in znancem se za v preteld0^ skazano naklonjenost prav iskreno zahvaljujemo >n priporočamo tudi v bodoče. Naše geslo je: Zmeme ne. postrežljivost in vljudnost.
TEŽAK in JENCO per Mrs. Jean M. Težak
209 Indiana. Street, Joliet, Illinois.
ce-
t
- ~	-	i	A
Na ‘J. junija se vrši naše glavno j J skupno potovanje, 'na neprekosljivem j J francoskem parniku “Ile de France.” I To potovanje obeta biti eno od naj- i jr večjih. Udeležili se ga bodo rojaki i? st Brooklyna, New Yorka, Pittsburgha, ; X Clevelanda, Chicage, Indianapolisa, v Jolieta in mnogih drugih naselbin. 1 J Razume se, da bo tudi to pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov. Naši potniki bodo imeli prostor v najboljšem delu parnika. Priglasite se čim prej tudi vi. Ne odlašajte več!
I + -J1
i
T
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici se ten1P® tom naznanja, da cvetličarska obrt TEŽAK FLOR 209 Indiana Street, Joliet, 111., bo tudi v bodoče P°3 ^ vala in oskrbovala vse v to svrho spadajoče posle P0 istim imenom, kakor do sedaj.	3e
Vsem našim dosedanjim prijateljem in znancem ^ za preteklo skazano nam naklonjenost prav pi,'f,r zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče.
TEŽAK FLORIST per Mrs. Jean M. Težak
209 Indiana Street, Joliet, Illinois.
■vOv
■> <•-
■fr 'I' *1*111 'i1 'M'
ZASTAVE I
Na 30. junija, istotako na prvaku “lie de France” se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo udeležilo posebno veliko rojakov iz Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi vi in ne odlašajte. Vsakdo je dobrodošel.
Na 14. julija se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot 'na priljubljenem “Paris-u”. Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čim prej tudi vi.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko »tr®*0 spadajoče posle.	,,
933 E. 185th St	Cleveland,	Ob**
i
%
t
$
•
&
regalije, prokoranmice in trakovi. Dalje Victor plošče v vseh jezikih. I’rave glasne Victrole.
lire, diamante, prstane in vso drugo zlatnino.
Nad 20 let v trgovini. Cene zmerne, postrežba točna.
IVAN PAJK
24 Main Street.
Conemaugh, Pa.
| Lepe (
| tiskovine f
ia rafia društva, za trgovce, ~ posameznike, za vsakovrst- E ne prireditve dobite vselej 5
| po nizkih cenah =
5 T prri slovenski linijski tin- j§ karni v 2jed. državah, kjer ~ dobit« ob vsakem času za- £ nesljivo in	£
1 točno postrežbo
Se priporočam društvom, ro- £ jakom, trgovcem za vse pri- ■= like. Prevzamemo največja = kot najnianj&a dela.
MM	S
i Ameriška Domovina i
mm	JU
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
3	S
Skupaj $935.70	$200.00
Joseph Pishler, gl. tajnik. -----------o------1
Uničevanje regrata.
V lepi _travi pri hiši je včasi regrat zelo neprijeten gost, ker vedno znova požene iz korenin. Baje se najlažje uniči, če se v srce vsake rastline kane par kapljic gazolina. Paziti pa je treba, da se ne polije tudi trava, ker gazolin uniči vsako rastlino.
Lahko pa potujete z vsakim drugim parnikom, kajti mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
Pišite nam po vozni red parnikov, cene in druge informacije, dalje po slike parnikov, kabi'n itd. Pošljemo jih brezplačno.
Obrnite se na nas tudi:
a) kadar pošiljate denar v stari kraj,
b) kadar želite dobiti denar iz stare-
ga kraja,
c) kadar ste namenjeni dobiti kako
osebo iz domovine,
d) kadar rabite pooblastilo, kupno po-
godbo, izjavo ali kako drugo notarsko .listino, in
e) kadarkoli imate kak drug posel s
starim krajem.
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d St., New York, N. Y.
%,
GLAS NARODA
NAJSTAREJ8I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; nJnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York, N. Y.
EDINA AGENTURA ZA VSO AMER^fj
Poskušnja je dokazala, da so kose zvane “Komet močnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim n> P in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno n8*1
co 7. naročnino, poštnino plačamo mi.
in	'\'mP
Anj
Cene so: Kose “Komet” z rinko, 2G do 33 palceV gyr-po $2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose t^rV^ei p° ste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev do*® $1.50. Grablje, prav močne, ročno delo, po $1.75.	9	<))•
Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; močnejša p° * Klepalno orodje, ročno kovano, teško, po $2.00. Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po 75c.
Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po $1-J ' j Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za rep0
Jugoslaviji iz najboljšem ^ Liter«#®
ti ha dva noža po $1.50.
Plankače, ročno kovane v Male za desno roko po $3.00, velike po $6.00 klenice po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50.
Naslov zapišite samo:
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.	^
Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane kotj^ f
po in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane. * cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste pecl finejše pohištvo na lahka odplačila.
PIŠITE PO NAS BREZPLAČNI CENIK ZA LJINO, PEČI IN RAZNO DRUGO POHIŠTVO-CALI SE BOSTE, DA PRI NAS JE CENEJŠE.
$
txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxjxxxxxaxsxxxx
J?
Ali bomo dobili .še v oba oddelka■?
!)91 članov
ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA
V nedeljo, pondeljek in torek 20., 21. in 22. maja
maja
Clara Bow v sliki “RDEČI LASJE” (Red Hair)
24. in 25- maja: “DEKLE IZ VESELEGA PARIZA”
Najveej® in najatarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen in Izdelkov dobite prt nas.
frank cerne
«033 St. Clair Ave. in S3« E. 79th St., Cleveland, O.
SKUPNI IZLET!
SKUPNI I#
UŽ0>
POTUJTE V DOMOVINO V DR ROJAKOV S PARNIKOM
“PARIS”
ki odpljuje 1. junija zvečer.
UDOBNE KABINE — DOMAČA HRANA jOBILO ZABAVE
UDOBNO POTOVANJE
e D*
prav v Jugoslavijo, nikakega presedanja na železnici. -	^
pripeljete iz l'ariza naravnost v Ljubljano oziroma ‘‘
Za vsa pojasnila »e obrnite na:
SAKSER STATE BANK,
NEW
82 CORTLANDT ST. 4T»xxxxxx«rxxxxxrixxxxxxrixrrirrmaca:
H
«1(1
S
tl0
bi
»il
b
!«t
'Olj
V
'%
1o
o
'6V,
s
fi(
«i{]
‘f
K
s
*4
N