41. ffevilKo.
u i)um% 9 sreSu ZO. fe&ranrla 19Z3.
Leto Uli
Ixhala vsak dan oo-toldne, Izvi* mil a« Je le ia prainlke.
ftnaoratl s do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst I 1 O 50 n, večji inseratl pelit vrsta 2 D; notice, neslano. Izjave, rekln-ne. preklici petit vrsta 3 D. poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; zenitne noi'-to- beseli 75 a> Popust le pri naroČilih od U objav naprei. — In^eratnl da v k posebej.
Vprašanjem glede .nseratov nai se orilo *i znamka za odgovor.
sJrmvniatvo „Slo*r. Ifaroda1 ia „Jfaraaoa Makar***' Snaflora ollea it S, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništva „3iav. .1ir»li'   1tt?te»j *?ioa it. 3, L. nadstropja
Tel* oa sta?. 34. Dopisa spra'a!° o^itiian i« saloitaa fraifcovaaa*
-■*»*-    Rokopisov bo no vriia.
.v:
te3?**
v Jugoslsvill vse dni pa D8*i 1*— * JalorBimUn nualn d*i Dta 1, »ed »SJa Din 1-2S
5>o?t*s*n^i plaćana v goto^riasa.
»Slovenski Narod4* velja:				T inoiemitio
	v Ljubljani	po	po4ti	
12 mesecev...... 6         m •••••• 3         p »•*»<» 1         *             • •»#».	Din 120 — . 60 -. 30— , 10*—	D. ti • • *	144 -72-12 —	Din 216 — ,  io*- -. 54*— . 1*-
Pri rnorebitne•] t%ov$*anjr- se intt d.i'jša nrro.'nl :n »loplačati. N'orl   naročniki   naj   ro51j-i*> v prvič Maročnino vedno   Qo9    P° nakarn'c. Na 'urno pismena ra »Čila bre* pos'atve deiaria s<? nc mmcmo *>xtr#»ti.
V. - J
□K. IURH TRUČRR
čne 19. februarja 1923
»5LOVnnSKl     N A R O Di    d n e 20 februarja 19*23.
Stev. 41
DR. IVAN TAVČAR.
Po večletni ljut? borbi $ Vsekro-tllko Smrtjo, ki ji je po večnovcljav-nih zakonih brezpogojno plen vse, kar se rodi smrtnega, je včeraj izdihnil svojo plernrp.ito velko dušo eden največjih sinov, kar jih je kedaj rodila dobra, zlata, a bedna slovenska mati.
Izdihnil je dr. Ivan Tavčar.
Umrl je — mož!
Dr. Ivan Tavčar Je vzraste! iz osrčja nase slovenske zemlje in je tako izrazit predstavitelj našetja plemena, na^e kulture in vseh naših stremljenj. vse°-a na^e^-a 7ivlienskega boja, vseh naših visokih ciljev fn vzorov, vsega našega trpljenja in upanja
V lepšo bodočnost, kakor j*h imamo v vsej svoji preteklosti le prav neznatno število.
Vsak narod ima v svoji knjigi Življenja na najodličnej?e*ri mest-i zap?sana imena svojih največjih osebnosti, najizrazitejših predstavnikov svoje narodne in vsečloveške individualnosti. Njegove velike vrline so Istovetne z najlepšimi potezami v splošno človeškem, vsečlove.^kem značaju. In te velepoteze vsečlove-škega, božanstveneea značaja se oživotvarjajo v največjih duhovih posamnih narodov.
Naši najsvetlejši vzorniki so možje, ki so združili v svoji osebnosti v čudovito skladje vse, kar je najlepšega in največjega v nepopolnem mikrokozmu vsega človeškega. Ivan Tavčar je bil n a š slovenski — Slove k. Po svoji zunanjosti je bil
V svoji mladeniški in moški dobi vse do tistih let, ko je začela trkati na njegova vrata neizprosna morilka vsake energije in vse lepote, mož, kakor da ga ni rodila v bolečinah stokajoča mati; bil je mož, o katerih pravi naš moderni poet, da so se izvili gori iz boka. — V tej orjaški človeški lupini pa so bili v najlepši pestrosti nasuti biseri pravega, naj-plemenitejšega, iskrenega notranjega življenja. Tu notri je bilo »življenje njegovega življenja«.
Kdorkoli je imel priliko, seznaniti se s tem   njegovim večnim
Umrl je — mož.
S. Gregorčič.
življenjem, je neoporečna priča o čednostih in lepotah velike Tavčarjeve duše.
Vel ki duh Tavčarjev je plaval že v prvi svoji mladosti in v vsej svoji poznejši dol;! nad toli vroče ljubljeno žemljico slovensko, obkroženo od vseh strani z neprijateljskimi silami, tresoč se le prečesto v smrtni groznici. Njegovo sveto prepričanje, da se more naš narod na tem tako strašno ogroženem koščku slovanske zemlje ohraniti in rešiti le s pomočjo svoje lastne kulture, ki ima svoje vrelišče in žarišče v lastnem ljudstvu, iz katerega mora vzrasti narod, je rod;Io Emila Leona — pisatelja Ivana Tavčarja. In slovenski narod je sprejemal iz svojevrstnega umetniškega peresa Tavčarjevega biser za biserom v lepi vrsti od prvih črtic o bolestih in radostih naših gorjancev pa do onega v naši literaturi brezprimernega. čudovitega »Cvetja v jeseni«, s katerim se je kot s'lna pisateljska individualnost za večno poslovil od svojega naroda.
Naša slovstvena zgodovina nam bo podala o pisatelju Tavčarju sklepno sodbo, ki bo njegovemu velikemu genviu pravična in zanj ter za našo nacijonaino kulturo nadvse častna.
Kultura more ohraniti naš narod v njegovi težki življenjski borbi. I n kulture ni brezpra v esvobo-d e. To je bila druga vel:ka maksima mladega in stareea Emila Leona in dr. Ivana Tavčarja.
Bil je ves čas svojega blagoslovljenega življenja naš veliki borec za svobo do, naš voditelj na poti skozi temo tja proti jasnim, solnčnim ciljem svobode in kulturnega napredka. Boril se je z vso ostrostjo svojega duha, z vso svojo življenjsko energijo zoper mračne sile, ki so bile nevarne napredku in svobodnemu, neoviranemu razmahu naše duševne energije, naših umetniških in znanstvenih stremljenj.
Vse, kar je bilo v dolgih desetletjih resnično narodnega in napred-
| nega, Iskreno vnetega za srečo In lepšo bodočnost našega rodu, je bilo v naprednem političnem taboru, ki ga je ponosno, vztrajno in nesebično čisto vodil dr. Ivan Tavčar, n a j d o-slednejši. najnačelnejši in najčistejši našpolitičnivo-d i t e 1 j.
»Umrl je — m o ž!
Kje tak je še med nami?«
Dr. Ivanu Tavčarju je bilo dano, da je učakal ujedinjenje slovenskega naroda z brati na jugu v eno narodno državo, Izpolni se mu je s a n, k i ga je sanjala njegova bogata d u š a v opojn'h trenutk:h, ko se je oddaljila od krute realnosti suženjstva, ki nas je vse pritiskalo k tlom, ki ga je prenašal zlasti on z največjim samozata jevan'em v zndnjrh letih pred rnzs.'Jom habsburškega carstva. Videl je Še kot izvoljeni poslanec ljube mu Ljulljane, kjer so bile vse najtrdnejše korenine njegovega bistva, narodno skupščino, ki je položila temelj naši državi. Nato se je vrnil — njegova večletna bolezen era je k temu prisilila — v svoj rodni slovenski zavičaj in je s stoično mirnostjo in udanostjo pričakoval, kar je neizogibno.
Bogato, blagoslovljeno življenje velikega moža — stoično mirna, lepa smrt na?eea velikana, ki tolaži vse njegove ljube, ki so mu bili kot svojemu dobremu očetu tako iskrena udani.
Končano! Kar je smrtnega na njem. se izroči v par dnevih naši slovenski zemlj'. katere vrednost in lepoto je ovekovečil v svojih nesmrtnih delih.
Kar je nesmrtnega, večnega v njegovih delih, v njegovih spisih, v njegovem plemenitem značaju, vse to gre z njim pred prestol Vernega, da bo pričalo o njegovem velikem, nesmrtnem delu za narod, za Človeštvo,
A vsi ti njegovi velečinl čustva in uma naj se vrnejo Izpred prestola Božanstva v našo domovino, na našo zemljo, v našo kraljevino in jo naj store — srečno! In če bo naša domovina srečna, bo srečen tudi veliki Duh našega Ivana Tavčarja, ki naj bdi nad njo v vekov veke.
Večna slava nesmrtnemu genija dr. Ivanu Tavčarju!
Rojstna hiša dr. Ivana Tavčarja.
..........Blažena noč za
itovcnski rod ie bPa noč k dnevu 28. avgusta 1851. Rojenice so pri* plule nad preprosto kmetsko hišo, ikrito med drevjem v strmini ob »trani poljanske vasi, in se vstavile pad njo. Precej časa so se mudile, ker njihova usta so bifa polna prerokovanja. Napovedale so, da pride izpod tega neznatnega kmet? »ke^a krova med Slovence velik »oz z obilnim, plodnim delova* »jem, ki bo učinkovalo tako, da »usti v slovenski duši g'oboke sledi C* seKoj. DrugI dan so govorili pri lOSedih, da so Kosmovi dobili krep* ce**a fantka. Kosmovi. tako se je •ekU* po domače Tavčarjevim. *Cr«?*iH so ga za Janeza: dete je Tne'o svoj god že nastonni dan. Tavčarjev oče, Janez, je bil plečat mo*_ močne postave. maH. Neža. na ie fdTa šr*»**r»te rasti. Ma'a kmetija 4h le r>re/ivl?a'a in o<** ie de'*1 po aml pipe posebne polževe oblike.
I Janez je bil prvorojenec, sledilo je še pet otrok. Oče Janez je umrl leta 1895, star 75 let. mati Neža je šla za nifm leta 1897.
V skromnih razmerah je rastel čvrsti Janezek, ki je že v ljudski šoli pokazal svojo izredno na^arje* nost. Starši so ga zelo ljubili, kar jim je vračal s pravo sinovsko Iju« beznijo potem, ko so se uresniče* va'e napovedi Rojenic. Štiri leta šolama v Poljanah so kmahi potekla in 10'erni Tavčar lev Heček fe o^sel na gimnazijo v LfubMano. Pri štu* dijah ga je podpira? i^arno stric župnik na Raki na Dolenjskem, kamor je hva'ežni diiak rad pri* hajal na da'jši oHsk. Kot abfrurf* jen t je stal sre^i svojih tovarišev poln kipečega živlf-nia. valovale so v njem misli za lenos'ovje in po,;* tiko, vrve'o ?e v njem človeko'iub* je, pripravljal se ie za ono s^ošno. slovenskemu rodu tako ogromne koristi prinašajoče delo, katerega je
bilo polno njegovo do?go življenje. Njegovo govorniško darovitost, njegovo nadarjenost so že takrat ob* čudovali. Leta 1871. se je vpisal kot jurist v dunajsko »alma mater« in pristopil kot čTan akademičnemu društvu »S'oveniii«, katere predsed* nik je bil Fran Suklie. Visokostas* nega, lepega mladeniča so gleda'i in radi poslušali vsi. ker imponiral je vsem po svojem licu in ro svojih govorih, polnih roezije. Pričela je kliti s'ava Em?Ta Leona, rr'nravlia'a se je doua za ob^rno politično tor* bo dr. Tvana Tavčarja.
Po končanih vseučiliščih studi* lah se je ©cFoeT za odvetniški po* klic, gotovo rad? tega. ker ie uvHeT. da bo mogel v njem na?T*oTiše s^'/iti s'ovcnski dom /ini. F^tmo rrakso fe r>r*Te! v scMem^ru i*7r v r'-ami n^m^V^ga o-Vetr'1** r*r. p1. 5cF»r*?yi v Lj'jMjaH. Ma 1877. ie prestopil v risarko <*r. Janeza A1e^cirgrr?a v Kranju, kjer je ostal skoro 4 leta,
nakar je prišel nazaj v Ljubljano, * kov. Dan IS. novembra 1SS7. jc bil kjer ga je sprejel za koncipijenta po nemških načrtih določen za to, odvetnik dr. Alfonz Mošć. Odvct* da strmc*41avi dr. Tavčarja. Tožen niški izpit je napravil koncem leta je bil radi hr.ovinskcga delikta. Neki 1883. pri višji deželni sodniji v nemškutarski sodnik jc bil glavna Trstu in ne v Gradcu, kakor jc bilo priča. Pri razpravi pa je skoro pre* takrat pričakovati. Dr. Tavčar je klical svojo prvotno izpoved in bil v onem času že vsestransko agi* ; državni pravdnik je dal v svojem len naroden delavec, na katerega so govoru dr. Tavčarju snričevalo. da bili pozorni Nemci in skušali so mu ni znan nikak slučaj, da bi se dobiti priliko, ca bi mu škodovali. ; bil dr. Tavčar kot odvetnik kaj pre* Dr. Tavčar j2 bil že na najboljšem ' grešil, nasprotno, znano mu jc, da glasu kot pisatelj, ki je bogatil 1 sc je izkazal vedno za naj zveste j* takrat še revno slovensko slovstvo, 1 šega in naj poŠt ene jlega človeka, ki poleg tega pa buren poiitik, kate* j2 korhti svojih strank z največjo rega zapisana ali izgovorjena ostra vestnostjo in marljivosti© zastopal, beseda je žga'a nemške naše na* 1 Dr. Tavčar je bil oproščen v velik sprotnike v srce, zlasti še. ker je ! srd Nemcev pa tudi v nevoljo neka* bila vedno temeljito podprta in r.c* ' terih s^venskih zavistnikov. Ob izpodl itna. Dr. Tavčar jc pravo* odvetništvo in doktorat so ga hoteli časno izvedel za nemške nakane in j spraviti. noTit;čno ubiti takrat, ko ie šel v Trst namesto v Gradec, ki je ; s"al sredi poTnrga svojega de'ova^ botel udariti tudi mlateča starosto j nia in ko je bil ob'ngodarjcn žc z ljubljanskega Soko'a. V Ljub\jani sc j zakonsko srečo. Uspeh nemške je osnoval 1. 1863. Južni Sokol, ki je \ goni? je bil, da se ie še pojeklcnila bil leta 1667. razpuščen. Sledil mu j dr. Tavčnrj:va delavnost, ie Ljubljanski Sokol in leta 1882. jc j V liublj. občinski svet je vstopil bil izvo'jen za starosto Ljubljan* j leta 1884., v kranjski d-želni zbor je skega Sokota dr. T van Tavčar. Svojo i bil izvoljen leta 1889. Temu času pa nisarno je otvoHl dr. Tavčar začet* j sledi dolga doba njegovega plođo* kom leta 1884. Bil jc šesti slovenski j nosnega truda v kranjskem dežeb odve^ik v Ljubljani. I nem zboru, dunajskem parlamentu,
V tej dobi so bili budi poTit:čni j ljubTjanskcm občinskem svetu, na boji med Slovenci in Nemci. ?arck j torišču narodno * napredne stranke, svobode, ki jo je napovedovalo že i pri »Slovenskem Narodu«, pri »Slo* leto 1848., je grel tlačena srca med venski Matici«, pri Družbi sv. Cirila Slovenci, med Nemci pa je rodil j jn Metoda itd., bogatil je našo knji* strah, da se v njegovem svitu poruši j ževnost  in  v po'itiki hodil svojo
nemško gospodstvo. Zato jc bil nemški odpor silen in proti temu silnemu odporu je bilo potreba spo* sobnih, značajnih in vztrajnih mož na slovenski strani. Taki pa sc ne rode vsak dan. Zato je umevno, da se jc gromadilo vedno več narod* nega dela na rame dr. Tavčarja, ki je v svoji moški svežosti kazal, da more premagovati trude in napore, katerim drugi niti z daleka niso bili kos. Razglašena je bila ustava, ki je daja'a narodom enakopravnost. Ka=» ko lepo se je to glasilo! Toda ustava je osta'a le napisana, o enakoprav* nosti so rekli Nemci, da je Slovani v Avstriji ne dosežemo nikdar. In res bi je ne bili dosegli nikdar, marveč umirali in umrli bi bili v Avstriji z njeno ustavo v rokah. Trebalo je boja in tak boi s~ je vršil posebno ostro, ko ?e dr. Tavs čar Še kot dr. Mošetov koncipiient začel pisati v »Sloverskem Narodu« ognjene članke, da se razbije nem* ški jarem, ki je smrtonosno tlačil Slovence skozi stoletja. Posebne zasluge si je bil pridobil dr. Tavčar za slovensko uradovanje pri sodiščih. Z izražanjem domovinske lju* bežni je znal posebno uspešno na? g'ašati slovenske pravice. Imel je krog sebe vrle sotrudnike, ali g^av* no delovno breme je nosil on. Po* sebno popularnost si jz pridobil, ko j 3 spisal slovenskemu ljudstvu »Poduk o najpotrebnejših zakonih«, ki sc jc nadaljeval do leta 1888. Pisal je povesti in romane, pridno de'al v odvetniški pisarni, priobče* val čTanke v »Slovenskem Narodu« in »Slovenskem Pravniku«, hodil na narodne prireditve, imel govore, kjerkoli je bilo treba, je bil poleg
začrtano pot. Hudi so bili politični boji, besnel jc vihar, ki pa ni nikdar uklonil njega, ker njegova pota in njegovo dc}o je sprcmTja!a vedno poštenost, iskrenost in dobra volja. On je bil izrazit tip. dična indivi* duamost, katero so vpoštevali nie* govi nasprotniki. Precej jih je bilo, toda vsak veliki mož ima ostre na= sprotnike. Ti le kažejo njegovo vrednost, ki se uveljavlja in ostaja kljub vsemu odporu ...
In tako smo se bližali vojnemu času. Da je šlo za naše osvobojenjc vse v redu, smo sklenili s Cehi tesno prijateljstvo. V Cehih smo videli svoje pomočnike za boje, ki so imel? nam prinesti svobodo, v Cehih smo videli glavne borilce proti Avstriji, prepričani, da njihov udarec na monarhijo bo nekoč med odločil? nimi za njeno propast. Leta 1912. so si Slovenci in Cehi prisegli v Pragi zvestobo, znova in najiskre* nejše proti koncu vojne 1918. Oba* krat je bil navzoč v Pragi dr. Tav# čar, ki je s svojimi izjavami fascl* niral Čehe. Ali ne le do Prage, mar* več tudi do Beograda — je segala dr. Tavčarjeva misel, stremeča po osvobojenju. Leto 1903. je prineslo v Srbijo korenite izpremembe z na* stopom kralja Petra Karagjorgjevi* ca. Prihodnje leto v septembru je bilo svečano kronanje kralja Petra-Tuclt »Slovenski Narod« je bil do bil službeno povabilo in dr. Tavčar je odločil, da je bil »Slovenski Na* rod« oficijelno pri kronanju zasto* pan. »Slovenski Narod« je pričel s propagando za najtesnejše zbliža* nje s Srbi in Hrvati. Zato pa so klerikalni in nemški listi kričali, da sta »S'ovenski Narod« in dr. Tav»
in povsodi mož na svojem mestu. | £ar vcleizdaialca in takozvane »pa* Zato se ni bilo čuditi,   da   sc je   trijotske« dame v Ljubljani so ▼ ljudstvo v ogromnem številu začelo   času vojne izključile iz sodelovanja zatekati k njemu, ko je otvoril svo* jo odvetniško pisarno. Njegove spo* sobnosti in njegova blaga čustva so bila žc dosti znana v ljudstvu.
Trdi časi okoli 80 let preteklega stoletja so zahtevali trdnih, pravih ljudskih mož. Najboljši med naj* boljšimi je bil dr. Tavčar. Danda* našnji razmišljajo mnogi, ki obču* dujejo Tavčarjevo leposlovno stvar, zakaj da se ni posvetil izključno književnosti poleg svojega poklica, in pravijo: kaka škoda! Ali treba le malo pogledati v one čase, v kate* rih je rastel Tavčari-ev talent, pa mora vsakdo izprevideti, da ni bPo mogoče drugače nego tako, da se je razvil dr. Tavčar v vsestranskega, takratnim potrebam odgovarjajoče* ga  narodnega delavca.  Po svojih
voji
pri »Rdečem križu« gospo dr. Tav» carjevo, češ da ne morejo sodclo« vati z damo, ki kaže simpatije do sovražnika. Gospa Tavčarjeva je bila 1. 1910. povodom izleta »Ljub* ljanskcga Zvona« v Beograd odliko* vana z redom sv. Save IV. vrste. Hotele so jo prisiliti, da bi vrnila od* likovanje. Pa se ni udala, dasi je obstojal strah, da jo popeljejo v zapore na ljubljanski grad. Ko je prišel prevrat, je dal dr. Tavčar direktivo: Mi smo za absolutno na* rodno in državno edinstvo pod že* zlom dinastije Karagjorgjcvičcv.
Sredi vojnih grozot je skrbel po očetovsko za Ljubljano. Prava sreča je bila, da je županova! on. Samo mož tako izredne potence.
. .. predvidnost in preudarnosti, s kakr*
sposobnostih je bil naravnost po* I šno jc Tazpc*a«a\ dr. Tavčar, jc klican za to. In temu poklicu se je j mo^el vstavljati številne vladne in odzval Srce ga je fina o na široko : vojaške nakane, naperjene proti narodno-Tohticno tonsce sledil je j naši presto!ici Skrbel jc za Ljubifa. glasu svojega srca. stonl je, kar je | nDt skrbcl je za stovcnski narod in smatral za svojo dolžnost, m sc I kljub vscm nCprilikam gledal za* mnogo vce, za kar mu bo slovenski .      0 v bodočnost.
rod na veke hvaležen I        ~ .     -   .        . ,
o 1 1 v,        . .      !       »Cvetje v jeseni« fc narisal v
Fadale   so   nemške   trdnjave. | VOjnCTT1 času, ko s0 naši sovražniki
»voje sile, da bi ubili nadalnja slo*
venska stremljenja. Zato so hoteli idariti pastirja, da se čreda raz*
'ropi. Se toliko bolj, ker so videli, 'a sc neka vrsta S'ovcnccv ragihlie a v'a'no stran in so Nemci menili, 'a je ▼ njihovem interesu, abo se
podpre stranka siovenskili clasti*
kakor večno drevo, kateremu kore* ninc nikdar nc usahnejo
je umolknil. S'ovcnija je kmalu iz* a vedela, da na Visokem umira njen
•S I < 9 v r N > K I   M a K «i l »•   One 20 februarja iy23.
MfciP 3
vc!iki sin. Srca vseh Jugoslovenov, ki poznajo pomen dr. Tavčarjevega življenja, so spremljala z globo* kimi čustvi njegovo trpljenje in da* nes se zavijamo v žalost, ker je preminul on, katerega bi v sedanjih prilikah v na^i domovini še tako potrebovali.
Naš kralj se je zganil, ko mu je bila lani poleti povodom poroke izročena slavnostna številka »Slo* venskega Naroda« in je zagledal na prvi strani podpis dr. Tavčarja. Ginjen je povdarjal: »Čestit politi* čar! Takovih trebamo!« _
Umrl je mož! Kje tak je še med nami? Umrlo je telo, ali duh živi. Njegova dela žive, njegove žarke besede govore med nami dalje. Za gTavo je presegal svoje sodobnike, pisal je in govoril, kar ostane v bodrno in ravnilo slovenskemu ro* du. Velika domovinska ljubezen ga je vodila, bil je bratoljub in člove*
•     naJP°PoIiiejlett Smislu
Ij^f,^ neo.mi'»J^ enačaj, di* cen vedite j svojeg ijudstvu/'
^f'.^emo in razmiš, i'amo, ali zc cu' rr.
de: Sladka je vsa A
Jo njegove bese*
> ii        •  j* v rva ljubezen
mi najstadkejsa je thol EZZ •
_l.?  »   , • jSta prva, komaj zoujena, mlada ljub »j vine! J   ezen do domo;
In dalje: Končne „ » - __
___t*^*-  j y- pa fco vendar
obveljalo, da so zakt£. bratoljubia in človekoljubja večrH .    .   y, ™J_ vedno v/ada/i svef, pt **** Javimo še toliko revolt™'*'*™:
Dr. Tavčarjev dul/ pot na delo.  na **t*Z™ *****
stalno spremlja domo^__i m ?. ?as
zen, bratoljubje in čfc^, Srečna bo naša ćomov£,e mo delali za njo v duh, \*k? bo* Tavčarja! 1 dr" Ivana
S'ara ni*mu, ki je bi -v u< med najboljšimi!     1    ' najboljš,
Dr. Vladimir Ravnihar:
DR. TAVČAR - ČLOVEK.
Dr. Tavčar je vtisnil svoji dobi pečat svoje osebnosti. Močna individualnost, kakršna je bil, se je odražala vselej in povsod, kjerkoli je izstopila v javnosti. Občudovan in priljubljen kot pisatelj, romancier, je zanesel v našo knjigo svoj poseben slog. ki so ga skušali mnogi posnemati, pa ga nihče ni dosegel. Pristna domača govorica z vsem humorjem in izvirno svojo krepkostjo v pisani besedi — ta umetnost je bila pridržana dr. Tavčarju. 2 njo je bogatil našo književnost v dolgi dobi svojega plodonosnoga življenja. V literarni zgodovini našega naroda bo Imel dr. Tavčar vedno svoje posebno poglavje.
Svojo umetnost kolikor prirojeno, toliko izvirno nam je dal okusiti tudi v govorjeni besedi Pa naj je nastopil političen govornik v blesteči polemiki s finim sarkazmom, zbadljivim humorjem, z bogatimi citati In z nedosežnimi primerami, ali na sodišču v sijajnih plal-doyerjih nevaren nasprotnik — vselej si v njem spoznal dra Tavčarja.
Politična zgodovina našega naroda, bo Ii mogla molče mimo njega? Po svojih velikih talentnih pozvan, da je voditelj svojemu narodu, je to v resnici bil dolga desetletja- V dobi reakcije, ki je vanjo bil obsojen naš narod, je zarisal njegovi politiki povsem nove smernice, ki so še danes prav tako aktuelne kakor pred 50 letu Učil nas je čistega in nese-hičnega nacijonalizma. on, nazvestejši sin svojega naroda. Njegova prosvitlje-na svobodomiselnost se nam je vselila
v duše naše.   tu zapustivši n^risne sledove. Bil je »liberalec« y *ialcp§enl v najplemenitejš^m pomenu te *CSedz Toda največji v njem ;e bil _ ^j0_ vek. Malokdo je med nan;<1, ki bibiIa ~ njem človečnost tako resnična ir ta^0 pristna. Zato je bil niegov značaj tako brez vsakega madeža. Bila ga e s.™ čuvstvenost in mehkoba, četudi vč/sill pod navidezno trdo skorjo. Plemeni^ srca, ki ne pozna slepega sovraštva ^, ki tudi v svojem   nasprotniku gle^ usmiljenja vrednega   človeka, g&enki duša. ki vzlic varovanju svo/^fj načel prizanaša in odpušča. Človečnost mujs širila  obzorje   preko mej zaslepljen-£a strankarstva. preko grenic svojega naroda Ta strunna njegovega srca je od. jekni a v tvojem srcu. čim si se mu približal ter ti je spregovoril prvo beseda To resnico sem mu bi! napisal ob njegovi sedemdesetletnici, v tem glohljem prepričani jo ponavljam danes. Njegova javna pozicija je zahtevala nasprotnikov, ali dala mu flg nobenega sovražnika. Vedoma ni storil krivice, če pa jo je nevede, jo je popravil ob prvi priliki. Ta stran njegovega notranjega življenja mu je naklonila mnogo resničnih prijateljev, je bila izvor njegove splošne priljubljenosti, je vzbudila spoštovanje v njegovih nasprotnikih. Ne poznam mo?a v našem javnem življenju, ki bi mu bila dana taka svojstva v tako odlični meri. Ce o kom, moremo o dru Tavčarju z vso religijozno vernostjo izreči: ave, anima candida!
jo dr. Tavčar tista leta izdatno podprl s tem, da je v »Slovenskem Narodu« dal SeLotn poseben prodelek na razpo* lago, kjer so se pod i - Jpisom »Slovan* sko Sokolstvo« več let redno objavljali članki in notice o Sololstvu. Dragocen pripomoček je bil to takrat, ko Še ni izdajal noben sokolski časopis. Tako je dr. Tavčar posredno pripomogel mnogo k temu, da so se pojmi bistroi, dvignila sokolska vnema, speča društva vzdra* mila. začela ustanavljati nova in po Sloveniji pričelo živahnejše sokolsko življenje.
Pa tudi ▼ družabnem ozira je ta leta prištevati med najuspešnejša leta Ljub'janskc^a Sokola. Kdo starejših bratov se ne spominja zlasti maskerad, ki so se za Tavčarjevega starostovanja tako sijajno izvrši.e ob vnetem sodelo* vanju č ansiva, cb izredno uspešni pri* pomoči narodnega ženstva, ki mu je bila na čelu starostova soproga, iznajd* ljiva in požrtvovalna ga, branja dr. Tavčarjeva!
Prvo leto dr. Tavčarjevega starost* stva Se misliti niimo mogli na kakšen večji sokolski zle t. V teku let njego* vega starostovanja pa je Ljubljanski Sokol sam sebe in druga društva ojačil že toliko, da je mogel prirediti II. vse. soko'ski zlet v Ljubljani, ki je postal važen mejnik v razvoju našega Sokol* s rva. Sijajno je takrat dr. Tavčar repre* zentiral društvo. Kakor bi nam še v ušesih »venci in v srcu odmeval njcg3v pozdravni govor na vrtu »Narodnega doma« zl inim slovanskim bratom!
Sedaj so za vedno onemela njego« va usta, za vedno je utihnil njegov blagozvočni glas, za vedno utrpni!o srce, ki je njegova ve1:1.-* dobrota nr.a vse učila prave dobrote in bratstva. V naiem spominu pa se nikdar ne Izbrise njegov veliki vzgled in nikdar nam iz njega ne izgine gorak pogled njegovih duhovitih oči, pogxd pom dobroto in ljubezni!
Zofka KvederzDemctrović:
DR. IVAN TAVČAR.
Dr. Viktor Murnih:
Dr. Ivan Tavčar v Ljubljanskem Sokolu.
Kakor bi bilo včeraj, ga še vidim sredi ljubljanskih Sokolov vrača j oče ga se z dolgega izleta, ki smo ga lepega julijskega dne leta 1898. priredili v Domžale. Svetla noč je bila, sokolski rogovi so daleč naokoli oznanjali sokol* ski pohod, ne redko se je oglasil vesel smeh na dovtip brata staroste, ki je bil takrat posebno dobre volje. Dasi že blizu petdesetih let, je z mlajšimi krep* ko vzdržal in z lahkoto premeril dolgo pot s svojim značilnim korakom, če tudi ne telovadsko uglajenim, pa vendar razodevajočim veliko ritmično ubranost njegovega bitja, kakor se je kazala tudi v njegovem lepozvočnem glasu, v nje* govih govorih, pa se izražala tudi v njegovi pisani besedL
Rad je hodil z nami na izlete in vide'o se je. da se dobro počuti ▼ soko'ski družbi, in mi smo se dobro počutili ob njem. Saj je izborno znal skrbeti za duševno zabavo, resno in šegavo; često pa je telovadcem, ki jim je težko šlo za izletne stroške, oskrbel tudi telesno hrano. Njegovim dovti* pom je bil predmet scve dostikrat tudi ta in oni izmed družbe; ali nikdar niso ho'c'i in rad je imel, če mu je znal kdo dobro zasoliti nazaj. Tako se je bil često dovtipen boj, kakor boj na rapir* je z ovitimi bodicami: dobrota, ki je izsevala iz vsega bitja Tavčarjevega, je odevala besede in ni dala Čutiti ostrine.
Izlet v Domžale pa je posebno uspel in imel posledico, da je br. sta* ros*a sam vstopil ▼ vrste telovadcev in lokaj čssa redno obiskoval telovadbo stresih bratov. Podal je sijajen vzgled mlajšim, ki so si nekateri že s 25 leti rrestari za telovadbo. Kakor na izletih, lako je tudi tu v vrsti starejših bratov ob dovtipnosti Tavčarjevi vedno vla* da'a vesela volja.
Bi1 i so to veseli, lepi časi, dasi je takrat društvo preživljalo težke notra* nie boje. Tavčar v zreli dobi, v polnem rdraTiu. njegove velike moči na višku! ITva'ežni moramo biti usodi, da je tisti čas Sokolu dala takega starosto. Nje* l*ovo obsežno in nad vse odlično delo* vanje na drugih popriščih seve postav* •ia niefiovo soko'sko delovanje za ne* nosvečene oči nekako v ozadje. Mi, ki smo imeli radost, biti poleg njega v društvenem odboru, mi, ki smo ga videli pri dolu sredi društvenega življenja, pa vemo, da Tavčarju Sokol al bil sadnja
stvar. Dr. Tavčar ni bil Sokol samo po obleki, kolikor dobro je pristojal sokol* ski kroj njegovi impozantni osebi. Tav* čar ni bil starosta pro forma, on ni bil starosta, ker so razmere tako nanesle, da je moral biti to on, niti je bil to, ker mu je to kazalo takrat. Ni se usiljeval društvu, lepo smo ga prosili januarja 1. 1896, da je prevzel starostvo. Ni se usiljeval, naprošen pa prevzel kot svojo dolžnost. Vkljub poslom, ki je bil ob* ložen ž njimi, kakor redko kdo, je dru* štvu starostoval deset let.
Ljubljanskemu Sokolu je bil doktor Tavčar starosta, kakor že omenjeno, v težavni dobi društva, takrat, ko se je Ljubljanski Sokol, in ž njim tedaj še silno majhno slovensko Sokolstvo. po* stavljal na novo podlago, na kateri naj bi se mu odprl nov, močan, neusahljiv vir življenja, ko se mu je stari že mašil in izgubljal v pesku. Imeli smo hude boje. Saj se stare navade, že'czne te srajce, slečejo tako težko! A!i boji so bili stvarni in vkljub mladostni strast* nosti mTadih telovadcev in vkljub umev* ni nevolji starejših čTanov, ki niso tako hitro mogli verovati v zveMčavnost no* ve smeri, v katero so ^otiskali in na* pos!ed docela potisnili sokolski voz mladi borci, torej vkTjub vročekrvneeti na obeh straneh se ne morem sporni* njati, da bi bi1 a med pristaši oneh stru j nastaTa kakšna osebni an;rno7:nost, ni* kar sovraštva. Rajni dr. Josip Ku^ar. vodja starejše struje, sam ?e naposled na plemenit način ob štiridesef1e*rnci Ljub'janskega Soko-a javno priznal pravost nove smeri in potem poslal na* vdušen njen propagator. Kma'u so iz* ginili razločki med starejšimi in mlaj* širni in složno v nazorih in dejanjih je Ljubljanski Sokol mogel začeti in iz* vršiti priprave za II. vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1904.
Ne mala zas!uga za stvaren boj, za miren iztek in uspešen izid v prepo* rodni dobi Sokola gre dr. Ivanu Tav* carju. Bil je pravi oče društvu, vedno nad strankami, zmerom je znal stvar obrniti tako, da sokoTski voz, ki so ga eni vlekli na eno, drugi na dru^o stran, ni kje obtičal za vedno. Ob vsem boju pt smemo ta leta šteti med najuspeš* nejša v zgodovini Ljubljanskega Soko* la. Društvo se je dvignro v svoji de* lavnosti nepričakovano in ž njim tudi t druga sokolska društva* Sokolsko delo {
Živimo v dobi prevratov in burnih dojoukov, ko vznemirjeni interes ob* činstva ko'eba semtertja ter često dvi* ga minljive veličine in pušča na strani ono, kar je pošteno in neminljivo. Bilo je tako vedno v časih velikih političnih in gospodarskih borb in stremljenj. Toda tudi modremu postaja čc?to tež* ko v duši, ko iz zatilja motri človeško nesta'nost in pozabljivost. Dr. Ivan Tavčar, stari borec za jugos'ovensko jedinstvo, je često v svoji mladesti in v moški dob: prihajal v te kraje, pri* sostvoval je marsikateri narodni pro* slavi v Zagrebu in često je poslušal ofi* cijelne in prijateljske govore in zdra* vice »Planinskim Hrvatom«, katerim je bil desetletja vodja in idol. Takrat ta beseda v Ljubljani ni bila žalitev, nego izraz intimne ljubezni med hrvatskim in slovenskim plemenom. Dr. Tavčar je bil najoduševljeni učenec in sledbenik Strossmaverjev v slovenskih krajih in niVdar ni opuatil prilike, da bi ne po* kazal svojega občudovanja in svoje ljubezni velikemu vladiku. Napisal je za Strossmaverjev Zbornik, ki ga je irdala »Matica Hrvatska«, lepo črtico, a kot župan mesta Ljubljano ni nikdar opustil prih'ke, da no bi v temnih časih avetrosr ad^arske tiranijo dokumentiral s'ovarske^a bratstva Zagreba in Ljub* Jjrne. Prihajal je v Zagreb tudi kot >*okoI« in verino je mal s svojim mo» škim pojavom, a avojim toplim in sijaj* r.im govorniškim nastopom buditi in utrjevati skupne simpatije in dajati moč It polet skupni borbi Hrvatov in Vovcncev proti tujim gospodarjem. Čvrste so bfe vezi med 7<= ^rrbom in L;ub«isno, a dr. Tavčar jih je vedno jači! in izpopolnjeval...
Mi Ju^osloveni smo nadarjen na« rod in imamo v izobilju talente in inter* erantne ljudi na znanstvenem, umetni* ž!:em in javnem poprišču. Malo je na* ro-^ov na s--eto, ki bi poprečno dajali toliko nadarjenih poedincev, kakor mi. Naš Inieligent in poHnteigent je zani* mivejši, naobreinejsi in originalnejši od tovariša njegovega razreda v kate* cikoli drufi držs~i. Morda ni tako pe* danten, tako strokovno verziran in discipliniran, kakor je^ov tovariš v Angliji, NemČij', Franciji, vendar pa je sigurno sfS:dar bolj vsestranski, bolj talentir n in duhovit. Ncdostajs nam samo čvrsto zgrajenih konsekventnih in jakL oseb — ta vrsta človeškega rodu jc tudi drugje redka...
V dr. Ivanu Tavčarju imajo Slo* venci veliko osebnost, ki je 50 let naj* egrncjS; sodelovala v javnem življe* nju svojeg plem- Vse, kar se je do'gc decenije dogodilo v Sloveniji važre^a za narou, koristnega, plemeni* tega, krnsnega - je vezano z imenom dr. Ivana Ta'*čsrja. On je b!l sveža, neizčrpljiva sila, kakor je vse sveže in silno, kar daje zemlja tam pod Alpami. Kdo in kakšen je bil dr. Tavčar, vodja Slovencev, njihov tribun na taborih, skupščinah, čitalnicah, telovadnicah, na sodiščih, narodni zastopnik v deželnem zboru v Ljubljani in v dunajskem par* lam en tu?
Spominjam se ga — bila sem takrat ma!a deklica — ko se je pri nas, v vasi, sedem ur vožnje oddaljeni od železni* ce, zbra^ vaška inteligenca, da sprej* me mojega očeta, ki se je s pošto vračal iz Ljubljane z nekega politič* nega in sokolskega sestanka. Moj oče še ni izstopil iz voza, ko so ga vsi eno* glasno vprašali — učitelj in poštar m gozdar in trgovec: »Ali ste videli drja. Tavčarja? Kakšen je?« »Visok, plečat, moški; najkrasne"ši. najbolj moški, najodličnejši mož na Kranjskem« se je g'asil odgovor. — »Ali ste ga slišali? Kako govori?« Teko je nemara govoril Bo?? na gori Sinajski, ko je v gromu m tresku dajal svojih deset zapovedi Moj* zesu. Dr. Tavčar nam je govoril o dolžnostih Soko'a in Slovanov in rekel je: »Nas S'ovencev je malo, zato pa mera vsak izmed nas biti pošten, hra« ber, odločen, delaven za deset moi pri
vsakem drugem narodu.« A dr. Tavčar je sem prvi vršil to svojo zapoved, ki jo je dal drugim ... Bil je pošten, hra* ber, odločen, delaven za deset dragih in to ne poprečnih mož. Ako bi ne bio dr. Tavčarja in njegovega silnega naci* jonalnega de'a, v sedemdesetih, osem* desetih in devetdesetih letih, verujte zlokobni in žalostni koroški plebiscit po prevratu bi se ne bi! ustavil onstran Alp, marveč bi se bil pomaknil preko j gorskih višin Bohinja in Bleda vsedoli i do gorenjskih Jesenic, kjer bi se bil j sestal z odtujenim elementom južno* štajerskim, ki še popolnoma ne miruje v Brežicah in drugih mestecih, niti v Jugoslaviji...
Kakšen jc bil iurrmlist? Sflna moč njegovega temperamenta, njegovo gio* boko znanje, mo.ika preciznost v izra* zanju, blesteča frazeologija, neustraše* nest borilca, vse to se odseva iz vsake njegove vrstice. On jc avoje nazire njo Sttgeriral čitatelju s silo prepričanja svoje neustrašene duhovite in poštene duše. Kako je bil hraber, kako nepo* kolebljiv borite! j proti klerikalizmu, katerega ne je posluževala Avstrija, da obdrži Slovence v izoTaciji od aoaednih bratskih jugoslovenskih plemen. Zato so je dr. Tavčar tudi boril z vso silo proti klerikalizmu istotako neustrašeno, naoško in iskreno v Ljubljani, kakor tudi v svojstvu državnega poslanca na Dunaju. Ime dr. Tavčarja je bilo dolga desetletja po slovenskih vaseh stav!je* no na sramotni oder, od fanatiziranih pristašev klerikalizma in blateno kakor ime črnega Antikrista.
Bil je tudi s'aven lovec, športnik, elastičnih mišic, neobično vstrajnih živ* cev, da mu ni bilo para v Sloveniji. Bil je zdrav, veder, veselega srca. V viso* kih planinah triglavskega pogorja je lar'1 za divjimi kozami, a na Cirkni* škem jeseni je streljal race hi lovil ribe. Vse to svoje zdravje, ves svoj sijajni očarajoči temperament, ljube* zen do gozda in planine, da!inih raz* gledov, šumečih potokov, tihih jezer, čistega zraka in ljubav napram pre* dfvni gospe Fantaziji je dajal svojim literarnim umotvorom. Razkošna ne* izčrpljivost in zdrava bujnost njegove fantazije osvajs najpedantnejšo dušo. Ts romsntični reslist in realistični ro* mantik je ustvaril niz prekrasnih roma* nov in novel, s katerim se bo vsikdar ponašala slovenska literatura. Njegov jezik je bleščeč, prekrasen, muzlkalen, s zopet moški In enostaven. Polna so usta njegovih prispodob, kakor da jei nekaj zdravega, sočnega — s done ka* kor srebrni zvon. V svojih historijskih romanih je s silno plastiko oživel davne čase, ko so Trubarjevi predikanti prvič nosili tiskane slovenske knjige — slo* vensko protestantovsko pismo — po kočah planinskih slovenskih vasi, pre* ganjani od protireformacije kot divje zveri.
In to je pri Tavčarju milost nebes, da je bil večno mlad. Leta 1919. je jela v »Ljubljanskem Zvonu« izhajati »Vi* soška kronika«. — Pri prvi rečenici veš: dr. Tavčar to piše, a njegovo pero se nI skrhalo. Kolikor se spominjam, ni Tavčarjevo pero nikdar menjalo svo* je ostrine, niti svojega posebnega žar* kega gorenjskega planinskega tempera« ments... Bil je nas Tavčar vzor našim očetom, pa tudi moji generaciji je ostal ta kult, ker je lepo spoštoval moža, ki to zas'uži. Dolgočasna bi bila zemlja brez gora, — dolgočasni ljudje, ako bi ne bilo med njimi poedincev, ki jih lahko narod dvigne na zasluženi piede* stal. Težko samo oni generaciji, ki dvi* ga povprečnosti, ker nima oseb, ki bi jik raogi* spoštovati.
Dr. Tavčar je Ml borec, pa seto polemik, kakršnih danes nI več med nami. Danes psujejo. kadar ne morejo ničesar dokazati, on je pobil na tla — s dokazi. Svoje naziranje je vedno branil moško. Nikdar se ni pokoraval modi; zavedal se je, da se bori sam proti vsem, ako je bil prepričan, da a Um
I koristi narodu. Nikdar mu ni bilo ležeče ' na spt-li, msirvcč samo na stvari. Š< pred  nedavnim   časom  jc  nastopil « trditvijo, da precenjujemo rusko litcra turo, da j« nezdrava, bolna, abnormu: len produkt abnormalnih piscev in atv normalnih   junakov.   Nas;a!   je siler vihar. Vsa mlada slovenska litersilur^ je skočila na noge, — toda stari lev jt ostal na svojem stališču: ideal človeka mora biti telesno in duševno normalno raavit, zdrav človek, ki naj živi zdravo, normalno, koristno življenje, zato moru tudi literatura slikati take ljudi in zdrA ve norma'ne odnošaje, a ne sme seci; rati bolnih duž nevrastenikov in pate* oloških tipov.  Kakor vidite, je bi! on mnogo bolj zdrav in mlad, kakor mno*i naš mladi starec uničenih živcev.
Še clvo tri o dr. Tavčarju kot poli. tiku. Ideja jugoslovenskega jedinstva ima v Sloveniji svojo tradicijo že iz Napoleonove dobe. Ona pesem prvegu s'ovcnskcga pesnika Valentina Vodni-* ka ve'ikcmu Napoleonu »Ilirija oživlje* na« je vsadilo potom liudskošo'skih čitank vsakemu S^vencu v dušo misel da smo eno kot smo bili nekoč že vsi eno — od Ljub'janc do Kotora. Stanko Vraz ni imel v slovenskih krajih svoje* časno mnogo odziva, vendar pa je ideja ostala in klila v srcih najrazum nejših Slovencev. »STcvenski Narod« je bil od prvega dne svojega rojstva — pred 55 leti — še pod Jurčičem od'očno ju^os'ovenski orijentiran. Dr. Ivan Tav* čar je stopal po isti poti. Ko je nasto* pila ona doTfjotrajna in ljuta borba libe* ra'i.rma s klerikalizmom, se je zde'o. da se bo v notranjih strankarskih sporih pozabilo na dru 1e višje ideje. — toda borna proti klerikalizmu, ki jc bil pred vojno in v času vojne protisrb:k« in protijur»oslovenski, kakršen je konč^ no tudi danes, jc s pobedo naprednih idej služila rudi ju£os'ovenski ideji. Po prevratu so klerikalci takoj zavzeli se* paratistično stališče in rezervo, zlasti v vprašanju monarhizma ali republikaniz-ma. Oni so celo v svojih glasiih pro« pagirali republikanizem. dasi je raz* prava s naše strani v tem vprašanj« s v no škodila ideji edinstva v n p rodu. Hoteli so takrat nekaterniki vplivati, kakor jo ugotovil g. Rasto Pustoslem-šek, na redekcijo »Slovenskega Naro< da«, da se drži vsaj rezervirano, ako nečo naravnost odkrito pristati na repu* blikaniaom, kakor klerikalci in socija* listi. Tikrat jo dr. Tavčar odločno iz* javil: »Mi smo tc absolutno narodno ia d.žavno jedinstvo pod žezlom Kara* gjorgjevo dinastije. Za Slovence je to edini spas. To je temelj vse naše politiko in od tega ne sme in ne bo Ust odnehal niti za las.«
V literaturi je bil romantik, pristaš »visoke literature«. Vendar ni v njo* £ovi romantiki ničesar slabičavega in sladkobnega. Rad je opisoval bele dvorce širom Slovenijo in življenje v njih zaradi lepote teh dvorcev in lepote živ* ljenja izven vsakodnevne banalnosti. Sovražil je filistratvo, pa je zato naj; bo'je razumel slikati tipe kmeta ali ve'ike gospode. Tudi sam ni živel obič* no filistrsko življenje, dasi je vedno živel v zdravem poštenju in v zdravi lepoti — v realni lepoti, neokuženi z meglami alkoho'a ali živčne razdraže* nosti... O njem lahko rečemo: Živel je,  kekor se  spodobi živeti pravemu
mo:
»Jug o slo v. Njiva«.
I. Zuoančlč:
GB MRTVAŠKEM ODRU.
Narod slovenski, kam si uprl oči, kaj je stisnilo tvoje mehko srce in odkod so solz*, ki drse ti po licu in bolest, ki ti legla ko senca je v dušo?
Z visokih lin tvojega sveteza hrama zapel je v snežni vrtinec veliki zvon, zvonar — neizprosni zakoni prirode — se oklenil vrvi je z obema rokama, in kliče in vabi:
Med rože, ki 5e niso razcvetele, med sveče, ki še niso bile vlite, da svetijo mu na mrtvaškem odru je legel k večnemu počitku mož.
t
Stopi narod na plan in poglej: pot je
končan;
v črao-zastrtem hramu,, kjer spi tvo*
sia,
najdeš sledove ljubezni in bohčin,
ki so hodile ko sestre ž njim noč in dan.
TI si bfl rob — on stopal s 1cboJ je po
trnjevi poti, hotel je, da boš svoboden — položil j«
um in srce pred tvoje noge in ti dal duhovne psrotl, da si se dvignil ko Feniks \z sužn:eg3
ognja.
Zdaj je zastrl oči,   ki so gledale tvojo
bo!es<
več ae utriplje srce, ki je vedno čutilo
s teboj.
Umrl je? Ne, zanj nI smrti; to je telesni
pokoj —
duh njegov bo Živel in hodil od vasi do
mest
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROM«  dne 20  februarja 1923
Siev. 41
Mlraa Jarc:
EMIL LEON.
i.
Mislim, "da ne bom odbil od sebe Čitatelja, če ga v uvodu pozdravim mesto s patetičnim slavospevom in zanešenjaško hvalnico na našega velikega predstavitelja romantične novele psevdoromantika. pisatelja dr. Ivana Tavčarja, z neizogibnim in potrebnim kronološkim podatkom glavnih Leonovih del ter začrtom smeri, v katerih se je kretai naš odlični le-poslovec, ki ostane slovenski literaturi vedno živ vir bodisi lepega in utešnega beriva željnemu bravcu kot tudi nastajajočemu epiku.
Svoje prve spise je začel enoin-<!vajsetletnik priobčevati v TrstenJakovi »Zori« (1872. 1.), dasi je svoj prvi spis podal na papir že štiri leta preje (»Madame Amalija«). V »Zori« so izšle povesti »Antonio Gledjevič, Bolna ljubezen. Mlada leta«. Kasneje se je priključil Stritarjevemu »Zvonu« (»Ivan Sla vel j, Kobil jekar. Kalan, Valovi življenja, Cez osem let. Soror Pia«), v »Slovanu« so ugledali beli dan »Janez Solnce« In druge manjše povestice, v »Lj. Zvonu« pa izmed krajših stvari posebno omenit-ve vredne zgodovinski, romantično navdahnjeni sp'si »Otok in struga« (1SSL), »Kuzovci« (1582.), »Vita vi-tae meae« (1882.), črtica iz davnega rimsk. življenja »Tiberius Pannonj-eus« (1882.), niz realistično-idealizi-ranih slik, strnjenih v noveli v okviru »V Zali« (1894.), kjer se bujna romantika prepleta s sočnim realizmom, ki spominja na Turgenjeva nato satirični, a umetniško manj vredni, pa mnogo pozornosti in prahu vzbujajoči roman »Mrtva srca« (1888.), ki mu pridružim še glasovito satirično ne samo utopijo, temveč pamflet »4000«. V Jurčičevi »Slovenski knjižnici« in v »Ljubljanskem Zvonu« je plodoviti pisatelj še natresel dokaj mičnih zgodeb, ki jih je kasneje, ko se je že menil posloviti od literature v svojih »Povestih« (|. zv.) zbral povečini v ciklu »Med gorami, slike iz Loškega pogorja«. Toda, ureje-vajoč svoje »Zbrane spise«, je dr. Ivan Tavčar sebe prav napačno presodil, ko je napisal, da so mu »političnih bojev viharji izsušili vir pisatelj-sske fantazije«, saj je dobrih deset let kasneje v svojem velikem zgod. romanu »Izza kongresa« (Lj. Zvon od 1905—1907) dokazal, da je z Muzo v najtesnejšem prijateljstvu, kar je nanj tako pomladilno in osvežilno toplivalo, da je v najtežji dobi vojne groze v letu 1917. podal Slovencem svojo mojstrovino »Cvetje v jeseni« (Lj. 2. 1917), ki mu je prav naglo sledila »Visoška kronika« (Lj. Z. 1919) njegovo poslednje delo ...
Po vsem tem bi povrhna razdelitev obsegala »Tavčarjeve povesti« pet zvezkov, nato »Izza kongresa« (LJ. Zvon) in poslednji dve povesti v zbirki »Slovenski pisatelji« Tavčarjevih zbranih spisov »VI. zvezek«, ki mu je napisal urednrk dr. \. Prijatelj zajemljiv uvod in tozadeven komentar.
Poleg tega pa se je Emil Leon udefstvoval kot prvovrsten člankar. udeleževajoč se v zadnj:h letih (»Slovenski Narod«) celo nad vse vnete in razgrete polemike o Ivanu Cankarju, Spuščajoč se z uprav mladeniško ognjevitostjo in čiostjo v vrtince vprašan j sodobnega slikarstva, ostro ocenjujoč najmlajše, ter s tem dokazal, da je ves čas pozorno motril življenje na polju umetnosti, pri čemer je neomajno obdržal svoje lastno, sebi zvesto stališče — romantika, kar je v vsem svojem delovanju tudi bik
In tako se zdaj — po tem občem pregledj — mnogo lažje pomenimo o Tavčarju pisatelju, skušajoč ga premotriti iz njegove notranjosti ven, pri čemer bomo skušali poiskat! V njegovih lastmh sp:sih najvernejše podatke, ki nas dovedejo do vsaj kolikor toliko zaokroženo izoblikovane slike Leonovega duhovnega obraza.
II.
»In te sanje me delajo srečnesra« Gospa Amalija.
Ne pretiravam, če rečem, da se je isti vzklik izvil iz srca že premnogi čitateljici in čitatelju, ki se jc ob večerih po prestanem utrudljivem dnevnem delu, opajal ob Tavčarjevih proizvodih, pozabljajoč pri tem vso mukotrpno sedanjost, potapljajoč se v zasanjana carstva prošlosti, kl jrh je — bodisi tudi dozdevno — znal tako mojstrsko pričarati naš pisatelj pred oči svojega zadivljenega občinstva.
Značilno je, da je krog Tavčarjevih »prijatehev« silno širok, Dočim segajo no dolih tkz. renPstov — omenim na.fznrčlnejše. kot Flauherta, Turerenjeva — predvsem oni pravi to teli gen tj e, ki Jim ni dano po veličati
svojega svetskega doživetja samo v tajnostnih globinah romantike, temveč so zmožni tudi realnost pretvoriti k notranjim vrednotam — pa čita je Leonove povesti tudi in celo predvsem oni. ki so zelo slabi opa-zovatelji resničnosti to so ljudje iz naroda, pripadniki množice. Ti žive povečini v zaduhlem ozračju suženjskega dela, ki jih teži, duševno izmozgava, in jim jemlje svobodo srca in razmaha duhovnih sil. ker nimajo daru oziroma moči, da bi nadvladali dnevno delo s tem, da ga motrijo le kot objekt. Po vsej priliki bi morali taki ljudje duševno naravnost umreti v ječi pisarne, v prodajalni, v tovarni, v kuhinji itd., če ne bi našli rešitve v nepričakovanih dogodkih, v neverjetnih pripetljajih, v nečuvenih zgodbah, ki jih povzdignejo, jim pospešijo nihanje, skoro bi rekel, otopelh in omrtvičenih živcev in jim napolnijo prazne čaše njihovih žejnih src z vročo in živo pijačo višjega opoja.
Takih neverjetnosti, nepričako-vanosti in nečuvenosti pa jim življenje nudi bolj malo, zato je razumljivo, da segajo ob prostih večernih urah po takem čtivu, ki Hm to tudi nudi, ki jim vzbuja veselje nad nevarnostmi in pustolovščinami ter j;m s poživljenjem domišljije jači in povišava zavest in čustvo življenja. Take knjige pa so prišle izpod peresa r o m a n t i k o v, to je ljudi, ki Jih je realnost neskončno ubijala in so bili za vsakdanje dejanje in nehanje preslabotni, ter so iskali »utehe« v »modrih daljah« preteklosti ali pa onostranosti, ki so se vanjo popenjali na krilih bolestno zgnetene domiš-lj:je. In tudi tkz. ljudska literatura je pozni vnuk romantike, saj nosi v sebi in na sebi vse znake te struje, kajpada — tu mislim vse »razburjajoče« knjige — že potvorjene in na.sro-nom množice prikrojene romantike, ki je iz visokega piedestala Nova-lisa, HolderFna, preko VValterja Scotta zašla skozi Duma sja (»Orof Monte Christo«). Eujzen Sjeja (»Tajne Pariza«) v poljudne »roparske« povesti.
Te vrste Čtivo, k? ga presamoza-vestni, dostikrat šolsko suhoparni literarni zgodovinar in kritik tako prezira, pa je vendarle — poudarjam — ne ravno tako slaba in ničvredna uteha tisočim in tisočim .
III.
Zakaj sem vse to Izrecno poudaril? Zato, ker bomo ravno tu našli našega — Leona. Vem, da se bo tej trditvi marsikak Šolnik začudil, misleč, da sem s tem Tavčarjevo stališče v zgodovini leposlovja ponižal, toda temu z daleka ni tako, ravno nasprotno .
Omenil sem, da se človek, ki ni zmožen nadvladati »suhoparnosti« povprečnosti zateče k čtivu nenavadne vsebine, kjer najde vse. kar mu ni dano niti v religiji. V religiji! Da, kajti religioznost še ni zunanja pobožnost. ki je pri večini le tradJci-jonalna ,torej zgolj formalizem. Tu dobimo vez s pesniki romantike. Tudi njim je bodisi preenostranska razumska vzgoja onemogočila doživljanje zdrave, živijenske rel'gi-joznosti in njihova prazna srca so kot v zameno za strt ideal iskala mistike v vznenrrljivih živčnih senzacijah (E. T. A. Hoffmanna). Vemo na primer tudi. da je romantika nastala kot protiutež racijonalizmu in hladnemu klasicizmu .
In zdaj poglejmo nagega Tavčarja. Emil Leon je sin dobe. ki ji je vtisnila pečat znanost. V drugi polovici nretekleea stoletja sta *e veda na tehn'ka neopravičeno — kot zdaj jasno vemo — postavili na prestol pahnjene vere, ter skušali dati človeku odgovor na vprašanja, ki so se tikala transcedentalnosti. Da mu nista zamoeli povoljno odgovoriti, je jasno, tragično pa je. da mu za nastali nemir srca nista mogli dati ničesar, kar bi ga 7adovoljilo. Temu je — kolkor toliko — odpomogla umetnost, ki je tedaj — pri nas — zadobila izraz romanticizma (Jurčič!), ki ga je posebno podpiral plamteči narodnostni čut. Zhulena narodna zavest na ie videla svojesra velkcea sovražnika ravno v katnli. cizmu (pomislimo na tozadevne razmere v prejšnji Avstriji!) in tačasna inteligenca, posebno mladina je — prežeta Slovenstva — v usodni zmoti bolj ali manj odločno zavrgla tudi vero, ali pa jo je obdržala le Se na zunaj, porabljajoč jo od časa do časa celo za boj proti katoličanstvu, ter se navduševala v zanikanju v dobo na*e<ra Internnstva. v čase na*ih sta-ro^itnositi. slcnSa joč jce na ta na^ln rediti in otresti čustvenega dolsročasja, ki ga mora slej ali prej doživeti %
vsej strahoti človek, ki mu je ugasni božanski ogenj v njegovi duši — ogenj mističmh sil.
In najpopolnejši predstavitelj tega pokolenja pri nas je prav dr. Ivan Tavčar, ki ga je v vsem mogoče razumeti le iz tu načrtanega vidika.
Selc zdaj se bomo lahko uspešneje obrnili k njegovemu delu, ki se nam pokaže v čisto dru£i luči.
IV.
Tavčarjeve spise bi razdelil v tri oddelke, med katerimi pa vendarle obstoja ozka vez, ki jo je pazljivi   čitatelj gotovo odkril že sam. To   razdelbo   dobimo   najlažje in uprav presenetljivo točno,  če pre-motrimo  avtorjevi  poslednji leposlovni umetnini »Cvetje v jeseni« in »Visoška kronika«. »Cvetje v jeseni« je verna realistična slika življenja slovenske vasi, prikazana malce ro-' mantično navdahnjeno, vendar pa v mirnem, nikjer   prenapetem slogu. Umetnina, kakršnih je malo! Neka* Jasnost in neskaljenost  odi kuje ta slog, ki kar spominja na umerjenost.* s katero pripoveduje Turgenjev na primer v svojih »Lovčevih zapiskih^. Vsak stavek je kot v skalo zasekan, pisatelj ne išče nikakih presenečujo-, č h,   nenavadn'h prispodob, in tudr, dejanje je preprosto, enovito, pro-s zorno. Spomniš se, da se ti je v po-: dobni obleki Leon že nekoč predsta-viL ta poetični realizem, ta »Heimat-kunst«, kot bi rekel Nemec, se kaže tudi v novelah v okviru   v »Zali«^ prav posebno pa v »Med gorami«. To bi bila torej torej prva vrsta — ali pni   oddelek,   naslovljen, recimo. »Tavčar kot domačnostni umetnik«.
Zdaj si oglejmo »Visoško kroniko«, ki je »od prve do zadnje vrste vsa mračna .zadolženo temna, pretkana z vijoličastimi žarki pokore v junaku Pofikarpu (dr. 1. Pri ia tel j v uvodu v VI. zvezku Zbranih Tavčarjevih spisov). Snov kroniki je vzeta iz zgodovine. Zgodovina pa je bila Tavčarju tudi podlaga za njegov veliki roman »Izza kongresa«, za njegove luteranske povesti, za »Janez Solnce«, za njegove »Kuzovce« m semkaj bi štel tudi zanj nad vse značilno »Otok in struga«, h kateri se še povrnem. Temu drugemu oddelku bi nadp;sal »Tavčar - pisatelj zgodovinskih povesti«. In zdaj preostane le še tretja vrsta »Tavčar satirik, kritik« s svojimi »Mrtvimi srci«. »4000« in — »Izgubljenim bogom« (podlstek v »Slov. Narodu«), ki najjasneje kažejo Tavčarja v njegovem bistvu — človeka, ki ga je izobličilo razruva-no, zapadajoče devetnajsto stoletje — doba skepse in — filoz. materijalizma. Da so ti trije sp'si vel'k, a nujen minus, lahko presodimo zdaj šele mi. ki stojimo na čisto dru«ri bazi, kot pa je stala povečini inteligenca predvojnih časov.
V.
Da se nam v začetk i razpravlce naznačena slika o Tavčarju - pisatelju zaokroži v lepo celoto ,se moramo še ozreti po njegovih učiteljih, oziroma prebrskati moramo njegovo delavnico. Poglejmo najprvo značilnosti njegovega slojra in vsebine »zbranih spisov«. Junaki vseh povesti so svetni in cerkveni dostojanstveniki, plemiči, vitezi, graščak«. prediknnti — izumrli rodovi, seliaki, sluge, tihotapci, tatovi, lenuhi, dolgo-časneži, pustežf.... toref sami znanci iz »romanov«. Vsi ti ljudje pa se nam zde nekam oddaljeni, tuji. A!i je temu vzrok to, da žive v davrfni. ! k? jo je pesnik pričaral pred naše oči? Dvomim, kajti poznam tudi zgo- j dovlnske romane, ki so nam njihovi junaki tako 1 l*zu kot da so vstali iz naše sedrnjosti (prim. Tolstega »Vo.?r»a in mir« ali na Mere?kovskc-ga »Leonardo da Vinci« itd). Nasprotno pa so VValter Scottovi gra-ščrki in velikaši daleč od nas. knt da so le očairjoče oc^nje^e — li'tke. nred katerimi nas ?e skoro strah. V teh romantičnih junakih kot da ne utripa naše srce: vsa njihova dejanja se zdi. da potekajo iz preraz-dražljive fantazije, in vse niihno žaljenje je sen in vse te zgodbe del i-jejo na nas omotTčno in uspavalno kot snniske podobe. Avtorjem ro-mantičmh povesti namreč nedostoja vsrk čut za psihologijo! Odtod nam bo tudi iasno omalovaževanje, ki ga le Izrazil oh priliki Tavčar naoram Dostojevskljevim romanom. Vsi ti graščaki in baroni in plemiči.•«« ki jim je življenje le zabava in poznajo le zunanje trpljenje (porojeno iz eeo-izma!) so v bistvu slabiči in zaslužijo oč'tek. ki ga je n. pr. Izrekla Serafina grofu F gonu (v »Ot^k in struga«): »Moj Bo«-. aH *e tol;ko ne veste o sebi. da pri vseh svoih nretenih in dvobojih nimate prav rikake c^er-«r*«*f« Zato je povsem raz^mMiv vrkt'k. kl «*e E* tr»k*»mu r»r*»n*«5»-
čencu .kadar udari nanj »življenja železna pest«: »Dolgočasno je, dol-
gočasno, dolgočasno!« ali pa priznanje »Moj Bog, ali ne čut.te, da postaja to življenje^ dolgočasno, dvakrat dolgočasno!« (istotam).
Uravnovcšenja v usodnih trenutkih ne najdejo v SeLi, temveč ali v spominih ali pa v oLičajni trudni frazi: »In morda.,, je bolje ležati tu spodaj v zemlji, kakor pa nositi svoje gorje tu zsonaj pod božjim nebom, (»Otok in stri ga« 54.) ali pa »smr« — življenje našega življenja!« (Vita vi-tae meae«
Slonih vzgledov bi lahko naštel še vse polno. Pri močnejših naravah, sicer taki trenotki obupa umolknejo, toda on^ vzgon kvišku, je izzvala te zemlja, domača gruda, kar je vsekakor v bistvu vendar še nekaj negativnega. Zanimiv vzgled takega slučaja najdeš v »Visoški kronki (stran 3n2): ». ..Tu in tam se me je polastila žefia. dn bi umrl, ker sem MI sam sebi in drugim v težavo. Pa rre je hitro zanustHa ta žcija. ker voj-ščak. ki le "i te/ko rrmen sredi boine poljane., ravnotako nerad urrrie, kakor se nerad loči od sveta bogata*, sedeč m*i polni skledi (!>. V takih trenotkfh sem dobro vedel, da te, naj si še *>ako zapuščen In osiromn'en. ve?e trdna verigra na reko j. česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj ie — zemlja, na kateri s? se rodil. To je naša edina neskaljena prjateljica. vedno ti kaže en in isti obrnz^ in zvesta ti ostane, če jo še toMkrat zatajiš j .. del je mojeora ži\ lienla in če se mi vzame zemlja, se ml je vzelo tudi življenje.«
V ozki zvezi s tem mzmotriva-njem je tudi proMem erot'ke. V sr>o-minu ml je dostavek gospoda Andreja »V 2ali« »Tako vam je___ljubezen v pogubo in tus:a in trpljenje sta ji neprestani družici« in podobno »Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!«
Ženska je za vse te »romantike« neko vzvišeno bitje, ki jim je pravzaprav edna vsebina njihovega življenja. Hrepenenje, koprnenje. nemir, srčna razburjenja — vse to povzroča po večini le ženska. Ta erotika pa je močno Čutno pobarvana, pa najsi ie ogrnjena v še tako nežne koprene rahlih besedi.
Ona odtujenost, oddaljenost nastopajočih oseb izvira odtod, ker je v njih relieijozni čut še nezbujen. kajti vsi vneti in ostri verski boji nač niso drugega kot izbruhi egoistične-ga fanatizma, kot tudi ni bledo po-božnjaštvo in bogocaščenje teh kon-tes in samostanskih sester (na primer v »Soror Pia) drugega kot preobražena čutnost. To stanje pa je vir tihega pesimizma, ki visi kot težko oblačje nad mrtvimi srci hi nad — pokrajinami. Tudi nad pokrajinami! Ce bi hotel Tavčarjeve orise tihih za-tišij, zamolkrh gozdov, v solncu in v mesečini snivajočih selišč, širokih polj in molčečih gora prevesti v »govorico« slkarja, bi taka slika nalko-vala pokrajinarjem osemnajstega ali zgodnjega devetnajstega stoletja. Naj navedem le par primerov, ki bodo nainazorneje izrazili mojo misel, na primer:
»Nekje na Slovenskem se vije precej mogočna reka med širokim poljem. Hudobna voda je to! Kjerkoli se zavija, se zajeda globoko v ilnato zemljo ter nrnravlja peneče vrtince. Dol^časno niš je j? senči bregove, če pa se iz dalje ozreš po tej vodi. se ti zdi. da je struga nalita s samim črnilom. Prav pri bregovih raste loček ali glcno in tista resnata. povodna trava, ki se sede j vzdimije, sedaj zopet k tlom potapl'a. kn kor bi s svojim nemirom hotela prkazatl. da tudi n ii ni no volji mokro stanišče v temnih valovih ... če na se nnd teboj m7te"a še sivo olinčno nebo. ima* občutje, krkor da bi bil v kraju, ki sta ga ravnokar s svojo ernzo pre-nl ii smrt in lakota!... Krog eraj-skih 7idov racto knnrive in dmo-a taka cJa^a želuca. Oad»> »n kočarji imajo tu notri svoja selišča. Za no-slnpiem se no hribu navmk razteza vrt ki je bil morda nekdaj čedno in okusno obdelan. Ali sedaj poganja trava po peščenih stezah, in namesto rož in cvetja se šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganim ostrešjem gne?deči, se pojato nad poslopjem v zraku ter s svojim kričanjem napravljajo nemir. Cbvek pa se malokdaj prikaže Iz žalostnega tega dvora... (»Otok in struga.«) Ali »Dekle in starec sta p!ezala ročno po pogorju navp k, tuintam počivala, ter zrla globoko v dol. kjer se je videla orjaška p: Ijanska cerkev med nizk;m> hiSicrmi... Pustila sta Bukov vrh na levi ter krenia pod Pasjo ravan, dokler se ni zaprla dolma pod njima, r'a se ni v*deTo drueca nego pogorska slemena na levo in desno, zeoraj in spodrj. nad vsem pa jasno jesensko nc'o. V l:i kovem go^-du *e bila skrita skoro popolnoma kuzov-ska koča; iz nje pa se je tedaj, ko sta
! naša znanca prišla blizu, prav močno j kadilo... Na bukovju je sedela lolpa ■ vran ter se kakor črn oblak dvignila v zrak, začutiva lije goste...« (Kuzovci 36.) bi če ni rauu pesimizem, pa je neka Lolcstua iepota, ki te navda ob pogledu na te pokrajine, na primer »Pomlad s cveiiienatim svojim krilom je plavala nad dolino. Cvetje jc poganjalo tudi v srcih Clo-ve"kih, ki so prerojena z vsako pomladjo. In Ce je v Poljanski dolini lepa pomlnd, tedaj je m a lok je lepša po naSih zemljah. Pozimi so se rodili pod snegom nebrojni studenci, ki hitijo sedaj po vseh brego\ ih v dol zeleni. V najskritej^em kotu cvete vsaka ruša. Po Listrh vodah se ženi tanki lipan ter strelja kakor blisk z rdcCimi plavutami tjainsem po belem pesku. Vse pa cbscvajo mehkega solnea mehki žarki, da puhti iz zelenih travnikov in njiv preoranih tisto migljajoče mrgolenje, kakor srečne pomladansko o!epšane zcmHe srečni vzd'hi.« (Kuzovci 43.) Podobnih vzgledov bi naštel iz vseh Tavčarjevih knji^ in vsi ti pričarali isto: dih prošlosti, minlj'vosti. Znrcs: občutje minljivosti je uprav (isto. kar vsebuje tolko pre!est pa bolest obenem. Romantiki so pae znali to bolest napraviti lepo. mično, pr^-ačno. zasoljeno, soj je prema ti Itak niso mod? ker so vse preveč lepeli na zr—cljskih dobrinah; ravno romantiki!
Ta bolest Jc včasih tolika, da povzroči ironijo. Ironija se pa često pokaže šele posredno in že zelo ublažena, na pr. tudi v icm, da pisatelj sam prekine valoviti tek dejanja s kakim pomodrovanjem, skušajoč se odpuščajoče in milobno nasmehniti. Prisotnost pisatelja v delu, ki jo je tako korenito odpravil Flaubert. se večkrat očifue tudi v Tavčarjevih povest'h .da ne srovorim o pripovedovanju v prvi osebi, ki je Leonu kaj priljubljeno (na pr. »V Zali«, »Cvetje v jeseni« itd.), in od teh mest si prečkajte naslednje: »Vidite... to je krasen večer, in Zala je zavita v vso svojo čarobo. Da bi človek vsaj živel tristo ali štiristo let, potem bi vsaj vedel, kako se svet izpreminja! Koliko je dvesto let? Kaplja v morje in še ne! In vendar, koliko izpremembe! Kakšna je bila Zala tedaj, in kje so drevesa, ki so jo senč'le tiste dnM In kie Šele so smrtna bitia. ki so takrat dihala božji zrnk. kakor ga dihamo mi dandanes! Čutila so tiste bolesti, tiste skrbi, in njim je bila ljubezen takisto pogubna kakor nam. kakor meni, ki me v tristo letih niti toliko ne bode, da bi si otroče z mojim pepelom napolnilo malo svoje perišče!« (»V ZaF«. 90.) Zdaj se smo se približali pisatelju samemu, kajti ves ta obhod nI imel drugega smotra, kot poiskati skrbno skrito avtorjevo prizmo, skozi katero gleda umetnik na sveta dejanje in nehanje.
Po vsem tem nam je že znana stopnja oz. faza. ki jo je Pmit Leon dosegel: romanfk. Toda kdor se za-dovob'i samo s tako lit. zgodovinsko klasifikacijo, je ?e zelo daleč od prave0^ pojmovania umern'koveea ustvarjanja. Vse tkz. struje kakor romantika, realizem, ekspresijonizem so le prav zunanja posledica najin-timnejšh in najbistvenejši doživljajev v skrivnostnem carstvu človeškega duha so posledica razmerja človeka do Kozmosa. Naziv »človek« bi pristojrl pravzaprav onermi po-samniku, ki ga je važnost tega razmerja usodo razburkala in k? je spoznal, da mora brezpogojno vse svoje sile uporabna ti 7a romanje v notranjost za poduhovijenje materije. Toda do te 7nvest' se nmkoma ponno le najredkejši zemljani (n. pr. Tolstoj. Goethe, Dante itd.) Vseh devetinde-vetdeset odstot. ali pa še več ostalih pa re kreče višje oziroma nižje pod to ravrfno, le nefasno sluteč baino vplivnost Duha. Tem slutnjam dajo taki neketernik izraza v umetnnah. ki so trajnejše, popolnejše, čim bolj so prevzete od poljuba kozmičnostf, a so minljivejše, manj dovršene, manj vredne, kolikor slabotnejša je pisatelju zavest ustvarjajočih sil, ki imajo svoj vir v Duhu in so se zbudile v silnem trpljenju (!) človeka, ki se je začel iztrgavati telesnosti. Zato je vseka velika, prava umetnina plod trpljenja, in je v najožji zvezi z umetnikom - človekom (!), ter je le prehodna stopnja na neskončni lestvici, vodeči v onostranost. Se'e V trpljenju porojena umetmna vpliva k^neČno na Čita tel ia odrešilno, saj rmi ne slif^i le v »zabavo«, temveč rmi pomasra k prebujenju in prerojen ju.
Zd^j pa poglejmo na*eea Tavčarja. Za to so važne nfeeove izjave, 7P^cle~ene v Iz. Car|orjev:h »0Ki-sk'h«: »... Pisati sem hotel povesti j in novele, ne da I i imel pri tem kak j poseben namen. Ker me javno mne-1 nje ni vstran potiskalo, sem polago-
fctev Cl.
iSl.OVPNSKI   NA ROP« dne 20 februarja
stran. 5.
ma zagazil v nekako samoljubje. da moji spisi morda le niso brez vsake cene« ... »Na univerzi sem pridno pisaril, med tem pa požiral kolikor mogoče vse literature celega sveta, kolikor se jili je dobilo v nemških prevodih«. V zadnjih letih je Tavčar v svoj.h lit polemikah sam namignil na svoje ljubljence, na VValterja Scotta vpliv pripovednikov pozne nemške romant.ke GrabLeja. Gotthelfa, Auer-bacha, ter mladonemških realistov Raabeja, Storma omenja dr. I. Prijatelj (Tavč. Z. S. VI. 30.); neznan mu ni bil Dumas starejši, čigar tehn'ko očituje veliki roman »Izza kongresa«.
Važno pa je dejstvo, da Tavčarju ni bila umetnost nikoli nekako sumoodreševanje, nikoli neko spenjanje po oni nebeški lestvici, temveč le oddih, višje vrste plemenita zabava, kar spoznaš prav igraje iz njegovih spisov. Prav dobro je to označil Vladimir Levstik v Tavčarjevi številki »Slov. Naroda« (2S. Vili. 21.): »Aristokratski »ljubitelj«, ki ne utegne pisati: kadar pa se mu zazdi ter prime za pero. ga suče boi je od vse-jra protokoliranega ceha. Ce ga prestavimo v mislih za dvesto, tristo let nazaj, je podoben kavalirlem. ki so v svoje razvedrilo nanisali nekaj sto dovršenih strani, kolikor f'm je pač dopuščal dvor, krnii, psi in lene žene. Samo, da. je pisal gospod markiz za napndrane vojvode in spak-Ijivo vojvodkinjo, Eml Leon pa za
ves svoj narod___« In podobno dr. I.
Pregelj (D. i S. 1. 21. str. 205): »Zdi se mi pa, da je rastel Tavčar le bolj sličajno. vzporedno ob rastočem obzorju kulturneea človeka, ki Ima znanstveno knjigo in leposlovno berilo v bogati knjižnici doma ... «
Vsa ta izvajanja pa nam potrdi tudi Tavčarjevo stelišče v našem leposlovju. On je nadaljeval in sijajno dovršil stavbo, ki jo je pričel Jurčič in jo že naznačil Levstik v svojem programnem spisu »Potovanje od Litije do Čateža« (1. 185S.). Če bodo morda njegova starejša dela sčasoma le bolj lit. zgodovinske vrednosti, pa ostaneta »Cvetje v jeseni« ih »Vi-soška kronika« za vedno vzor - umetnini na polju epskega pesništva. Tavčar je eden tistih redkih pisateljev7, ki se zavedajo, da je fabula bistvena stran romana in ki imajo tudi redek dar oživotvoriti dogodke v vsej plastičnosti. S par črtami ti predoči junaka, pokrajino pričara tako živo pred te, da je ne vidiš samo, temveč tudi občutiš. Njegove povesti nso nikako sredstvo, potom katerega bi avtor skoro neposredno izražal svoje naziranje o svetu, kar to tako občutno moti Mencingerjevo spise — dasi je Mencinger globlji od Tavčarja, tudi niso nikakc- v leposlovje prevedene socijalne teorije, kar povzroča neskončno dolgočasje romanov naturalistične šole, ki ji je si Jžila umetnost le v umsko reševanje raznih sodobnih problemov, temveč Tavčarju je umetnost, skoro podzavestno, prosta *>ra živahne domislice. Dr. Ivanu Tavčarju je zagotovljeno eno prvih mest v naši književnosti in mars?ka-teremu novincu epiku bo služil kot vzor in ga čuval pred nevarnostjo naše dobe, pred intelektualizmom, ki posebno sedaj tako straši ne samo v leposlovju, marveč tudi v ostalih umetnostih.
ZarJnii dr. Tavčarjev članek v obrambo češkoslovaškega naroda.
Zadnji članek je napisal dr. Ivan Tavčar za naš list dne 18. avgusta 1921. Izvajana v tem članku lahko smatramo kot njegovo labodjo pesem kot žurna-Ksta. članek je dokaz, s kako pozornim očesom je zasledoval dogodke v brat-sko-češkoslovaški repubMkl in s kako veliko ljubavjo je spremljal razvoj in razcvit zavezniške države ob Vltavi. V tem članku izvaia: »Z največjim zanimanjem opazujemo dogodke v Češkoslov. republiki. Veliko se govori o tem. da se ti novi državi slabo godi in razkričana je po svetu ta republika š* bolj nego je naša kra-levina SHS. Nova država na severu ima ta položaj zahvaliti v prvi vrsti zastopnikom nemškega naroda, katerega del — okrog 3 miliione duš — živi v češkoslovaški republiki. Ta nemški narod, drugega utiša Iz dalie ne moremo dohiti, ie še vedno tako podivian. kakor je bil pod Avstrijo, in svetovna vojna ga ni v P*av ničem fzpremenila: Še vedno misli, da je svet zategadelj tukaj, da ga vlada nemška voVa.
Kar počenjalo češki Nemci In predvsem ntihovi zastopniki v državni zbornici In tudi v senatu, to ie neka5 takega. Vnr bi se nikjer drugod, izvzeta je prejšnja /*v«trra. ne mnglo goditi.
Pri tem pa zapišem: če bi se bil v preršni?m našem deželnem zboru pre-drznii kak nemški zastopnik tako govoriti o Slovencih, o slovenskih poslan-
cih kakor to govore nemški poslanci brez izjeme o češkem narodu in o čeških poslancih, katerim brusijo v obraz psovko »Schand^esellschaft«. potem bi ga mi v slovenskem deželnem zboru, ne rečem ubili, toda izbili bi mu čisto gotovo vsaj 20 zob, da bi bil nosil do groba spomin s seboj, da Slovenci ne dajo pljuvati na se.
Kar počenja nemška opozicija v praš ih zbornicah, je samo pljuvanje na Češki narod in sedaj so prišli že tako daleč, da pljujejo tudi že na Masarvka.
ki bi ostal vendar častitljiva oseba in naj bi stal rudi na čelu ruske sovjetske republike. Ali zastopniki češkega naroda ostajajo mirni. Najhujše in n a ju mazan ejše provokaciie jih ne spravijo iz ravnotežja in nemški kričači uživajo imuniteto, dasi negirajo državo in dasi so se javno v zbornici izrekli, da države ne morejo in nočejo priznati. Na ti mirnosti češkim poslancem čestitamo, ker ž njo dokazujejo, da so mnogo oli-kancjli, nego nemški kričači.«
Bolezen in zadnji trenolki dr. Ivana Tavčarja.
CR. TAVČARJEV POLITIČNI TESTAMENT.
Za novoletno številko »Slovenskega Naroda« I. 1921 je napisal dr. Tavčar članek,   ki mu je dal naslov »Odpnte srca!« Ta članek smemo smatrati kot njegovo politično oporoko. Vanj je izl'1 pokojni dr. Tavčar vso svojo plamtečo lubezen do države in do bratov Srbov, j Svoj članek je končal s prepričevalnim i apelom na svoje rojake, z apelom, ki j je vreden, da si ga zapiše v srce vsak pošteno in v resnici narodno misleč Slovenec. Apel se glasi takole:
»Odprite vendar svoja srca! Spominjajte se v teh ČasTh fstih dni, ko so nemške m avstrijske to*pe s pomočjo zavratnesa bo'Rars^eTja soseda p'en'le in moriTe po Srirli! SpominlaVe se dobe, ko je na§ krafj s svojo Junaško vojsko lazil čez a'barsko p^gor'e. kjer so jugoslovanski s'novl um*ra'i od mraza in g'ađu. a vzl'c temu n*so obupa val"! Krafjcvina Srbov, Hrvafov in Slovencev se ie rcd'fa v te*i Junaških vrs*a"i ?n krafj Peter jo Je že nosil s sabo t*ste dn?. ko le s'radal In trpel s svojimi junaki po afbanskih sneženih vrbo vri!
Takrat se le rodila na*a vel'ka Ju-gosTovenska domovina, a prvi korak le
napravi* potem, ko so na solunski fronti srbske in tudi slovenske in hrvatske vrste prebFe Izdajalsko bolgarsko armado, s katero danes tako očitno flu-bhnkufe gospođ Stipko Rad*; ki bi Srbe rad sprava med hrvatski In botgarskl nož.
In sedaj naj se poslane?, ki Ifrao napraviti prvo ob!acTce kraljevini Srbov. Hrvatov In Slovencev, katera se ie rod 'a v gadu in mrazu v Afban*ii hi nteđ tračanjem topov na solunski fronti ?n katere rojstvo H s svo|o smrtjo posvetilo toliko srbskih m jugoslovenskih Junakov — Izkažejo, da so prUITiavcl. da nimajo pojma za vse tisto, kar Je v tem historičnem trenutku potrebno, da tako težko in s toTTklm! žrtvami pridobitna država ne postane mrtvo de*e?! T'sti. ka'erfli kosti se bello po a'ban-skih pečinah m tisti ki so bolgarsko iz-da'stvo pfačafl s svcj'm žZv'jsnjem. se danes r>gfa*aJo iz svojih zapuščenih grobov fn nl^ov g»as se združuje v sT-no trrme-ie: Ml nočemo, di bi propadla država, kateri smo Žrtvovali svoje življenje!«
Or, Tavčar - narettov pripovedovalce.
Dva zanimiva in važna podatka o svojem pisateljskem poreklu in sorodstvu je sporočil dr. Tavčar avtorju »Obiskov«, dr. Izidoru Cankarju. V prvem pravi: »Na univerzi sem pridno pisaril, med tem pa požiral kolikor mogoče vse literature celega sveta, kolikor se jih je dobilo v nemških prevodih.«
Dr. Prijatelj Izvaja nato v svojem uvodu k VI. zvezku dr. Tavčarjevih spisov, da je treba Tavčarjevih pripovednih vzornikov v mladostni dobi iskati pred vsem med odličnimi sodobnimi bclctristi, med takozvanimi zgodovinskimi in vaškimi pripovedniki pozne nemške romantike in začetniki takoime-novane meščanske in domačijske povesti mladega nemške«ra realizma. Eden najbistvenejših členov, ki veže pozne romanopisce s prvimi realisti (med Slovani pri vseh beletristih Iz začetka drufje polovice prejšnjega stoletja) je poudarjanje samobitnosti naroda potom prikazovanja in slikanja narodnih posebnosti, običajev, »originalov« v sedanjosti ter potom rekonstrukciie življenja na domači zemlji v preteVIosti. Tak način pripovedovani je gojil Levstik in Jurčič ga je udejstvoval praktično v vsem svojem delu. Tema dvema se je pridru-
žil že v mladih letih Ivan Tavčar, ki izrecno poudarja v svojem drugem važnem podatku o svojem literarnem sorodstvu, da so vplivali nanj Jurčičevi in Levstikovi spisi
Namen, ki so ga zasledovali pisatelji, sloneči na življenju in gnani od tega gibala, je bila rodoljubna in rous-scaujevska. torej idealistična in docela romantična želja po združitvi z narodom kot ustvarjajočim organizmom, po upostavitvi narodne samobitnosti v preteklosti in sedanjosti. Podobno kakor Jurčič svoje kmetiške povesti, je tudi Tavčar pisal »Slike iz loškega pogorja«, vpodabljajoč »originale«, narisane na podlagi sodobnega domačega živlienja, »da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu.« Kakor Jurčič. Je tudi on pisal zgodovinske povesti, da rekonstruira v živih podobah »Interesantno« Življenje prednikov, ki so bivali na naši grudi. V nasprotja s starimi romantiki in modernimi neo-romanrfkt pa Tavčarja odlikuje vedno prozorna jasnost In visoko nad nemške realiste ga dviga njegova čudovita stvarnost izogibajoča se vsake sentimentalnosti. V tem oziru kaže ta rojeni romantik neko p'emensko bistveno črto slovanskega realizma.
„Oom in Svet" o dr. Ivanu Tavčarju.
V »Dom in Svetu« leta 1921. povodom sedemdesetletnice ie dr. Ivan Pregelj priobčil dabšo študijo o pripovedniku dr. Ivanu Tavčarju. Med drugim veli dr. Pregelj:
»Tavčar je čudovito svojstven plod naše zemlje in dobe. človek svoje podobe in krvi. ki je menda mešana nemška kri in slovenska kri, tip našega posebnega plemena, naše posebne kulture, tako nazornosvoj kakor so Prešeren, Cankar, Kraigher in Finžgar. Njegovo lice je nekak Janusov obraz: tu senti-mentalnik z bolno b!az;ranostjo, tam razumnik s kulturnobo.inim dovtipom na ustih: zdaj naivni človek, ki vse naravno vidi. zdaj satiričar, ki hoče vse bolje vedeti; včasih nežen kot žena. ki jo slika Cankarju kot koprneče, a sicer le br.lj erotično bitje, včasih surov do neokus-nosti in materialen do brutalnosti: vedno pa izrazito osebnosten, časoven, mož nad lastnim slogom in umetniškim predmetom, refleksivnik, skratka: romantik, včeraj, danes, jutri; tendenciozan, ne-vzgojen. enostranski, neevolucionalen. a poln domislic, prožen in duhovit, stvar-nosvež. efekten in neposreden. Hladni in ostrogi edi razumnik in teoretičar Jurij Brandes, ki Tavčarju prav gotovo ni neznan. In ki tako dosledno odklanja vsakteri romantizem. razglasja v romantičnem naturelu Tavčarjevem ne bi bil mogel lepše vzgojiti, kakor ga je mentalnost naSih starejših liberalnih dob. Romantik Tavčar Je v prvi vrsti zato tragična prikazen, ker se Je rodil prepozno po Prešernu In prezgodaj pred Cankariem. Cvetke prave romantike ni utrgal. Cisti umetnik se v njem ni zavedel In zlil s človekom Tavčarjem niti v »Jesenskem cvetju«, dasf je ta nfegov spis njemu podobno isto. kar Prešernu »Kerst« in Cankarju »Podobe is sanj«. Zakaj al popolno isto? Zato«
ker ga je ustvaril iz neskočno bolj fili-strskega »ressentimenta« (Ozvvald). kakor pa Prešeren, svo;e strašno notranje živbenje upodabljajoč v sladki rene-sančnosti tercin in stane Tako siiči Tavčar Bvronu in Heineju* starejšemu Dumasu in Mavru Jokaiju. Bil je silno časoven v pesimističnem okusu sedemdesetih let. pa ie tistim časom vendar skoro bolj tuj. kakor pa moderni, ki se je učila barve občutiti v Baudelaireiu in groteskno paraborzirati pri Macter-lincku in risati naturalistično pri Zo-laiu in Ooncourtu. ki ga ie Tavčar pred nekaj leti tako nedosledno in vendar dosledno iz sebe gra;al in odMonil. Pot ki jo ;e hodil umetnik Tavčar, kaže sicer nekai rahlo navzgor napete razvojne črte. Zdi se mi pa, da je rastel Tavčar le bolj slučajno, vzporedno ob rastočem obzorju kulturnega Človeka, ki ima znanstveno kniigo in leposlovno berivo v bogati knjižnici doma.«
Dalie: »Ko je Tavčar deset let za to povestjo spet prijel za pero, vstal kakor od smrti, pomlajen sredi vesoljnega viharja in našel podobno kot njegov navidezni protagonist Ivan Can'-ar svojo »katharsis« v spominu na Čudole-po. na mladost. Je ustvaril v tehniki, motivu in miliefu črt »Med gorami« (Hole-kova Nežika) in »V Zali« naravno zgledno umetnino »domačnostne umetnosti« v okviru »Jesensko cvetje«. 2e po obliki je to prava Tavčarjeva pesem, je vonji va svežost ki diha is Tavčarja vedno spet ljuhega pripovedovanja v pravi osebi. Nad svetlim realizmom pokrajine leži umirjeni pesimizem duše. ki Je davno prestala Ihibiti. bolest moža. ki Je daleč blodil, a blodil kakor it silne premoči, kakor blodijo bvronskl ljude v romanih stare;še in mla»še šole. Sladka romantika šesrmšestdesetletnega Tavčarja pa je najlepše« kar Je ustvaril.«
Dr. Ivan Tavčar je obolel 17. fe-brjarja 1920. Zdravniki, ki jih je konsultiraj so takoj kjnstatirali za-vratno bolezen, za katero doslej še niso našli leka. In res je jel polagoma I telesno hirati in pešati, svežost prožnost in č lost duha pa je dr. Tavčar ohranil skoraj do zadnjega trenutka, ko je bolezen s svojo ncoremaglj vo silo tudi duševno zahtevala svoj tri-but Sprva ni mogel nihče \erjeti. da bi bil dr. Tavčar, ta prototip telesno silnega in zdravega moža, zap san smrti. Vsi, ki so ga ljubili in spoštovali, so se oklepali ob zadnji bilki nade, da krepka in čvrsta njegova narava ipak premaga zavratnega sovražnika In se mu znova vrne zdravje. Toda vsi ti Di so bili zaman. Tudi sam dr. Tavčar se je sprva nadejal, da okreva. Hotel se je posvetiti popolnoma literarnemu delovanju in snoval je velikopotezne načrte o novih svoj h umotvorih, ki bi naj pričali Slovencem, da je on i v pozni starosti ohranil isto svežost in prožnost duha, kakor jo je imel v svojih mladih letih, »Visoško kroniko«, katere je dovrš'1 prvi del, je zasnoval v treh delih. Drugi del bi se naj nanašal na dobo Marije Terezije, tretji del pa bi naj imel za vsel ino dogodke v času Napoleonove Ilirije. Ko je leta 1921. zapuščal zadnjo sejo občinskega sveta, je v krogu prijateljev še z zanosom razlagal svoje literarne načrte. Rekel je, da bo drugi del »Visoškc kronike« še vsekakor napisal, o tret-
jem deij je bil mnenja, da mu ne bo I več usojeno ga dovršiti. »Spomladi,-je rekel, »pojdern na Visoko, gorenjski zrak mi vlije novih sil in tu izvr-š m drugi del svojega načrta.« Toda Sojenice niso hotele, da bi se mu izpolnila tn želja. Šel je na Gorenjsko, fVa tudi divna visoška okolica mu ni več moHa dati zaželjenega leka. Vidno je hiral in pešal, le duh mu je ostal mladeniiko svež. Z zanimanjem je spremljal vse dogodke na literarnem in političnem polju in izrekal o njih sv^jo sodTio. Letos na jesen se je vrnil z Visokega v Ljubljano v pr>lni zavest', da mu ni več rešitve. Vdano je prenašal vse bolečine, želeč si samo eno, da bi ga usoda Čim naj-preje rešila ne;zrečnega trpljenja. Često se mu je stanje znamo zbolj-5alo ?n Številni n?egovl prijatelji In čpstitci co HTi že mnenja, da so se zdravniki zmotili v svojem pravdo-reku in da premaga močan orgai.f-zem in močna njegova konstitucija končno tudi smrtno bolezen. Pretekli teden se je počuti še i7redno dobro. V petek pa je zgubil tek in nenadoma je nrstopilo silno oslaMjenje. Poklicani zdravniki so takoj napovedali nevarnost bližajoče se katastrofe, ako se m«i ne vrne tek. Od nedelje z'"traj je Te*al v nc7ave*tl fn se je tekom noči le parkrat malo zavedel, ne da bi spregovoril. Včeraj ob 13. popoldne pa je brez vsakega smrtnega boja nenadoma ugasnil v rokah svoje nadvse ljubljene soproge.
Politične vesti.
** tit%. RHan   Suttl'e   ne fcawđ*đ*ra!
G. Ihk. Milan Šuk!*e nam je sporočil, da z ozfrom na dosežen sporazum med narodno napredno In Hnroslovensko demokratsko stranko ne vlozf svoe kandidatske liste in da odvezuje vse nne, ki so ma dali podpis na kandidatsko listo.
=r Tašlstl in »prostozidar]!«« Veliki fašistovski svet v Rimu se je bavil z vprašanjem razmerja med fašizmom in prostozidarstvom ter prišel, kakor je bilo pričakovati, do zaključka, da se imajo oni fašisti, ki so prostozidarji, odloČiti, ali za eno ali za drugo stran. Kdor je fašist, ne more in ne sme biti prostozidar, češ da si programi in metode fašizma in prostozidarstva ugovar ajo. Tako Je fašizem prostozidarstvo globoko ponižal in degradiral. Prostozidarstvo je bilo tudi v Italiii doslej močno, fašisti pa so mu sedaj izbili iz rok ono znano nadzorstvo nad italijanskimi vladami, katero je vršilo tako spretno. Obeta se zanimiv boj med fašizmom In prostozidarstvom, katero brez dvoma napne vso svojo silo, da bi prišlo do svojega stara, ga vpliva in velave.
ss Iz Avstrije. Izredni kabinetni svet na Dunaii Jt sklenil novelo k zakonu za zmanjšanje uradnlštva. Predloga določa, da se odpusti od 1. jan. t 1. do 30. jun. 1924 najmanj 75.000 oseb Iz uradniške službe. — Luegerju postavijo spomenik na Dunaju na prostoru med VVoIIzeile in Ringom.
= Patriarh Tihon. Poročna Iz Moskve potrjujejo, da je sovjetska vlada definitivno opustila vsako misel o javnem procesu proti patrijarhu Tihonu. Patrijarhovo ime je danes v celi Rusiji tako popularno, da bi proces brez dvoma povzročil velike nemire. Dokaz, kako ie patri'*arh priljubPen. je deistvo. da je hilo v Moskvi v zadn'em času navzlic strogi prepovedi vlade fzgotovlie-no nad 5 mUiionov Tihonovih fotografij. Sedal se Tihon naha;a v Donskem samostanu in fe težVo boTm. S svetom nima nobenega stika, kaitl vsa n'egova korespondenca se strogo cenzurira. V samostanu je polno agentov državne politične unrave. ki se nabaJato v neposredni bližini patri?arha. Pred kratkim ga je botri obokati poglavar »žive cerkve« škof Avtnvm. toda patrijarh Je kategorično odklonil ta obisk.
= Pela Kuu. Madžarska poročita se jrlase. da Je nekdan'1 vod'a madžarskih komunistov Bela Kun poneveril več ml-lifonov iz vsote, ki jo je preje! kot organizator prevrata v sred. Rvropi od sovjetske vlade. Pod tulim! Imeni se je klatil po Svio! In Španskem, sedaj pa je uved?na proti njemu preiskava in odgovarjal ho pred boliševiškim sodiščem.
= Proces proti komunistom na Polj. skem. Iz Varšave poročajo, da je bil v soboto končan proces proti članom boljše viške organizacije, ki je tra;al 21 dni. Obtoženih Je bilo 74 oseb. Od teh je sodišče obsodilo 7 na 10 tet težke ječe. 11 na H let 3 na 6 let. 2 na 5 let 16 na 4 leta. 5 na 2 leti in 1 na I leto. 29 obtožencev Je sodišče oprostilo.
ss Tajna rusko - mrška pogodba. »Matin« poroča, da Je Clčerin sklenil z Izmet pašo talno pogodbo, ki sta jo ratificirali obe vladi. Po te* pogodbi se Rusi »a obveže pomagati Turčin* v slučani konflikta z Grško. V slučahi Izbruha vojne ined Angleško in Turčijo posijelo Pusi neka! divizli v Mezopotamijo. Ce bo mednarodni položaj zahteval. poSlJe Ruslia svojo vojsko v zapadno Trakijo preko bolgarskega ozemlja.
= Sovjetska špllonaža v Inozemstvu. Z Dunaja poročao, da )e policiia odkrila veliko vohunsko organizacijo, ki je razprostirala svoje delovanie tudi na Pariz, London. Brusel Itd. Kakor je dognala preiskava, vzdržuje sovjetska vlada v inozemstvu polesr političnih in trgovskih misij tudi posebne vohunske urade, v prvi vrsti v onih drŽavah, ki so v prijateljskih stikih s Francijo. Središče vohunstva pa je bilo proti pričakovanju na Dunaju, ne pa v Berlinu. Na Dunaju so se zbirale glavne sile, na Dunaj so pošil.ali boljSeviški agenti vse informacije iz ostalih evropskih držav in od tu so jih pošiljali z eroplani v Moskvo. Mnogo Rusov na Dunaju je bilo aretiranih, med njimi tudi več uradnikov sovjetskega poslaništva.
ess Češki uradi v nemškem oremrju. Davčni urad v Dečinu na L. ima 35 uradnikov In uslužbencev. Izmed katerih so samo trije Cehi, kakor pomožne uradna moči ter višji finančni svetnik Opatrnv, Načelnik uradu pa je nemški nacionalec ministrski svetovalec Czap. Z nemški« ml uradniki se nihče češki ne razume. Ko Je dal šef okrožnico cirkulirati o poslovanju glede zemljiškega davka. Je bit napisan samo v nemškem Jeziku. Min, svetnik Czap prepoveduje češko urado-vanie, niti imena občin ne smejo biti na* pisana v češčinl Pečat rabijo samo z nemško legendo, dasl Je prepovedan. Na vratih min. svetnika stoji na prvem mestu napis z nemškim besedilom, a češki napis zavzema drugo mesto. Poleg tega so češki napisi sestavljeni v taki češčini. da je prava sramota. Orien-tacivska tablica, napisana v češkem In nemškem jeziku ter opremiiena s češkoslovaškim znakom, je nabita v prehodu, da jo je težko opaziti ter ne more provocirati. Kakšen duh vlada na tem državnem uradu Češkoslovaške republike, se da sklepati iz tega. da se na pisalnem strou. ki je državna last, razmnožuje »Nova himna občanov nemške narodnosti«. To Je tista himna, ki naravnost žali prezldenta republike In mego-vo družino. Človek se mora čudili, da češka vlada trpi tolike žalitve v državnih uradih.
= Reznfatl narodnega glasovanja proti bolgarskim mfnstrom. Vrhovno kasačiisko sodiš !e v Sofiji ie zbralo od okrožnih sodišč podatke o narodnem glasovanju, ki se je vršio 19. novembra lanskega leta proti bivšim ministrom kabineta Gešova. Kakor je znano, so bili ministri obdolženl, da so zakrivili volno in vse mene katastrofalne posledice za bolgarski narod, zato je vlada Stambolijskega sklenila vprašati narodne mase potom posebnih glasovnic (belih In črnih), da-li smatraio ministre za krive alt ne. Vseh aretiranih ministrov fe 22. med nilmi OeŠov. generala Nikl-forov in Savov. dr. Danev. MaMnov, Kosrurkov In dr. Zanimivi so rezultati glasovanja, ki se v končni vsoti glasov popolnoma vjemajo. število oddanih belih glasovnic (za krivdo) znaša za vsakega ministra ne^ai nad tV* tisoč, črni (proti krivdi) pa nekai nad 25 tisoč, tako. da se je nad veČina bolgarskega naroda izdavila za krivdo bivših ministrov. Sedaj se začne živahna politična borba okrog tega vprašania. zakaj nekatere boli zmerne stranke so odločno proti smrtni iMRi in zahteva o. na i vlada vse ministre osvobodi. Opozici-jonalni listi napovedujejo vladi ene/gi {en bol, w
saaaMH
Vmm
mmm
■nb!
„SLOVENSKI NAROD"   dne 18  februarja 1922.
Stev. 39.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1923.
— Pogreb blagopokojnega dr. Ivana Tavčarja se bo vršil v četrtek, dne 22. februarja ob 4. uri popoldne izpred meslnega magistrata, kjer bo v vestibu-lu I. nadstropja truplo izpostavljeno od četrtka zjutraj do pogreba. Žalni sprevod bo šel do sv. Krištofa, odkoder se bodo zemeljski ostanki prepeljali takoj na Visoko da se tam polože v rodbinsko rakev. Kakor čujemo, je g. namestnik Hribar izposloval. da se pogreb izvrši na državne stroške. Pred mestno hišo se bo poslovil od pokojnika v imenu prijateljev in meščanstva njegov dolgoletni podžupan dr. Karel T ril le r.
— Odbor odvetniške zbornice v S!even?Ji je bil za včeraj, 19. t m. popoldne sklical na redno sejo. Tik pred sejo ;c došla vest, da je umrl dr. Ivan Tavčar. Predsednik dr. Majaron je otvoril sejo in vpričo stoječih odbornikov govoril spominu pokojnega tovariša izrednih vrlin in zaslug za komoro, za narod, njegovo borbo in zlasti tudi za pravniški naraščaj. Potem se je seja prekinila v znak globokega sožalova-nja in se bo nadaljevala po novem razpisu. Dogovoril se je le način korespondence in udeležbe pri pogrebu.
— Kondolence. Povodorn smrti g. dr. Ivana Tavčarja je našemu uredništvu kot prvo sporočilo svoje sožalje poveljstvo Dravske divizijske oblasti. — Pesmk g. Oton Župan-č i č, dramaturg Narodnega gledališča, je Izrazil »najiskrenejše sožalje ob izgubi moža, ki ga resnično globoko spoštuje.« — G. Inž. Š u k I j e se je osebno oglasil v uredništvu, da izrazi svoje iskreno sožalje ob smrti velfk^tra pokojnika.
DruStvo slov. književnikov vabi svoje člane, da se udeležijo pogreba g. dr. Ivana Tavčarja. Odbor.
— V po čaščenje spomina nepozabnega prf"a+el?a dr. Ivana Tavčarja Je daroval g. dr. Karel Triller DijaSkemu podpornemu društva >Domovfnac 1000 din. — L'obilan-ska kreditna banka le darovala v počaščen je spomma svojega predsednika dr. Ivana Tavčarja za mestne reveže 5000 din. s pridržkom, da se kasneje upravni svet Se na poseben način spomni svo'ega velezasluž-nega predsednika. — O. Vladimir A rt o, predsednik »Slavenske banke« fe daroval v počaščenie svojega tasta dr. Ivana Tavčarja za mestne uboge 10.000 din. — G. Frane fn ga. Roga Krape* sta darovala mesto venca na krsto In v počalčenfe spomina dr. Ivana Tavčarja za mestne ttboge 150 dinarjev, za vojake oslepele v vojni 150 din. In za Dečfl dom 150 din. — G. Rasto Pustoslemlek, glavnf urednik »Slovenskega Naroda«, je daroval v počaščen Je spomina dr. Ivami Tavčarja 100 din. se siromašne ruske dijake.
— V pocaščeafe sporami dr. Tavčarja so darovali: Splošno žensko društvo v LJubljani Din. 500, Narodni ženski savez, slovenskih del v Ljubljani Isto Din 500 za »DeČit dom«. Za slepe v LJubljani darujeta v počaščenje pokojnega predsednika Narodne tiskarne gosp. dr. Iv. Tavčara tisk. ravnatelj v pokoju Ignacij Verbajs Din 100 in upravnik Slov. Naroda Valentin Kopitar Din 100 v fstl namen.
— Sporazum med Narodno-na-predno in Jugoslovensko demokratsko stranko. Včeraj zvečer ob pol. 5. so se sestali v mali dvorani Kazine delegati narodno-napredne fn iugo-slovenske demokratske stranke, na kateri so sklenili sporazum glede skupnega nastopa pri volitvah v na-rodno skupščino v ljubljanskem mestnem okrožju. O tem sporazumu so podpisalt pogodbo, katere prva točka in druga točka se glasi takolet *Uvažirfe izredno važnost in nujnost povoljne rešitve vprašanja državnih nameščenev in priznavajoč intenzivno delavnost dosedanjega ljubljanskega poslanca g. prof. Josipa Reis-nerja v tej zadevi, uvažuje končno važnost vsaj začasne kontinuitete tega delovanja tudi v novi skupščini, se dolnjo za skupnega kandidata g. Jo-siv Reisner, profesor v Ljubljani, za njrfrnve^a namestnika na se določa g. dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik v Ljubljani*.
— V varstvo volilne svobode. Minister za notranje zadeve je z brzojavnim odlokom z dne 15. februarja t. L odredil nastopno: »V zadnji dobi se je jasno pokazalo, da gotovi ljudje streme za tem, da kratijo volilcem popolno svobodo pri volitvi narodnih poslancev. Nekateri postopajo tako v govorih na shodih in potom časopisja. Imajo govore in pišejo v listih proti državnemu edinstvu, proti državni ustavi in ureditvi države, da celo proti vladarju in sejejo mržnie med posameznimi deli našega naroda Drugi si pa zopet samolastno In nasilno prisvajajo atribute oblasti, češ, da so branilci in čuvani države. Kaoadajo tudi poedine državliane in ustanove, pri čemer se ne plašijo niti na!vc?"h zločinov in kažejo skraino ne-sUonost napram našim državljanom. Tako postopanje enih in drugih nasprotuje zakonom In se more najstrožje ob-gojati, to tembol?, ker imajo vsi naši poštari državljani zadostno in popolno svobodo za udei^tvovan;e in razviianie političnih svobodščin in narodne zaved-
nosti, in sicer na legalen način. Zato j zahtevam kategorično od Vas in podre- | jenih Vam oblastev, da vsak nedopustni in nezakoniti čin storjen v gornjem smislu, najenergičneje pobijate in proti krivcem takoj strogo po zakonu postopate brez vsakega ozira proti njim, ker taki ljudje s svojim postopanjem ne kaUjo
I Bivše posestvo Ciril - Metodove družbe na Muti sem najprej ponudil trški cbčini, po-I tem za meščansko šolo. Ker pa je cela ] stvar glede meščanske šole utihnila, sem ponudil hišo v odkup raznim uglednim ia premožnim Slovencem. Ker pa je hiša veliko poslopja, Id zahteva prevel ke stroške za restavracijo In se obsežni prostori v hiši nikakor ne cbrestujejo v takšni meri. da bi bilo mogoče vsaj deloma kriti vzdrževalne stroške, sem bil prisiljen misliti čimprej e na prodajo. Stroški, ki sem jih imel do sedaj pri popravi poslopja, so Itak
le miru v državi in ne ovirajo le držav- j dosegli skoraj svoto, k! sem Jo potrošil za Ijanov pri uporabi njihovih   državljan- j hišo. Pripomnim tudi, da posestva nisem
I
skih in političnih pravic,   ampak   tudi. : dasi morebiti nevede ubijajo ugled naše države v inozemstvu. Vsak državljan mora znati uvideti in si biti svest da je j v naši državi zakon najvišja volja. Vsa- i ko površno in netočno  izvrševanje te naredbe s strani  policijskih organov, bom smatral za nesposobnost za službo,   proti   odgovornim uradnikom pa bom postopal po zakonu.  Minister za notranje zadeve Milorad Vujičić. j — Nova kvota za Izseljence v Ameriko. \ Generalni izseljeniškj komisarljat v Zagrebu i
prevzel od e. Oseta, marveč da sem ga
neposredno odkunil od Ciril - Metodove družbe. Ob času, ko je bila razp;sana prodaja Druztvnega posestva, se je Interesiralo mnogo kupcev za to posestvo, a resnega namena za kupčijo nf bilo opasati pri nobenem, ker se je vsakdo ustrašil ogromnih stroškov za popravila. Vzrok temu, da sem bil primoran hišo predati, ie dejstvo, da so Slovenci bojkotirali mojo trgovino ter druge zapreke. Cena, ki Jo omenja dopisnik v svojem člar'ru, ne odgovarja resnici, ker je današnja cena posestva v primeri s takratno valuto, ko sem jaz kupil hišo, še precej
pozivlje v svrho evidence, za katero število f solidna, Omeniti moram, da sem kupil po-
'e nova kvota izseljenikov za leto 1923/24. že obremen:ena. vse one. kl Imalo izsel'en!-ške potne liste za Zed njene države severo-ameriške, a doslej iz kateregakoli vzroka ie n so odpotovali, da te potnice rrne'o pri« stojn'm oblastvom. ki j h bodo dostav la generalnemu izsetfenlškema   komlsarllata t Zagrebu zaradi opreme s posebno klavzulo povodom odobren :a nove kvote za proračunsko leto 1923r24. Vs? interesentie se opozarja fo, da se tega v lastnem interesu drže ker brez te klavzule ne bodo mogli dobiti ameriškega viza, oz'roma ne bodo prepuščen! preko meje naše kraljevine. General«, ni izsePeniškf  komisariiat ob'avlfa nadaf'e, da se dogaja, da nekateri naš? izseljenci ne morejo dobiti Izšel eniSkega potnega lista za Zedin;ene države severoameriške,   ker Je kvota že Izčrpana, In da so zaradi tega iz-premenfll smer potovanja, Jn sfcer v Južno Ameriko. Ko so dobili v naši držav! potne liste za te kra:e In prišli tiaka:. so zaprosili pri tamosn'ein našem zastopniku, naj jim Izstavi potni Ust za Zedhvene države severoameriške z motfvacf-o, da Imajo tam sorodnike in večjo možnost zaslužka. Na ta na-čfu so se hoteli po ovinkih preseHtf v Ze-d?n:ene države m se tako izogniti obsto:e-člm predpisom za csellevan'e v te države Zaradi tega se vsi izseljenci v lastnem Interesa opozariafo, da naša zastopništva v Inozemstvu (konzulati) ne   bodo ustregla takim prošnjam, ako se dotična stranka ni nafman? eno leto nepretrgoma nahafala pred prepustftvi'o v Zedlnlene države severoame rfške v Kanadi. Novi Fundlandli, na Kubi, v Mehiki aH v državah Centralne ali Južne Amerike ali pa na sosednih otokih.
— Davščina od pr'rastka na vrednosti nepremičnin. Prodajalci aH kupci nepremičnin v okolišu mestne občfne Tublianske se omejujejo pri prijavi teh prenosov v svrho odmere davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin na to, da predlagajo mestnemu magistrata le prepis kupnih pogodb. Ker le ta način prijave popolnoma nezadosten za odmero davščine, opozarja podpisani urad vse interesente, da mora v smislu § 17 nar. o davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin vsak otuiitelj (prodajalec) tekom 14 dni pismeno aH protokolarno naznaniti prenos ter navesti vse za odmero davščine bistvene okolnosti in priložiti v Izvirniku ali poverjenem prep su vse listine, ki pride o v poštev. Dosedaj vložene prijave so po večini pomanjkl Ive zlasti v tem, da iz njih ni razvidno, kdaj in za ktero vsoto je sedanji otujitelj sv o čas pridobil davščini podlegajočo nepremičnino. Pri tem je zlasti važna okoliščina, kako dolgo se je nahajala dotična premičnina v posesti sedanjega otujitelja in ali se le zadnja prememba v posesti te neprimičnlne zgodila pred ali po 1. Januarju 1920. Ako se je zadaja prememba posesti izvršila pred L januarjem 1930, naj stranke navedejo v svojem spisu, koliko je bila po njihovi cenitvi nepremičnina vredna (obča vrednost) dne 1. Januarja 1020. Stranke naj prilože tudi njih posesti se nahajoče, za dokaz njihovih navedb važne listine. Da se odmera davščine pospeši in prihrani strankam nepotrebna pota In stroške, poživlja mestni magistrat vse interesente, da že vložene prijave tekom 14 dni izpopolnijo v zgoraj navedenem pogledu ter se, ako jim zadeva v tem aH onem oziru ni jasna, zglase po informaciji pri ref. Ilb (poleg obrtnega referata.) — Ker se izvrši odmera davščine v slučaju, da stranke ne predložile vseh potrebnih podatkov na podlagi uradnih ugotovitev, je v lastnem Interesu vseh prizadetih, da ustrežejo čimpreje gornjemu pozivu.
— Češka krona stoli nad dinarjem zelo visoko, toda še vedno mnogo nižje kot frank in lira. Nakup iz Češkoslovaške je vsled tega pree mogoč, kot iz katerekoli druge države. Češki industrijci žele z nami trgovskih zvez, vsled česar znižujejo cene tako daleč, da je našim trgovcem mogoč nakup. Obiščite Jih aa VI. mednarodnem vzorčnem vel esej mu v Pragi, kateri se vrši od 11. do 18. marca t L Legitimacije za po se t, Izdaja CehoslovaSki konzulat in velese rnskf zastopnik Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z. LJubljana, Kongresni trz 3.
— Razstava slovenskih leuahlh ročnih del v Beograda. V ženskem klubu v Beograd ti je bila otvorjena izložba slovenske ženske cbrtne šole iz Ljubljane. Poleg ročnih del učenk te šole je razstavljeni1! tudi več ročnih del slovenskih kmetic. Razstavljene so čipke in vezenine, od katerih vzbuja veliko pozornost lepo izdelan državni grb.
— Pojasnilo, Prejeli smo in priobčuje-mo: Na dopis v »Slov. Narodu« it 35 naj Vam aluzija v pojasnilo sledeča vrstice
sestvo brez trgovine in inventarja (vozov, konj itd.), za gospodarstvo, ker sem to nabavil pozneje sam, sedaj pa sem s posestvom vred prodal tudi inventar. Trgovino in ves inventar sem kupil posebej in tudi sedaj pri prodaji so znašale premičnine nad eno tretjino prodajne cene. Posestvo sem torej prodal ne iz dobičkarstva, marveč radi neznosnih razmer na Muti in ne da bi hotel oškodovati dclrkroe Slovencem ob naši naredni meji. Predajo pa opravičuje dejstvo, da sem posestvo večkrat ponujal raznim Slovencem, ki so mi pa na kratko odgovarjali, da nimajo denarja in da ne potrebujejo tako velikega poslopja. Kakor se moj prednik, g. Oset, ni mogel uživeti v tukajšnje razmere ter ie radi tega zapustil Muto. sem bil prisiljen storiti isto tudi jaz. Ce kak Slovencev želi kupiti hišo, naj se Javi, ker Je še vedno čas za ta — Alojzij M o r a n.
VELIKA NESREČA NA MULJAVI.
Posestnikov sin Josip Kutnar iz Muljave pri Višnji gori Je prinesel v soboto 17. t. m. Iz Višne gore domov 7 kg smodnika ki bi ga rabil za razstreliavanje skalovja. Pri-šedši domov, ?e položil smodnik na mizo, na kateri je stal likain'k » žarečlm ogrem. Iskra Je padla v smodnik ln nastala je strahovita eksplozija. V trenutku :e bila h»sa v polnem plamenu In je pogorela do tal Škoda je ogromna In se ceni na več stot'soč kron. Pri eksplozili so bili težko poškodovani 23 letni Josip Kutnar, 17 letna sestra Marila in 11 letni brat Leopold. Vsi trie so dobili hude opekline po obrazu In životu ln so bili prepelani v Vubllansko bolnico, vendar je malo upana da okrevajo. Nesreča, k? le za-d~*a Kutnar'evo rodbino, je vzbudila na Muljavi «ološno sočnt'e.
— Rus Kronaveckl Izpuščen Iz zapora. Državno pravništvo je izoustilo Iz preiskovalnega zapora Ru*a Šafrana Kronaveckega, ki je bil obdolžen. da je pri Sv. Križu nad Moriborom dne 15. oktobra p. 1. spolno izrabil lOlctno deklico, ker se je izkazalo, da je nedolžen.
— Cevl'e kupu'te od dom?č"h tovarcn tvrdke Peter Kozina & Ko. z rn-mkn »Peko«, ker so Isti priznano na boliš! in na'-ceneši. Glavna zaloga na debelo in drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L
— Pevski zbor Glasbene Matice v I.jtibfjanl. Člani moškega zbora naj pridejo danes, v tnrek, dne 20 t. m., ob četrt na 7. zanes'pvo In polnošlcvilno k važni pevski vaU. Odbor.
— Gostovanje gospe Vesel-Pola. Gospa Vesel-Pola, odlična koloratuma operna pevka, gostuje v ruka;sniem opernem gledališču v torek, dne 20. t. m. in v četrtek, dne 22. t. m. V torek poe naslovno vlogo v operi »Lakme«, v četrtek pa vlogo Gilde v operi »Rigo-Iettoe. »Lakme« se poje za red F, »Ri-goletto« za red D. V naslovni vlogi opere »Rigolettoc nastopi 22. t. m. prvikrat novoangažirani bariton g. Balaban.
— Kope m "kova slsvncst v Varšavi. Danes praznuTe človeštvo 4SO obletnico znattera »s*ronoma N. Kopern:W, ki se ie rodil 10. februarja 1473 leta v Thnrnu in je prvi učil, da je solncr ffksno središče, okrog katerega se suče'o ostali planeti in zemlTa. Varšava ?e priredba včeraj svečano proslavo ob?etnTce velikega uč^rvaka. V pred-sedn?š"*vu prinravTalne^a odbora Je b'l kardinal KakowskI. maršal senata In parlamenta ministrski pred*ed*'k fn minister pro-sve*e. Po svečani službi božH v pre*tn!nf cerkvi so odšH rastopnrkl rnans*ven*h krogov, dr/avn^ In cerkvenih oblasti pred Kopernikov sporrenik. zvečer pa je bila svečana predstava v gledališču.
Brafle!
Preminul je brat dr Ivan Tavčar, bivši starosta In ustanovni član Ifub-lianskcga sokolskega druStva, neutrud-Iflvl, požrtvovalni sokolski In kulturni delavec, ki Je posvetil vse svoje vzorno življenje in vse svoje duševno bogastvo delu za svoi narod.
Poživit*mo SnkoMvo — v prvi vrsti sokolska društva Ljubljane m okolice — da se udeleže pogreba preza-služn^ga brata korporativno v kroju.
Zbirališče Soko1«tva v četrtHc. dne 22. februaHa 1°23 ob 3. uri popolJne na vrtu Katodnega doma. Zdravo!
Starešinstvo JSS.
Telefonska in brzolaona psrotl
mm
ST. MARGHER1TSKE KONVENCIJE.
— Rim, 19. februarja (Izv.) Krat] Je včeraj podpisal v Sant Margherltl sklenjene, od parlamenta ln senata odobrene konven-ei'e gjede Izvršitve rapallske pogodbe.
VAŽNO POSREDOVANJE MALE A NT ANTE V ORIJENTSKEM VPRAŠANJU.
— Beograd, 19. svečana (Izvir.) Iz Bukarešte javljajo: Romunski zunanji minister Duca je neetrčaino zadovoljen z uspehi konference s turškim delegatom na lozanski konferenci. Izmet pašo, ki je pokazal odkrito voljo za Izmen avo misli med Turško na eni strani in Romunsko na druei strani. Države male a n ta h te na} bi prevzele važno posredovalno vlogo za končno vzpostavUev miru na bi ž njem O njen ću.
MANIFEST RADIKALNE STRANKE.
— Beograd, 19. februaria (Izv.) Olivni akc. odbor radikalne stranke je na no-co;šn I seji sklenil   izdat)   volilni manifest radikalne stranke v obliki brošure. PROTIĆEVCI NASTOPIJO V BEOGRADU.
— Beograd, 19. februarja (Izv.) Na zaupnem sestanku je bila v nedel o določena kandidatna lista Protičeve neodvisne radikalne stranke. Lista je bila danes predložena sodršču v potrditev.
DEMOKRATSKI KANDIDATJE ZA ZAGREB.
— Zagreb. 19. februarja (Tzv.) Definitivno ie določena In sodišču predložena kandidatska demokratska lista demokratske stranke za mesto Zagreb. Za nosilca liste ie določen Lujo Voinovlć, za prvi okraj Rado-slav Modec,   za druffi pa dr. Ivan Jurca.
ODHOD AVSTRIJSKEGA KANCE-LARJA V BEOGRAD.
— Dunaj. 19. februarja. (Izv.) Avstrijski kancelar dr. S e i p e 1 odpotu;e jutri v Beograd. Spremljajo ga zunanji minister dr. Grunberger, sekcijski šef dr. Peter- legacijski svetnik dr, W i 1 d n e r in več strokovnjakov. Dr. Scipel ostane v Beogradu samo dva dni.
NASLEDNIK DR. RASINA. Kurz devizne politike ostane nespremenjen.
— Praga. 19. februarja. (Tzv.) Ta-kai po smrti finančnega ministra dr. A. Rašina so se raznesle vesti o spremembi kurza devizne politike. Te vesti na merodajnem mestu kategorično demen-tirajo, naglašajoč, da so popolnoma izmišljene, ker bi taka sprememba znala usodepolno vplivati na državne finance. Začasno prevzame vodstvo finančnega ministrstva sekcijski Šef V 1 a s a k, ki bo mogoče pozneje ta portfelj definitivno prevzel.
RESEN KONFLIKT MED POLJSKO IN LITAVSKO.
— Varšava. 19. februarja. (Izv.) Spor radi razdelitve nevtralne cone pri Vilni zadobiva zelo resen značaj. Litav-ci niso zasedli njim priznanega ozemlja, ker so tja vkorakale poljske čete. Li-tavci so organizirali napad, branijo železniško progo Grodno-Vilna. Na tej progi so koncentrirane številne čete. Artilerija je pričela delovati.
BOJ ZA MEMCL.
— Memel, 19. februarja. (Wolf.) Francoske okupacijske čere so izpraznile Memcl ter se vkrcale na francoske, v pristanišču stacijonirane bojne ladje. Litavci so zasedli vo;ašnice.
BANKEPOT ITALIJANSKE PARO-PLOVNE DRU2BE.
— Trst 19. februaria. Ozv.) Milanska paroplovna družba »Socijeta a ve-lieri e vapori« je postala insolventna. Pasiva znašajo 4 milijone lir.
ANGLEŽI V PORENJU.
— Berlin, 19. februarja. (Izv.) Večerni listi javljajo, da so Angleži odstopili kos v rhursko ozemlje segajoče-ga poreniskega, od angleških čet zasedenega trikota.Erancozom so odstopili progo Nuins-Durren, ki jo prevzemo francoski železničarji.
FRANCOSKA ZAPLEMBA ALKOHOLA.
— Dusseldorf. 18. efrbuarja (Izv.) Francoske vojaške oblasti so zaplenile državno skladšče alkohola, kjer je bilo sh ran enih 200.000 litrov denaturiranega alkohola in 2500 1 čistega alkohola.
PAPEŽEVO   DARILO   NEMŠKIM DIJAKOM.
— Monakovo, 19. februarja. (Tzv.) Papež je nemškim dijakom daroval 40.000 lir.
BOJI MED LITVO iN POLJSKO.
— Pariz, 18. febr. (Havas.) Litavsko poslaništvo cbjavlja, da so poljske obmejne čete napadle kraj Cranv. Ob ljutem boju le bilo 10 mrtvih in 100 ranjenih. Litavska vlada je pri svet« Društva narodov zaprosila za Intervencijo. Na ofictjelnem mestu o tem napadu še nič ni znanega.
RADICEVC1 V BOSNI.
— Sarajevo« 19. februarja (Izvirno.) Radičcvci vrse v Bosni in Hercegovini zelo živahno« a ta no agitacijo. Njih kandidatna lista do danes ie ni znana. Radi-čevci so imeK zadnje dneve več volilnih shodov. Za sarajevski volilni okraj namerava nastopiti kot nosilec Radičev-ske liste dr. Maček iz Zagreba, ki je imel te dni več zaupnih sestankov v Sarajevu. Sarajevska javnost je splošno prepričana, da Padičevci v Bosni in Hercegovini ne dobe niti enega kandidata, rnzea mogoče v tuzlanskem volilnem okrožju.
PET MILIJONOV LIR ZA REKO.
— Rim. 13. februarja. (Izv.) Finan čni minister De Štefani je oosal itali janskemu poslaniku CastelUju t.a Rek pismo, s katerim ga obvešča, da i? na kazal provizorični reški vlndi en milijon lir za potrebe državne in občinske uprave ter dva milijona lir za neodložljiva javna dela; slednji znesek se izplača v štirih mesečnih obrokih. Nadalinia d\a milijona sta do'očena za ooeractie zem Ijiškega in trgovskega kredita.
$AZNE VELIKE KATASTROFE.
— Epemay.  18. febr.  (Havas.) Brz vlak Parir — Strassbourg   jc   prf   r >StSl Epernav trčil rb tovorni vlak. Deset cs.b mrtvih, 30 težko ranjenih.
— Newyork, lfi. febr. (R»uter.) Itt*i bolnica, v kateri je bilo 7000 umobolnih. 1 zforela. Požar je zahteval žrtve. Zotrclo j 22 umobolnih ln 3 sestre.
40 VLAKOV PREMOOA NA DAN.
— Berlin, 18. februarja. (Izv.) S franco ske strani se noclaša, da bo mocel eenera! Pavot. ki vodi transportno službo na okupiranem ozemlju odslej vsak dan ocr^oslati v Francijo 40 vlakov premoga, to je 600.000 ton na mesec, kar rnači komaj tretjino prejšnje daiatve Franciji in Bclcijl z nemšlt strani. Sedaj se poSilja v Francijo na dan 6 alt 8 vlakov premoca.
MADŽARSKE Or?TOŽNT<~E. — PROTEST POINCA7<EJA.
— Beograd. 19. februarja. (Tzv.) Po poročilih iz. Pečuja ie državni pravdrtlk dv z-nil obtožnico radi veleizdaje proti vsem b:v-§im uradnikom ki so za časa lugoslovcnsk? okupacija vršili službo v priloc Jugoslavije Obtožen je bivši župan Bela Lindcr in 47 ostalih uradnikov.
— Beograd, 1°. feb uarja. (Tzv.> Madžarsko državno pravdništvo Je vodilo proces proti grofu FCarolviu radi veleizdaje. Grof Karolvi je b'\ med drutrim obtočen da je bil tekom vojne 1914 do 1918 v s!"2bl za-veznislcfh držav. Francoski ministrski p-ed-sednik Polncarć pa Je vložil oster protest proti tej obfo^n'ci. Protest ugotavlja da Je obtožba v smislu točke 67. trianonske pogodbe popolnoma neutemeljena.
AMERIKA TERJA.
— Pariz, 18. februarja. rIzv.) Senat v Washingtonu je sprejel nnčrt ?n konsolidacijo angleškega dolga s 70 pla-sovi proti 13. La Fclctte ie napada' Anglijo *n Fran-ijo, da zasledujeta imperialistično politiko. Mac Cormlck ie izjavil, da senat mora sprejoti ureditev an£ier«ce?a dolga, da bodo imele Ziedi-njene države tako v svoHh r"knh orožje za izterjanio dobjov petih mil:jard dolarjev od drugih evronbk'*h dolžnikov. Senator Borah je izvajal, da ureditev angleške zadeve ne bo nič koristila *<a-biliraciji g05po'!^rske>ra živi i on in Evrope in s^cer zboc; ruhrske okupacije. PODPIS ORIENTS^F MIROVNE POGODBE.
_ CarVrrad, 18, februar-a. (HavaO
Po noročilih listov je Izmet paSa predložil zavezniškim komisarjem noto, po kateri se predlaga, da se zopet sestane orientska konferenca. Kraj in čas nista določena. Na konferenci se ima končno podpisati mirovna pogodba.
SESTANEK POTNCAPFJA Z CONAR LAVVOM.
— Pariz. 18. februar a (Tzv.) »Chlcago Tribune« 'avlir da bo v kratkem sestanek Potncare'a z Ronar Lnwom v Boulogne sut la mere aH v kakem drugem kra<u Na tem sest?nku se fma razpravi ati vprasm'c sporazumne »nzleško-francoske politike napram Nemčiji.
ATENTAT NA DR. TRUMBlCA.
— Sa!Tt. 18. februarja. (Tzv.) Polletja |e danes aretirala Ivana Murtadžlća. ki Je namerava izvrf'ti atentat na dr. Trurrbića. Pri njem niso naSH nobeneera orožja. Aretlmnec je na polidli izjavil, da je pristai hrvatskega bloka-
Druituene m\l
— Dmltvo državn'h uslužbencev ra Slovenko v LhiVllanl. Novoizvoteni predsednik Ivanč NučJČ t prevzel vodstvo zgoraj imenovanega druStva. Le-ta prosi ceni. k člane vse Imenovanemu druitvu p-ipnd-vo-če radeve npslavlat! v M^rtnont^vo ullzo št 18. — Nuč*č Ivan. t. č. predsednik.
— Jug. uapr. akad. društvo »JhdmiL. VTI. redni občni zbor se vrl? v četrtek dne 1. marca. Polee oblča'nfh točk ;e na dnevnem redu: 1.) Sprememba pravil, (tozadevni razglas jc v društvenem ta;nls>vu). Odobritev novoizdeHneica poslovnika. Udeležba obvezna, alastl ker zahtevata r»men*e-na predlora kvalificirano večino. VI ndn^ vabimo vse tz. starešine, da se polnoštevl-no ndeleže. — Odbor.
Darila.
— Darla. Uprava naSega lista e pre e la za: »CVIl-Metodovo družbo«. V p-^*"--iTa seomfna svo'ega brsta dani'e D:u 50et; gg. Mira ln Jos'p Costaperarla darujeta v počaščen « spomina r k. g Iv -na Mankoča, veletrzovca v Trstu P:n 50 Skupno Din SoSi. »DruStvo slep h«.   V p -eafčen:e spomina  pokojn.  z.  Iv. MprknC-r dame   rodbina   Palovec   D u ICO. Srčn hvala 1
Glavni ntednik: RASTO POSTOSLBMŠBIi
Od zov orni arednik: VALENTIN KOPITAR.
s?ev. 4i.
„SLOVEXSK1 NAROD" dne 20. februarja J9>3.
»Slovenska Matica" naznanja žalostno vest da je danes umrl njen bivši predsednik, dolgo'etn! odbornik, pravni zas:o^nik In sotrudnik, gospod
i već sobami, eventualno vzamem hišo v najem za malo družino Ponudbe pod »Dobra nagrada F. K. 1S22- na upravo Slovenskega Naroda. 1S22
Zaslužnemu kulturnemu delavcu in velikemu pisatelju bodi ohranjen trajen in hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 19. februarja 1923.
+
JOSIP PETELIN
LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce,
čevljarske in krojaške potrebščine. Nc o ž e ovne« Postrežba t?čaa.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega edinega sinčka in brata
Frana Jelen
izrekamo trm potom najpri*rCBe<ro za rvalo vsem. M so ea spre-m li na njegovi zadnji poti. Tudi za pokkmlUv venca najlepša hvala!
alu^očl ostali.
Globoko gin'en naznanja odbor odvetniško zbornico za Slovenijo, da je njen veleugled..i in prezaslužni član, gospod
dr. Ivan Tavčar star.
danes izdihnil svojo veliko in bIa?o dušo.
Naša zbornica je bila vedno ponosna, da je blagopokojnega znamenitega moža štela med svoje člane, in mu tudi za vedno obrani časten in zvest spomin.
P. n. tovariši se potneštevilno vdeleže pogreba, ki se izvrši dne 22. t m. ob 4. popoldne izpred mestnega magistrata«
V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
<ORANIT
|a vendar najboljša streha in najcenelSa« le pravi zaiamženo pristni asbest-Skrilj in ne rabi nikdar popravila«
Ponudbe in proračune poSI es
Fran Hočevar, Žirovnica (Motte) Goreniiko.
kupita najceneje pr! tvrd.il
yfLINEAfl
forarnfSka zaloga ALFONZ ŠKOF* L'nb^ana Oosposretska cesta 10 (nasproti protestantovske cerkve)
Spcoljalna naročila raznih lournalov itd« dobavim v naj*
krajšem času ZA TRGOVCE Z3ATEN POPUST
Msznanilc
o noDoustanoolfcsnl tovarni bandifov.
Cenfene gg. trgovca vlladno obveičamo, da 8Tno ustanovili v L ubijani) Gradišča fit. 17 la R mska ceata fit. 6« tovarno bandilov pod Imenom
ITI MIH d. z o.z.
Zagotavljamo cenfene odjemalca nafso-lldaelie postrežbo, ter ae priporočamo za cenjena naročila
s voleapoitevanjem
ITlana
tovarna kandltov in mlen'e aoli in diiav drntba z o. z. v Iijabliaai.
Posebna naznanila se ne bodo izdala!
Zapustil nas je — previden s tolažili sv. vere — dne 19. februarja ob 1. popoldne naš pretr.«gi, nenadomestljivi soprog, oče, brat, stric in tast
dr. Ivan Tavčar«
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 22. februarja ob 4. popoldne iz mestnega magistrata na Visoko, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Poljanah in v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.
Prosimo tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
Dr. Ivan Tavčar
odvetnik
Fran Tavčar
InZener
Ante Tavčar
prokurlst
Igor Tavčar
can. med. Sinovi.
Franja dr. Tavčarjeva
soproga.
Pipa Arko roj. Tavčar
hči.
Katarina Tomažin roj. Tavčar
posestnlca
sestra.
Vladimir Arko
veleindustrijaiec zet.
Vsi ostali sorodniki.
■
Preminul je danes naš častni meščan, dolgoletni občinski fovalec in prezaslužni mestni župan, gospoJ
sve-
slovenskl pisatelj, bivši kranjski deželni poslanec In odbornik, I^b lanski državni poslanec v dunajskem parlamenta, pover-fenik v naši prvi narodni vladi iti kesne © zastopnik mesta Ljnbifare v narodnem predstavništva, predsednik raznih naših kttitarnih in gospodarskih Insfitncii, Imet© j reda sv. Save H. stopnje, častni občan ved ob 51 a, častni član raznih narodnih korpora&i itd., itd.
Krsta, ob kateri žaluje vsa Ljubljana, bo v četrtek, dne 22. februarja položena javno na svečan mrtvaški oder v vestibulu magistratnega poslopja in od ondot bo ob 4. popoldne mrtvaški sprevod.
Odšel je izmed nas mo?, kateremu ohranita mesto Ljubljana in ves narod trajen in neveuljiv sponi n.
V UUDUANI, dne 19. februarja 1923.
Mestna občina ljubljanska.
. ■>»t» *^
LS
Slev, 41
mauni suet
am
ne tiskarne
javlja
tužno vest, da jc preminul dolgoletni predsednik zavoda, gospod
v ponedeljek, dne 19. februarja ob eni popoldne.
Slava njegovemu spominu 1
V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
Upravni svet „Narodne tiskarne
«5 r-'-te*
1
Upravni svet „Ljubljanske kreditne banke" sporoča tužno vest, da je soustanovitelj, dolgoletni upravni svetnik in večletni zaslužni predsednik, gospod
danes ob eni popoldne preminul.
Slava spominu velikega moža I
V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
Upravni soet „ljubljanske kreditne banke
ti
mg s
5 35*&i$r«
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne*.