novo ::: Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-l6-2-24 Stev. 48 (402) LETO V111 NOVO MESTO, 26. NOVEMBRA 1957 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Prehojena pot Praznik rojstva nove Jugoslavije je postal dan, ob katerem pregledamo prehojeno pot in se pogovorimo kaj in kako bomo delali v prihodnjem letu. Na dan, ko se v sprošjčenem slavju spominjamo 29. novembra 1943, so delegati na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu sprejeli pomembne sklepe, ki pomenijo začetek socialistične državotvornosti, graditve nove Jugoslavije. Nacionalni komite, ki je dobil značaj začasne vlade sredi vojne vihre, ni skrbel le za uspešno vojskovanje, pač pa Je prevzel tudi nalogo, da skrbi za razvoj ljudske oblasti in za organizacijo gospodarstva na osvobojenem ozemlju. Takrat so bili sprejeti sklepi in odloki, ki so dajali nosilcem oblasti po vaseh in v naseljih, nosilcem oblasti, ki so jih izvolili včasih tudi sredi bojev, prve pravice in dolžnosti. Ti sklepi ie nosijo v sebi veliko misel o družbenem In delavskem upravljanju, ki se je razmahnila v leta 19,"2, ko je bil sprejet zakon o delavskih svetih. Kadar se ob takih praznikih pogovarjamo, običajno pozabimo oceniti prav naš največji uspeh — uveljavljanje neposredne demokratične pravice državljanov, da soodločajo o delovanju ljudskih odborov, odločajo o vzgoji po Šolah, o zdravstveni politiki, skratka o vsem javnem življenju, in na delavske svete, H smo jim prepustili gospodarjenje z velikimi sredstvi, s sto-tisočl strojev in z vsemi drugimi napravami. Ce bi lahko uspehe razvrščali, bi prav gotovo rekli nekako takole: To Je največji uspeh, ki ga je Federativna ljudska republika Jugoslavija dosegla v svojem boju za napredek socializma; tak razvoj pa je omogočil tudi nesluten napredek gospodarstva na vseh področjih. Danes si ne moremo zamisliti uspešnega gospodarjenja brez organov delavskega in družbenega upravljanja. V Jugoslaviji imamo 6093 delavskih svetov, v katerih j« več kot 200 tisoč članov. Vsak deseti delavec odloča o tem, kako bodo v podjetju gospodarili in kako delili razpoložljiva sredstva. Sprva so bile pravice delavskih svetov pravzaprav majhne, kajti leta 1952 nafte gospodarstvo ie ni bito tako razvito, da b; lahko kolektivom prepuščali znatnejša sredstva, s katerimi bi lahko samostojno razpolagali. Toda vzporedno k razvojem gospodarstva smo povečati tudi materialno osnovo delavskega in družbenega upravljanja. Nov korak na tej poti bo pomenil prvi januar prihodnjega leta, ko bo začela veljati nova uredba o delitvi dohodka. Potem, ko bodo kolektivi Izplačali družbene obveznosti, bodo popolnoma samostojno delili preostala sredstva za plače, za nakup novih Rtrojev in drugih stvari, ki jim bodo omogočile bolj uspešno gospodarjenje. Delavski sveti postajajo iz leta v leto bolj suvereni gospodarji v podjetjih, ki jim jih je družba prepustila v upravljanje. Se veliko več državljanov pa sodeluje v upravljanju javnih služb. Desettisoče jih dela v šolskih odborih, drugih deset tisoč sodeluje v upravljanju zdravstvenih in socialnih ustanov, v hišnih svetih, ki upravljajo 40.333 hiš odloča 140.500 državljanov. Dalje, veliko število potrošnikov je vključenih v potrošniške svete, in končno, tu je ie ves sistem komunalne samouprave, od zborov volivcev, krajevnih odborov, do občinskih ljudskih odborov, v katerih državljani prav tako uveljavljajo svoje predloge, zahteve In želje. Kot rečeno, družbeni sistem je pogoji! napredek gospodarstva, kajti v nJem je tista sila, s katero smo iztrgali Jugoslavijo iz največje zaostalosti. Tik pred vojno je bilo tričetrt prebivalcev Jugoslavije zaposlenih v kmetijstvu. To je bila zaostala agrarna dežela, v kateri je poljedelstvo ustvarilo 52 odstotkov narodnega dohodka, industrija in obrt skupaj pa komaj 25 odstotkov. V dvanajstih povojnih letih se je ta struktura temeljito spremenila. V kmetijstvu je bilo ustvarjenega v letu 1956 28 odstotkov narodnega dohodka, v Industriji In obrti pa že 52 odstotkov. Ta napredek je še boij očiten, če računamo narodni dohodek na posameznega prebivalca. Leta 1956 je bil narodni dohodek na prebivalca že za 30 tisoč dinarjev večji kot v zadnjem letu pred vojno. Kako Je napredovalo gospodarstvo Jugoslavije v 12 letih bo najlepše razvidno is primerjav posameznih gospodarskih panog. Leta 1939 je znašala letna proizvodnja električne energije 1 milijardo 173 milijonov KVVh, medtem ko smo lansko leto proizvedli že več kot 5 milijard KVVh električne energije. Na tej poti se ne. bomo ustavili, kajti do leta 1961 naj bi dosegli proizvodnjo 10 milijard KWh. Proizvodnja premoga ln koksa se Je povečala za več kot dvakrat. Pred vojno smo nakopali na vsakega prebivalca pol tone premoga, lansko leto, ko je bilo prebivalcev že precej več, pa Je prišla na prebivalca že tona premoga na leto. Podobno Je z nafto. En sam deciliter nafte je odpadel na predvojnega prebivalca Jugoslavije. Pridobili smo jo komaj nekaj več kot tisoč ton. Lansko leto se je proizvodnja povečala na 300 tisoč ton. Vzporedno s povečanjem energetske osnove, kajti elektrika, premog In nafta pomenijo kri industrije, je naraščala tudi proizvodnja surovin In polizdelkov. V letu 1939 smo pridobili 100 tisoč ton surovega železa In 235 tisoč ton jekla. Lani pa že 631 tisoč ton surovega železa In nekaj manj kot 900 tisoč ton jekla. Podobno se je povečala proizvodnja barvnih kovin. Od 1700 ton aluminija smo prišli na 15.000 ton v lanskem letu, srebra smo pridobili nekaj več kot 1000 kg, lani pa že 85 tisoč kilogramov. Tako se je povečevala Iz leta v leto proizvodnja surovin ln z lanskim letom se je začela zelo naglo povečevati proizvodnja potrošnih dobrin. To je proizvodnja tistega blaga, ki naj bi prispeval k dvigu življenjske ravni in zaradi katerega smo v preteklih desetih letih gradili hidroelektrarne in težko industrijo. Kaj pravijo številke o tem napredku. V letu 1939 je prišlo na vsakega prebivalca približno 4 kvadratne metre blaga, lani pa že 8 kvadratnih metrov. Podobno je s čevlji, kajti tudi tu Je proizvodnja skoraj še enkrat večja. Poraba električne energije se je povečala za več kot petkrat. Medtem ko pred vojno sploh nismo izdelovali radijskih aparatov, Je bilo lansko leto izdelanih v naših tovarnah že 125 tisoč sprejemnikov. Tako je z električnimi stroji za gospodinjstva In z mnogimi drugimi artikli. Napredek je nenehen in izredno velik. Teh uspehov ne navajamo zato, da bi ob njih .^mnindn-vol*nn ugotavljali, kaj vse smo storili- Nikakor ne! Uspehi so le dokaz, da smo si zgradili temelje, ki nam bodo oMogbeiH še hitrejši napredek, še hitrejše povečevanje K(VljtnJ*tt4 rsi*r-nl, ker dobro vemo, da življenje še ni takšno, kakršno b| moralo biti. Dve nalogi sta pred nami: Prva je v nenehni borbi zn napredek socialističnih odnosov med ljudmi ln druga, boriti ■e bomo morali za nov, še večji napredek materialne moči nase dežele. Ti dve nalogi sta med seboj tesno povezani In dniffa drugo dopolnjujeta. Ce ju bomo izpolnjevali, bomo uresničili tudi drugo petletko, načrt, ki pomeni naš novi eilj. M. 9. S 1. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA N0V0 MESTO razvoj Dolenjske bo vložil novi okrajni ljudski odbor vse svoje sile in skupno s pomočjo republike In zveze zagotovil nadaljnji gospodarski in kulturni dvig okraja V petek, 22. novembra, je bila v sejni dvorani OLO prva seja novega okrajnega ljudskega odbora, katere so se razen skoraj vseh novoizvoljenih odbornikov udeležili tudi ljudski poslanci Niko Šilih, Avgust Jazbinšek, Franc Krese—Coban, Tone Su-štaršlč in ing. Vilma Pirkovič. Najprej sta bili ločeni seji obeh »borov, ki sta ju začela najstarejša odbornika Franc Jaro (v okrajnem zboru) in Albin Pi-sanski (v zboru proizvajalcev) Po poročilih verifikacljsklh komisij so novi okrajni odborniki slovesno prisegli, nato pa so izvolili odbornika, ki bosta leto dni vodila seje ločenih zborov V okr. zboru j,e bil iizvoljen Janez Zunlč, v »boru proizvajalcev pa Ivan Kočevar. Na obeh sejah so odborniki tudi počastili spomin nenadno umrlega tovariša Janeza Kova rika, člana okr. zbora proizvajalcev. I. skupno sejo novega okrajnega ljudskega odbora je nato začel odbornik Janez Zunlč in predložil njen dnevni red. Po uvodnih formalnostih je Miha Počrvlna v iimemu 10 odbornikov predlagal, da bi za novega predsednika OLO vnovič Izvoliti •S dov, kako se je treba boriti. Se-vtpftl novega OLO jamči, da bo odbor lahko kot celota dobro delal in po 4 letih mandatne dobe pokazal lepe uspehe. Predsednik je pozval odbornike, naj spolnjujejo svoje dolžnosti in uresničijo zaupanje, ki so jim ga dali volivci, tako v delu okrajnega ljudskega odbora kot v občinskih ljudskih odborih. Ljudje so pripravljeni delati in marsikaj žrtvovati za napredek In dvig svojih krajev, ljud- Franc Plrkovlč-Cort, novi predsednik okrajnega ljudskega odbora ljeni predsednik tov. Pirkovič ee je toplo zahvalil za izkazano zaupanje in povabil odbornik«, da v pogojih nadaljnega razvoja komunalnega sistema zastavijo vse sile za uspešno in koristno delo novega okrajnega ljudskega odbora- Zlasti «i bo novi OLO prizadeval, da gospoda r-sko dvigne še vedno nerazvite predele Dol^njs'!«* in Bele krajine, pri čemer jkrfbli' v zadftjtb letih s pomočjo republike ln zveze dosežen že viden napredek. Vložiti bomo morali vse pile, da čim hitreje m brez bolečin gradimo socializem na tem področju, kjer je daJo prebivalstvo v letih NOB dovolj zgle- Odborniki so nato izvolili člane stalnih odtborniških komisij, člane 12 svetov okr. ljud. odra, člane 17 upravnih komisil, nove člane okrajnega cestnega odbora, upravn. odbora podružnice NB Novo mesto, upravn. sklada za gospodarske kadre, okrajnega vodnega sklada, okr. gasilskega sklada, okr. gozdnega sklada, odbora za investic. posojila in člane upravnega odbora okr. kmetijskega sklada. Imenovali so člane disciplinskega sodišča in Izvolili za ravnatelja Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki Staneta Cešarka. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi dvoletne administrativne šole ln njenega internata v Novem mestu, za ravnatelja šole pa izvolili prof. Karla Marna. Razen tega so potrdili več garancijskih izjav za posojila raznim podjetjem, nakar je bila 1. seja novega OLO zaključena. Novo mesto za 29. november V proslavo rojstnega dneva nove Jugoslavije bo v Četrtek, 28. novembra ob 20. url v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija. Akademijo organiaka občinski odbor SZDL Novo mesto. Na nji bosta sodelovala tudi združena orkestra JLA in Dušana Jereba, recitator j l in moški pevski zbor Dušana Jereftva. 2. sefa ObLO Novo mesto V četrtek 28, novembra bo v prostorih OLO Novo mesto 2. redna sej* obeh zborov ObLO Novo mesto. Pred njo bosta Ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, na skupni seji obeh zborov pa bod" izvolili podpredsednika ObT.O člane svetov ln komisij ,er " »v* navali razna Imenovanja in razrešitve. TVD Partizan v Semiču nagrajeno »Ljudska -ravica« podeli vsako leto za Dan republike pokal najboljšemu telesnovzgojnemu dirustvu, razen pokala pa tudi 5 drugih in 5 tretjin nagrad najboljšim društvom. Eno izmed tretjih nagrad bo dobilo letos TVD Partizan Semič za dosežene uspehe na telesnovagojnem področju v tem letu. Noš pr.speueh: 19 milijonov Viktor Zupančič, podpredsednik OLO skl odborniki pa na) v tej prizadevnosti ln vnemi dajejo prvi ln najlepši zgled. Imamo pa vsu pogoje, je zaključili tov. Pirkovič, da se z vsestransko aktivnim delom hitro vključimo med vrste razvitejših okraoev v Sloveniji in Jugoslaviji. Na I. seji je novi okrajni ljudski odbor v petek dopoldne med drugim tudi potrdil, da prispevamo 19 milijonov din lz lanske 6-odstotne rezerve okrajnega proračuna v republiški sklad za kritje stroškov cepljenja proti otroški paralizi. Čeprav je med okrajnimi prispevki v Sloveniji to eden najmanjših prispevkov, vendarle odgovarja gospodarski moči Dolenjske. Razen tega zneska so nekatera podjetja prispevala tudi nekaj deviz. Odborh-ki so na seji soglasno potrdili sklep OLO. Pozdravili so tudi uspeh cepljenja, ki po zaslugi zdravniškega kadra, prizadevnih prosvetnih delavcev in številnih uslužbencev občinskih ljudskih odborov zelo dobro poteka. Tako okrajni kot občinski odborniki bodo še naprej pomagali, da bo cepljenje zajelo Po možnosti vse otroke v okraju, »aj bo koristnost te velike akcije le tako zares učinkovita, zaščita mladine pred nevarno boleznijo in njenimi hudimi posledicami pa res množična. Hrbtenica naprednega kmetijstva Niko Belopavlovič, podpredsednik OLO dosedanjega predsednika Franca Pirkoviča, za podpredsednika OLO pa pravtako oba dosedanja podpredsednika Nika Belopav-levica jn Viktorja Zupančiča. Z aplavzom so vsi navzoči pozdravili predlog in soglasno izvolili navedene tri tovariše. Novoizvo- Ce vprašate na Okrajni zadružni zvezi, katera kmetijska 'zadruga v okraju je šla dosedaj najdelj v pospeševanju kmetijske proizvodnje na socialistični osnovi, vam bodo povedali, da je to Splošna kmetijska zadruga Metlika. Polletni občni zbor je to potrdil v celoti, hkrati pa tudi pokazal, da je Kmetijska zadruga Metlika kolektiv naprednih kmetnvalcev-zadružnlkov, ki se spoznali, da je možen dvig kmetijske proizvodnje ]n s tem dohodka posameznega zadružnika le na zadružni podlagi. »Zadruga je skrbel* predvsem za pospeševanje kmetijstva. V ta namen so dobili zadružniki v prvem polletju 2 milijona 300 tisoč din kredita. Zadruga Je prodala 530 ton umetnih gnojil, Vsaki šoli mlečno kuhinjo Lepo priznanje okrajni organizaciji Rdečega križa Prejšnji teden je bito v Novem mestu dvodnevno posvetovanje predstavnikov Glavnega odbora RK Slovenije in Članov okrajnega odbora RK ter odbora za razdeljevanje pomoči RK. Obravnavali so problem šolskih mlečnih kuhinj in način delitve ter se posvetovali o upravičencih do pomoči mednarodne organizacije CARRE. Po posvetovanju so udeleženci obiskali tudi nekatere občine in šole. Pri tem so člani Glarnepa odbora RK Slovenije pohvalili organizacijo in delo RK v našem okraju in izjavili, da je glede organizacije razdeljevanja in shranjevanja živil novomeški okraj med, prvimi v Sloveniji. Sklep posvetovanja je bit, naj bi organizirali mtečne kuhinje pri vseh šolah, prav tako naj dobe malico vsi otroci. Od 120 Sol v okraju jih ima mlečne kuhinje že 96. Sole obiskuje v našem okraju 14.426 otrok, malico pa prejema 11.472 otrok. V večjih šolah pripravljajo nove mlečne kuhinje. Šolske mlečne kuhinje so VREME ZA CAS OD 26- XI- DO 4. XII. Lahne padavine okoli 26. novembra, sicer pa do srede, tedna suho vreme. Konec novembra ali v začetku decembra padavine z mnrno ohladltviJ0 Jverjetno b'o zapadel sneg. (V. M.) zelo koristna ustanova. Otroci dobe med poukom malico, kar mnogim zelo prav pride. Zlasti se prileze skodelica toplega mleka ali kave s kruhom, saj imajo fnnopi otroci daleč do šole. Zdravniki, ki nadzirajo zdravje šolskih otrok, zatrjujejo, da je zdravstveno stanje otrok, kjer dobivajo v šoli malico, veliko boljše kot tam, kjer je ne dobe. Potrebno je tudi, da dobe malico prav vsi otroci, s to razliko, da socialno šibki starši prispevajo manj ali nič. Izkušnje kažejo, da šolske mlečne kuhinje dobro poslujejo tam, kjer se zanje zavze-mejo prosvetni delavci in kjer imajo ti vsaj nekaj pomoči od občinskih, ljudskih odborov. Zelo dobro poslujejo šolske mlečne kuhinje v občini Žužemberk, kjer zanje skrbi tudi občina, prav tako v Beli krajini. Tudi v Šentjerneju mlečna kuhinja prav dobro dela, vendar ji dosedaj občina še ni nudila pomoči. Razen Mirne so vse občine poskrbele za primerna skladišča za shranjevanje živil RK, katera dobivajo mlečne kuhinje. Vsekakor je potrebno, do se občinski ljudski odbori še bolj m nimajo za organizacijo in dobro poslovanje šolskih mlečnih kuhinj in da jim nudijo več pomoči. Referenti za pro-sveto pri občinskih ljudskih odborih naj bi bil; člani upravnih odborov šolskih mlečnih kuhinj. Dobro poslujoča šol- ska rrUečna kuhinja je neposredna pomoč družbe družini in dobra oblika skrbi za zdravje otrok. Ker so živila za šolske mlečne kuhinje v glavnem iz pomoči, ki jo dobi RK, ni šolska kuhinja združena s posebno velikimi stroški. Občinski ljudski odbori naj bi zato v glavnem prispevali — tako so poudarili na posvetovanju v Novem mestu — za plačilo peke kruha in nnprado ali honorar kuharicam. Mnoao bi se dalo pomagati šolskim mlečnim kuhinjam s prostovoljnimi prispevki staršev in drugih, če bi kdo organiziral zbiranje. Stremeti moramo, da bodo Šolske kuhinje res v prav vsaki šoli in da bodo vsi otroci dobili toplo matico. Naš cilj pa je, da se šolske mtečne ku-. hinje postopoma spremene v redne šolske kuhinje, v katerih bodo otroci dobivati redni obrok hrane, kot imajo to organizirano v najbolj naprednih drŽavah. 60 ton semenskega krompirja in pet ton sortne pšenice. Zadružnikom, ki so se prijavili za tekmovanje za večje hektarske donose, je zavarovala žito. Hektarski donos pšenice zari ružnikov-tekmovalcev j a bil lep — 33 siotov na hektari Zadružno premoženje je vredno nad 21 milijonov din, čisti dobiček v prvem polletju 2,622.543 din. ves finančni promet v tem času je pa znašal 133 milijoriov dinarjev. Od čistega dobička je dala zadruga za pospeševanje kmetijstva v prvem polletju 615.000 dinarjev.« In kaj so rekli zadružniki? Premalo časa je bilo za razpravo, sicer bi povedali Še več. To, kar pa so povedali, nI bila kritika, niti zabavljanje čez to ali ono, temveč razsodni predlogi naprednih kmetovalcev. Samo nekaj naj jih omenimo: Zaman je nase prizadevanje ,za večji hektarski donos, če ne bonno odločneje nastopili proti raznim škodljivcem. Koloradski hrošč se je tako razpasel, da resno ogroža krompir. Treba je takoj pričeti saditi krompir na čimbolj strnjenih kompleksih; strogo obvezno naj bo škropljenje in to hkrati na večjem področju.'Občina bi morala uresničevati sklep o obveznem zatiranju koloradskega hrošča. Bolje bi bilo. da bi škropila strokovne ekipe, in sicer vsa krompirišča. Prav tako naj bi spet 'kropile sadno drevje ekipe kmetijske zadruge, ker opravijo delo bolj strokovno kot posamezniki. V kmetijstvo je treba vpeljati fcolobarjenje. V živinoreji spet uvesti rodovnik, plemensko Živino pa kolektivno zavarovati. Predlog naj pripravi živinorejski odbor. Umetno osemenjevanje krav naj se še razširi. Proučiti je treba možnost za kolektivno zavarovanje posevkov in vinogradov zadružnikov proti toči. Stroj je pomočnik kmetovalca, zato mora zadruga povečati svoj strojni park. Predvsem potrebujemo motorne škropilnice in druge stroje. Za nakup kombajna pa niso bili vsi enotni. Zadruga naj še prizadevne}« skrbi za obnovo vinogradov. Upravni odbor so pooblastili, naj pametno ukrepa glede izločitve nekmetijskih dejavnosti iz poslovanja zadruge. Res veliko dobrih predlogov ln obilo nalog upravnemu odboru in posameznim odsekom, p« tudi občinskemu ljudskemu odboru. Pogodbeno sodelovanje V proizvodnji »Zavarovanje pšenice proti toči je bila dobra stvar. Nič nismo tvegali. Zadruga je plačala premijo. Ce bi pobida toča, bi (Nadaljevanje na 5. strani) Za mehanizacijo kmetijstva Na skupščini Združenja pro izvajalcev ktnetijsklih strojev v Osijeku so poudarili velik doprinos, ki ga je domača industrija dala mehanizacija kmetijstva. V letu 1954 je naša industrija dala 12.000 ton kmetijskih strojev, lani pa ž« 24.000 ton. Med hotelom KANDIJA in Iladlnovo hišo oh Zagrebški cesti rastejo Iz tal trije novi stanovanjski bloki, ki jih gradi uprava JLA. Gradnja obeta vrsto lepih, svetlih in zračnih stanovanji ki jih Novo mesto tako zelo potrebuje. ^^52+/.++/^/+/725++:+/:+:/++/+8+8:/+.++2////+/++//++++//+/.96//62/2.//////4^^/^^^^+2.++/+///6+.+/.++/++/+62++/5/+/5.++++//+/^+/+/2+2+426^^++////+6/4++/+//+++.^+//+2+$++./++//+/.:....:5-:5^^^^^ •trta 1 »DOLENJSKI LIST« fttff. 48 (402) BOG BOGOVA »Ne! Dolenjskemu listu nobenega oglasa, ker je o nas pisal, Poročevalcu nobenega oglasa, ker Je tudi nekaj objavljal, i ravioi pa zato ne, ker n| o nas nit pisala!« Prvi nasadi hmelja pri Črnomlju Kmetijska zadruga Črnomelj pripravlja ob sodelovanju s Proizvodno zadružno zvezo dogovor za saditev hmelja. Pred-vidievajo, da bi zaenkrat zasadili ob cesti proti Vranovi-čem 5 hektarov. Dosedaj se Je odločilo 5 posestnikov, ki bi deloma sarmi, deloma pa v pogodbenem sodelovanju z zadrugo pričeli gojiti hmelj. Upajo, da se bodo odločili še drugi kmetovalci, ki imajo v tem predelu polja. Kmetijska zadruga Črnomelj Je pričela letos tudi s pogodbenim pridelovanjem semenske pšenice. Iz inozemstva so dobilj 1.600 kg semenske pšenice, ki so jo oddali zadružnikom za razmnožitev. To je znana italijanska sorta, kot jo pridelujejo v metliški okolici. Skrajna malomarnost Stanko Legat je 3. novembra prenočil na kozolcu posestnic« Jožefe Erjavec na Vel. Podljub-nu. Ponoči si Je prižgal cigareto ln zaspal. Pri tem mu je goreč ogorek padel v seno. Ker ga ni mogel doseči, ga je kar pustil in odšel. Kozolec je pogorel do tal. Res skrajna malomarnost in brezbrižnost do tujega imetja Neprevidnost otroka Jože Simec iz Gribetj Je šel 7. novembra z vprežnim vozom v Desinc. Ne da bi vedel se mu Je zadaj na voz obesil Sikonje-tov fantek Iz Deslnca. Pri tem je otrok po neprevidnosti vtaknil nogo med kolo, ki mu jo je hudo poškodovalo. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Starši ln učitelji, dopovejte otrokom, kako nevarno se Je obešati na voz med vožnjo! Nezgoda avtobusa Ivan Stjepan, šofer poštnega avtobusa iz Črnomlja Je 17. novembra vozil Iz Setniča proti Črnomlju, Zavozil je preveč na rob ceste, zaradi česar se ie avtobus prevrnil. Pri tem je bila lažje poškodovana neka ženska, na vozilu pa Je okoli 75.000 din škode. Novi Številki glasila »DELO IN VARNOST« Pravkar Izisll številki (6. ln dvojna 7.-8.) časopisa DELO IN VARNOST, ki ga Izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela ln varnosti pri delu LRS, nadaljujeta pot, ki Jo Je to potrebno, koristno In zanimivo glasilo nastopilo. Tokrat bodo bralce (med našimi podjetji, dani delavakih svptov in upravnih odborov In drugimi odgovornimi kadri v gospodarstvu bi Jih želeli več) posebno zanimah članki o rehabilitaciji delovnih invalidov, železničarje ln druge pa zanimivo napisana razprava Preprečujmo delovne nezgode na železniških progah. Načelne in praktične poglede na organizacijo dela obravnava več člankov, prav tako vzgojo kadrov v podjetjih, program varnostnega izobraževanja, produktivnosti dela ln pod. Vsakega gospodarstvenika mora zanimati sočno napisan sestavek v dvojni številki Časopisa, ki razpravlja zelo prodorno o Osnovnih elementih gospodarskega plana za industrijsko podjetje, Glasilo lahko naročite pri Zavodu za proučevanje organizacije dela ln varnosti pri delu v LJubljani. Parmova SS. Letna naročnina je komaj 420 din. Tako se ne dela Zaradi neplačanih davkov »o se prejšnji teden oglasili pri posestniku Andreju Colariču v Siinovcah izterjevalci občina Kostanjevica—Podlbočje. Colarift jih je pričakal s sekiro v rokah ln jim grozil, da jih bo pobil. Zaradi nasilne preprečitve uradnega akta in nevarne grožnje se bo zagovarjal na sodišču. Vino in hitrost Maridan Merlak, trgovski pomočnik i/z Ljubljane, se Je 10. novembra vračal z motornim kolesom iz Brune vasi pri Mokronogu proti domu. Zaradi vinjenosti in nagle vožnje se je prevrnil. Pri tem je motorno kolo utrpelo hude okvare, sam pa je dobil lažje telesne poškodbe. Avtobus In ciganski voz sta trčila Prvega novembra je prišlo v Črnomlju do trčenja avtobusa Vinica-Novo mesto s ciganskim vozom. Cigani so vozili po levi strani, na tem kraju pa je tudi oster nepregleden ovinek. Na avtobusu je škode za okoli 30 tisoč dinarjev. Trčenje kolesarjev Kolesar F. M. in kolesarka J. 2. sta 12. novembra trčila na cesti na Malem Slatniku. Do trčenja je prišlo tako, da je kolesarka zavozila s kolesom nnih sredstev niso mogli biti izpolnjeni,« pravi predsednik občine Franc Jakljevič. »Dobili pa smo tekstilno industrijo BETI, v veliki vinski kleti zaključujejo zadnja dela in drugo leto bodo poleti stekli stroji v novi predilnici Novoteksa blizu železniške postaje. Novo-teks bo tovarniški objekt še razširil in zgradil rudi stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Gradimo tudi zdravstveni dom, novo športno igrišče in popravili smo mestno pokopališče. Nekaj uspehov je.« »In načrti za prihodnost?« »Tlakovanje ceste skozi mesto, zgraditev gostinskega o-brata, nove pekarne in večje predelovalnice mesnih izdelkov. Graditi bo treba stanovanja, urediti posamezne mestne predele, kopališče na Kolpi in še vrsto drugega.« »Pa denarna sredstva?« »Treba se bo potruditi -janje.« Zdravstveni dom -veliko pridobitev mesto Nov zdravstveni dom se naglo dviga iz tal. Ko so bali zbetonirani temelji, so se z opeko v enem' tednu potegnili čez pritličje. Zdaj betonira jo strope, potem pride na vrsto prvo nadstropje. Do novega leta mora biti stavba v surovem pod streho. •»Seveda bomo izvršili, kar smo obljubili,« pravi gradbeni tehnik Pionirja Josip Madža-rič. »Letos bomo zgradili stavbo do tretje faze, to je, pokrili jo bomo s streho, potem pa bo treba spet vrtali za denar. Doslej je prispeval republiški Zavod za socialno zavarovanje pet milijonov, okrajni Zavod za socialno zavarovanjo poldrugi milijon in metliška občina en milijon dinarjev. Vsa dograditev in oprema pa je preračunana na 18 milijonov dinarjev. Splošno gradbeno podjetje Pionir je letos dogradilo tudi 109 metrov dolgo vinska klet in Jo zasulo z zemljo. Zdaj te-racerji polagajo in brusijo tlak, potem pa bodo na velike betonske podstavke položili hrastove sode. Pred »desetimi dnevi je namreč že prišla it Tacna pri Ljubljani prva pošiljka velikih hrastovih sodov oziroma kadi, od katerih drži vsaka po 80 hektolitrov. Stojimo v dolgi, zračni kleti, razsvetljeni z neonsko razsvetljavo. Direktor vinske kleti v izgradnji Ivan Urh nerad daje izjave. Pravi, da se bomo raje pogovorili takrat, ko bo prvo vino že v sodih. Mogoče bo že to zimo. Kar pa ljudi okoli nove vinske kleti najbolj skrbi je to, če bo v prihodnjih letih zanjo zagotovljena široka in močna surovinska baza. Sama klet brez vina ne pomeni nič. Zato je treba obnoviti vinograde, potrebno bo izvesti pravilen odkup grozdja in pri belokranjskih vinogradnikih najti zaupanje. To pa so velike naloge belokranjskih kmetijskih zadrug. Na račun Uprave za ceste Črnomelj, Kočevje in Novo mesto imajo tlakovane glavne ceste skozi mesto, Kostanjevica in Šentjernej asfalt, 3VT>~ tiika pa — prah in blato. Veliko je bilo že razprav o tlakovanju ceste skozi Metliko. Tudi obljub je bilo že nekaj, dejanj pa dosedaj še nič. Tudi za gradnjo mostu v Primostku so bili načrti že pripravljen! in baje tudi odobreni. Vse je bilo pripravljeno za gradnjo, potem pa je vse tuda' utihnilo. Vedno večji promet na cesti Metlika—Vinica se razvija prek zasilnega lesenega mostu čez Lahi njo. Občani Metlike menijo, da bi morala Uprava za ceste LRS upoštevati take nujne prometne probleme tudi v njihovi občini. Ivanka KraSevec, vajenka metliške Šiviljske zadruge, je pela rada že v najnežnejSih letih; v gimnazijskem pevskem zboru ln v mešanem zboru KUD je vsem ugajal njen mehki alt. Ko Je nedavno tega ekipa Radia Ljubljana Iskala po deželi pevske. Igralske in recitatorske neznane talente, se je prijavila tudi Ivanka — predzadnjo nedeljo dopoldne pa nas Je v Javni oddaji presenetila s pevskim nastopom za katerega je dobila najvišie priznanje in prvo nagrado. Njeni popevki »Va. lovi Sumijo« ln »Johnnv gultar« sta sprožili aplavz, ki ga Ivanka ni pričakovala; drugo pesem j« morala celo ponoviti. »Pred nastopom mi Je bilo malo tesno pri srcu, potem, ko sem oči-p«la, pa sem bila vesela uspeha. Mojd načrti za bodočnost? Kakih posebnih načrtov nimam rada bi pa Studirala petje, toda brez matematike . ..« Kaj ji lahko Želimo drugega leot to. da bi se jI želje uresničilet Pri petju seveda matematike ne bo. brez financ pa seveda n« bo ilo ... Pred vhodom novo vinsko klet Pšenica na gmajni »Marmor«, stroji in bloki Obrat za izkoriščanje naravnega kamna v Beli krajini »Marmor«, ki je v sestavu novomeškega podjetja »Kremen«, ima dva problema, ki ovirata večji razmah dejavnosti: stroji in marmor za bloke. Nahajališč prvovrstnega in lepega marmorja je v Beli krajini veliko; v pisarni »Marmorja« v Gradacu imajo vzorce marmorja iz Gradaca, Ad-lešiČ, Suhorja pri Dragatušu, iz Zelebeja in še enega s hrvatske strani. Po lepoti večina vzorcev nima resne konkurence na tržišču. Toda plahti so tamike, se praVj neprimerne za velike bloke. Ti se pa najlaže in najdraže vnovčrijo. Morda so v globinah debelejši sloji, to bi bilo treba raziskati, toda nii kreditov. Tanjše plasti so dobre za rezanje plošč (tudi za nje je veliko povpraševanje), toda za to so potrebne žage-polnojarmeniki. Spet vpraša-šanje investicij! Nahajališča pri Zelebeju so dovolj debela za bloke, toda marmor Je preveč pisan. Pri Gradacu bodo z vrtanjem ugotovili kvaliteto nahajališča do globine 50 metrov. Na podoben način bj bilo treba preiskati tudi druga nahajališča. Tiste površine, na katerih so letos na državnem posestvu Mestni log pri Metliki pridelali 25 štorov pšenice, ie bila do leta l>53 gmajna, ob-raSčena z neprehodnim grmovjem In pokrita • Itori. Potem so gmajno očistili tn preorali. L*-tosnjl pridelek Je pokazal, da Je zemlja dobra za pridelovanje žitaric, kar Jih Je do leto« le malo verjelo. Spi oh »o mnogi — posebno Metlicam — dolgo času gledali kar s pomilovanjem na početje ljudi v Mestnem logu. Sodili so, da ta. nad mn hektarov obsegajoča ravnina na zavoju Kolpe nj za drugo, kot za pridelovanj* krme in za zavetiSče zajcev m kac. Praksa je ovrgla vse pomisleke ln dvome. Prek vseh ovir In neštetih težav državno posestvo Mestni tog lepo napreduje. Glavna panoga posestva j« govedoreja. V hlevih imajo H glav lavine, S stalno selekcijo so kakovost pasme Živine že močno IzbolJIaM, Doma odgojene krava v mlečnosti že dosegajo povprečje dobrih mleka-rlc. Posestvo Ima močno krmno osnovo, k) Jo iz leta v leto zboljsuj«-Jo vzporedno z izboljše- vanjem celotnega posestva. Čeprav Je pridelovanje žit tn ostalih kultur bolj postranska dejavnost posestva, so dosedaj tudi pri tem dosegli lepe uspehe. Plenice na 0 ha povprečno 2S stotov, ovsa na 14 ha po lft stotov, prav lep pridelek so že dosegli pri ječmenu, krompirja pa imajo leto* toijko, kot ga Se niso Imeli. Pridelujejo tudi nek&l povrtnlne. za živino vse. za ljudi nic Ce za kje velja, da •Sivina živi v komunizmu, ljudje pa niti le ne v socializmu« potem velja to za posestvo Mestni 1«R. Vse investicije do sedaj so Sle za Izboljšavo zemlje In moderne hleve za govedi In prašiče, samo za ljudi skoraj nič. z zgraditvijo upravnih prostorov, kjer Je tudi eno stanovanje, ter s prlčet-kom gradnje Ittristano-vanjske stavb«, se Je vse nehalo, kar Je ljudem namenjeno, ki naj vodijo tn delajo na posestvu. Brez IJudil pa so nedonosni Se tako moderni hle-i za živino in stroji v garaži. Stanovanja za Mudi. to J« osnovni problem posestva. Toda brez stano- vanj nI mogoče dobiti stalne delovne sile, brez nje pa ne more biti večjdh uspehov. Celoten kolektiv z upravnikom vred Šteje le 12 Hudi. Polovica Jih stanuje v »stanovanjih«, ki so Jih preuredili iz svinjske kuhinje. Ce kdo pride zaradi zaposlitve, se takoj obrne, ko spozna stanovanjski problem posestva. Dve leti stoja do pniitUčla zgrajen stanovanjski če-tvorček *n čaka dograditve, posestvo pa ljudi, ki bortn s svojim rtMom dvignili njegovo donosnost. Zemlja potrebuje pridnih rok in ljubezni, tega p« ji n« morejo dati nriložnost-ni in sezonski delavci. H H Ritt nono SADIM Posestvo ima botfcoč-nost in s tem gospodarski pomen. Poizkusi z drenažo so pokazali, da |e mogoče znižati raven talne vode lu s tem izboljšati kakovost zemlje, s temi deli le treba nadaljevati, sal Je lahko ta največji ravninski kos zemilje na Dolenjskem ki Je družbena lastnina, donosen kmetijski socialističen ah rat. PreJSnJl teden Je traktor že začel pripravljati zemljo va hmelj. Za poizkus bodo zasa-lili s to Industrijsko rastlino tri hektare, po-tneje pa verjetno več. Dosedanji poskusi SO Dokazali, da Je za posestvo bolj primerna pšenica »Italijanka« kot »bavarka«, čeprav ima »bavarka« več zrnja v klasu. Je Pa občutljivejša za rjo. Vzporedno s k meti J-ikimi zadrugami Ima posestvo Mest.nl log VS-liko vlogo pri razvijanju rna.prrdnega kmetijstva v metliški občini, vse potrebne osnove za to nalogo posestvo že ima, treba jih Je pa ie nadalje krepiti In razširjati. Vse pomisleke glede kvalitete 'zemlje so odpravili dose-liinjl uspehi čeprav so iele začetni. Vsakdo, ki aozna posestvo. zifrda Aane« nanj drugače kot ie Eledal pred leti. Ko obravnavamo probleme In uspehe posestva Mestni log, nI mogoče mimo upravnika Justina Meha. ki M H z neverjetno vztrajnostjo zagrizel v delo na posestvu In danes že Sanje uspehe svoje prizadevnosti. Deset let Je upravnik tega posestva In v trdi borbi s Številnimi zaprekami Je dosedaj zmagal. Se stanovanj za ljudi, to ga najholj teti. potem bo Slo hitreje. BETIKARJE muči tesnoba V tekstilni tovarni BETI so zadiovoljinl, ker *o pri zadrujih volitvah v občinski svet proizvajalcev izvolili tudi svoja dva zastopnika, in sicer direktorja Darka Inkreta in predsednico delavskega sveta v tovarni Ano Zugelj. »Seveda Je nujno potrebno, da smo zastopani v občinskem odboru proizvajalcev,« pravi tovariš Inki^t. »V povezavi z občino bodo z združenimi napor- gotovo odpadle marsikatere težave, ki nas zdaj dušijo. Predvsem se borimo z velikimi finančnimi težavami, ker podjetje se nI prejelo obratnega kredita v tisti višini, kot ga potrebuje. Če bi bili obratni krediti zadostni, bi bil tudi finančni uspeh bolijši, khrati pa bi odpadlo velik0 zamudnih obresti in stroškov za nepotrebne tožbe.« »Kot smo slišali, apet pripravljate elaborate za ra«-iiiritev podjetja?« »Seveda. Podjetj« se namreč naglo širi; lanj smo zaposlovali 113 Ljudi, ta mesec jih imamo Že 183. Do konca let« bo njihovo stevMo verjetno naraslo na 200. Vsa nas« proizvodnja pa na žalost še ni »koncentrirana in tako v t*hnoloskerp procesu proizvodnje včasih nastanejo motnje. Podjetje se tako naglo širi, da nam bodo sedanji prostori kmalu pretesni. Treba je misliti na razširitev itn dograditev novih objektov, predvsem barvarne. Klrjub temu pa smo v zadnjem času dosegli prav lepe uspeh« v izdelavi svilene in volnene trikotaže ter zaves. Naši iizdelki so s; utrli pot na vsa jugoslovanska tržišča.« iVci mlaki raste športno ttjriš&e Ob novi obvozni cesti na Clgla-nici je buldožer premeta! visoke kupe zemlje ln zdaj z nJim zasipava velik kal. poletno kraljestvo fcab In komarjev. Tu bo mogoče že prihodnje leto zraslo novo metliško športno igri Se«. »Kajpak, svet na Clglantcl je last splošnega ljudskega premoženja. Namenili amo ga za Sprvrtno Igrišče, vendar je ta prostor za večje igre in lahko atletiko premajhen,« pravi Set odseka za gospodarstvo Trenk Molek. »Potre- bujemo najmanj poldrugi hektar zemlje in zato se zdaj pogajamo s Štirimi last.niiki. ki imalo tamkaj svoje parcele, da jih odkupimo. Z enim smo se ta pogodili. Upam. da se bomo rudi z ostalimi. Potrebno pa »ta, da tudi TVD Partizan v Metlliki pokaže mala več zanimanja za to svoje Igriifie in čimprej pripravi potrebne projekte. Treba bo izvršiti tud, drenažo, steze, napraviti robnike, prostor za gledalce; in to bo najbrž naneslo nekaj milijonov.« ............... ...... življenje tudi v metliškem obratu N OVOTEKSA nikoli zatajila Metliko je v svojem šeststo-letnem obstoju tako v političnem in gospodarskem kot v kulturnem in družbenem življenju odigrala važno vlogo. Naj jo že gledamo kot središče Slovenske marke, ki je v 13. stoletju združila pod svojo oblastjo skoraj vso Dolenjsko, naj precenimo njen delež v obrambi slovenske meje proti Turkom, ki ga je kot središče vojaških podjetij imela, vse do zgraditve Karlovca (l. 1579), naj pregledamo njen delež v IS. stoletju pri razširjanju in utrjeimnju takrat naprednega protestantizma, naj spoznamo vrednost prvih slovenskih zapiskov v njenih cehovskih knjigah, uprizoritev revolucionarne Linnartove igre v letu 1792, ali pregledamo še vrsto drugih dogodkov, vedno opazimo v njenem prizadevanju napredno smer in zvestobo svojemu ljudstim. Taka je bila Metlika tudi v naslednjih desetletjih, ko je lahko ponosna, da so bila na njenih tleh ustanovljena mnoga društva kot prva ne samo v Beli kra-lj>ti, ampak ttidi prvn na Do-ienjtokem in celo v Sloveniji. Metlika je bila zmeraj zavedno slovensko. kar je spoznati iz besed velikega prijatelja tega mesta Janeza Trdine, ki ie v svojih Spominih zapisal sledeče: »Ko sem s« preselil na Dolenjsko (1887), ie vladalo skoro v vsej gospodi in v vseh m,estih, razen belokranjske Metlike, najgrje nem-škutarstvo.* Metlika se je torej med vsemi dolenjskimi mesti prva otresla nemškutar-stva, oziroma mu sploh ni pustila do besede. Potem ni čudno, če je iz te zavedne Metlike samo v zadnjem stoletju izšla vrsta ljudi, ki so prispevali lep delež v slovensko kulturno zakladnico. V Metliki stoji dom jezikoslovca in etnografa Janeza Navratila (1825—18.96) in njegovega brata narodnega budi-telja Antona Navratila (1832— 1897). Tu so se rodili Prešernov prijatelj Anton f.ase han (1811—1897), znan šolnik Martin Ivanetl« (1797—1881) in veliki matematik, untv. profesor Franc Hočevar (1853—1919). V Metliki je stekla 2tbet slikarju Filipu Fr5lichu (1826—1869), realističnemu kiparju Alojziju Ganglu (1859—1935) in njegovemu nečaku književniku En-gelbertu Ganglu (1873—1950). Od tu so bili doma nabožni pisatelj Ignacij Staudacher (1831—188.?), urednik in književnik dr. Evgen Lampe (1874 dp I.9I8), medicinski pisatelj dr. Mirko Cernič (1884—1955), pisatelj in režiser Osip Sest (1*9.?), kipar Ju!U P*pič (1913) in še ta in oni. Po vsem tem je razumljivo, da so napredni Metličani po vdoru okupatorja i. 1941 takoj našli svoje mesto v vrstah narodnoosvobodilne vojske in so tako že v novembru istega leta v tragediji na Gornjih La-zah prvi metliški meščani žrtvovali svoja življenja za svobodo domovine. Naj teh nekaj letnic Metli-čanom ob njihovem občinskem prazniku obudi spomin na lepo pa tudi slavno preteklost njihovega mesta. 1365, 29. aprila prva ohranjena metliška listina, s katero goriško-tirolski grof Albreht potrjuje listino poriško-rirolskepa grofa Henrika, po kateri naj imajo metliški meščani iste pravice, kot so jih od avstrijskih in koroškfh knezov prejeli kostanjeviški meščafti; od 12. stol. do 1556 je bil ti Met/tki kot središču Slovenske marke, sedež samostojnega deželnega glavarja; 1575 dobi Metlika svojo šoto; 1599 prvi slovenski zapisi v-tnefliski cehovski knjigi," 1792 igrajo v Metliki Linhartovo »Zupanovo Micko«; 1850 ustanovljena godba, najstarejša na Dolenjskem; 1865, 15. okt ustanovljena »Narodna čitalnica*, prva čitalnica na Dolenjskem; 1868 ustanovljeno »Prvo kranjsko svilno društvo v Metliku; 1869, 18. sept. ustanovljena »Požarna hramba*, prvo gasilsko društvo na Slovenskem; 1874, 31. avg. ustanovljena »Prt'a dolenjska posojilnim«-; 1886 ustanovljena Podružnica Narodnoobrambnega društva sv. Cirila in Metoda v Metliki; 1888, 13. maja ustanovljena »Zadruga vseh obrtnikoi> metliškega sodnega okraja«; 1906 ustanovljeno »Delavsko izobraževalno društvo Danica*, prvo delavsko društvo v Beli krajini; 1907, 29. maja ustanovljen v Metliki »Belokranjski Sokol«, prvo telovadno društvo v Beli krajini; 1907 ustanovljen »Godbeni klub«; 1907, 16. sept. ustanovljena »Ljudska hranifnica in posojilnica«; 1921 ustanovljeno Telovadno društvo »Orel«; 1932 ustanovljeno Tujsko -prometno dru Sivo; 1941, 2. nov. padejo po italijanski zasedbi Bele krajine prvi Metličani v borbi za svobodo in socializem. -ar Za partizanski praznik METLIKE, 26. NOVEMBER, in ta nal največji praznik — DAN REPUBLIKE čestitamo vsem Metličanom s Soljo, da bi ie v bodoče vlagali vse sila sa ligradnjo socializma ln boljie življenje: OBČINSKI LJUDSKI 0DB0K občinski komite zks obcinsk; odbor zb občinski odbor zvvi občinski odbor szdl občinski komite lms občinski odbor ur0j M E T I K A Belokranjska trtkotalna Indu- KMETIJSKO GOSPODINJSKA strija »BETI« HOLA VINOMER KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA SUHOR 8PL08NO TRGOVSKO PODJETJE METLIKA KMETIJSKA ZADRUGA GRADAC KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKO POSESTVO RADOVICA MESTNI LOG ter vsa ostala občinska podjetja »DOLENJSKI LIST« gtev. 48 (40fl Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije (nadaljevanje) Tride fantje so zvečer prišli tudi na Krko k odborniku Francu Medvedu in mu naročili, naj gre takoj k Stemburju. Medved Je odhiftel v Kandijo, kjer pa je bila občinska pisarna že zaklenjena. Ker se je bal iti domov, je prespal pri Zurcu. Odborniku Alojzu Vovku, kljjučavničarju iz Gotne vasi, pa bo uporni kmetje zavrnili njegovo ponudbo, da tudi on podplge svoj delež vojnega po- sojila. Oprostili so mu. ker ga tako ni bilo doma. saj Je bil v vojski, in ker se je sedaj pridružil upornikom ter bil celo v njihovi delegaciji v pisarni. Oficir Franc Pire. kj je bil tedaj na dopustu v Novem mestu, prej pa je bil več let novomeški dopisnik naprednih časopisov,- v katerih Je Zurca večkrat ošilbal, je popoldne Jožetu Pinnarju čestital: »Čestitam vam. Kar sem jaz 1, 1912 začel, to ste vj danes končali. (Zaslišanje A. Podbevška.) Zmaga šmihelskih in stopiških revolucionarjev Jože Plrnar ie_bil zadovoljen • svojim revolucionarnim delom. Svoje zadovoljstvo Je izrazil tudi odstavljenemu policistu Martinu Petriču, ki Je kot priča pred sodiščem takole re-produciral Pirnarjeve besede: »Zvečer mi je rekel Jože Pir-nar, da je celo stvar hitro »gotovi!, ker je v nedeljo zvečer začel tn v štirih dneh končal. Stvar je zato v roke vzel. ker •o (celo — op. F. S.) babe kričale in se pritoževale proti županu.« Smihelskd ln stopiski revolucionarji so v Kandijj, streljaj od Novega mesta, 27. decembra 1918 nod vodstvom boljševičkih ljudskih tribunov zmagali. Zrušili so stare, osovražene oblastnike in sami v popolnem miru in redu na demokratičnem zboru volivcev Dievzeli oblast v veliki občini Smihel— Stopiče. Njihove borbene skupine so nemoteno patruljlrale po samem Novem mestu, ker se je maloštevilna žandarmerija v preplašen ost) pred upornim ljudstvom, ki Je bilo delno tudi oboroženo, poskrila. Kasno popoldne je revolucionarno ljudstvo po odstopu klerikalnega župana in odstavMivi odbornikov izbrala svoj začasen revolucionaren odbor. Bivšega odbornika Alojza Vovka, ki se Je edini pridružil upornikom, so hoteli zbrati za svojega župana, ^ker bi bil vešč v vodenju občinskih poslov, saj Je bil že okrog deset let občinski odbornik. Podobno so zahtevali tudi od svojega političnega voditelja in organizatorja Jožeta Plrnar-Ja. ki pa je menil, da je že premlad in neizkušen za tak posel. Končno je bil izbran začasen štiričlanski revolucionaren odbor. Vovfe Je po lastni izjavi kot priča pred sodiščem »končno obljubil, da bo začasno prevzel pregledovanje pošte in drugih najbolj nujnih stvari... Kadar bodo pa volitve, nai si pa izvo- lijo župana, kakor hočejo. S tem so bili ljudje zadovoljni. »Jože Pirnar se je po suhoparni izjavi pred sodiiščem »končno vda' "iiriski vnIH« ds »nai Prvi ljudski miličnik v Novem mestu je bil decembra 1918 tov. Tone Plrnar, danes upokojeni tesar na Brodu vzame ključ od občinske pisarne«. Zato Je zvečer »zaklenil pisarno in odnesel ključ s seboj.« 2e prej je bil izvoljen Tone Pirnar za občinskega policaja, kovaču Janezu Florjan-čiču pa so ljudje naložili, naj poskrbi, da bodo se preostali bivši odborniki prevzeli nas« svoj delež vojnega posojila.. Z vsem tem «so bili ljudje zadovoljni in so nato odšli domov« (A. Vovk.) Kljub snegu ln mrazu »o uporniški kmetje, delavci in obrtniki brez hrane vztrajali na prostem okrog občinske pisarne v Kandiji od lutra do ». ure zvečer. Po Zurčevem pričevanju pred sodiiščem so še cel popoldan zabavljali okoli njegove gostilne in občinske pisarne,'ko je bil on že doma. »ter as zvečer, vračajoč se na svoje domove, veselili teh uspehov in streljali s samokresi.« Nova oblast začne poslovati V soboto, 28. decembra 1918, Je nova revolucionarna oblast občine Smihel—Stopiče začela poslovati. O tem je Jože Pirnar v svojem zagovoru pred sodi-ičem kratko izjavil: »Drugo jutro potem sva šla z mojim bratom Tonetom v občinsko pisarno. Tam sva pospravila, kar je bilo od prejšnjega dne v neredu, pomedla pisarno in Jo zakurila, nakar sta prišla tajnik in pa gospodična Avsec, ki sta začela ura-dovati nemoteno« — po navodilih Jožeta Plrnarja, Boljševik Tone Plrnar, izvoljen prejšnjega dne za ljudskega policaja, le v občinski pisarni slekel civilno obleko in se preoblekel v policijsko uniformo odstavljenega policista Pe- Ob DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem delovnim ? I ljudem naših krajev s željo, da M v bodoče do- T i segali ie lepše uspehe pri izgradnji naše •oclaU- : stične domovine! 1 Občinski ljudski odbor Novo mesto OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZW1 OBČINSKI ODBOR UBOJ NAJ ŽIVITA BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE IN NJIHOVO PRIZADEVANJE ZA MIR NA SVETU! NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER — DAN ROJSTVA NAŠE REPUBLIKE! triča. Ker mu Je bil policijski plašč predolg, ga j a spodaj precej odrezal, si prlpasal sabljo in na ramo obesil usnjeno torbo. Kot policist in sluga je začel hoditi po vaseh, skrbel za mir in ljudem raznašal uradno pošto, za katero pa n| revolucionarna oblast zahtevala nlka- tebe, starega in bajto.« Zraven Je bilo več mož i« šmihelske občine ... Ker ao drugi odborniki priišll, bi bilo pač za njega najbolj potrebno, da bi bil prišel, ker na njega jo najbolj Podgorci Jezni, ker Je pri prevzemanju živine ostro in krivično postopal z ljudmi ...« Franc Vrtačlč ga v svojem pričevanju pred sodiščem takole dopolnjuje: »Florjančič ... j« potem 8e pripovedoval, da je treba graščine razbiti (v resnici; razdeliti — op. F. S.)... da je lov prost Itd. Vse to sta natanko slišala moja žena in na moj sin Drugi dan (t. j. 29. decembra) sem potem šel v občinsko pisarno ter sem vprašal tajnika kje Ima tisto polo, da jo podpišem. Jaz nisem nič spraševal, zakaj se podpisujem, marveč sem samo podpisal, ker ie bilo rečeno, da kdor se podpiše, le potem prost.« klh taks. (Podatki T. Plrnarja zaslišanja M. Pe triča ln J. Zurca.) Ker je bila buržoazna oblast v Novem mestu še šibka, je revolucionarna kmečko-delavska oblast v občini Smihel—Stopiče, kj je v ljudskem spominu ostala kot »kandijska republika«, nemoteno in tolerirana od meščanskih oblastnikov v mestu tako poslovala kar šMtrl dni: 27., 28.. 29. tm 30. decembra 1918. Janez Florjančič je v soboto, 28. decembra dopoldne, odšel na Zihovo selo ln tam naročil bivšemu odborniku Francu Vr-tačlču, na i pride v občinsko pisarno, da podpiše svoj delež vojnega posojila. V nedelja, 29. decembra 1918, na se je pozanimal, aH Je Franc Medved, bivši odbornik s Krka že podpisal. To svoje delo je v svojem ragovoru pred sodiščem takole pojasnil: »Kaj bo tak reven govoril...« »Ko smo v petek kandijskega župana radi nepravilnega poslovanja na odgovor stavili, so mene izbrali zborovale!, da naj VrtaČiču jn Medvedu povem, da imata v dveh dneh priti podpisati v občinsko pisarno, da jamčita t.a škodo iz vojnega posojila. V soboto zjutraj sem šsl k Vrtačiču na Zihovo selo. Ker njega ni bilo doma, sem ženi sporočil naročilo. Ta me je takoj nahruHla, da kaj bo tak reven govoril. To me Je razjezilo, da sem se pridušil, rekoč, čakal hudič, če nimam laz nič govoriti, bodo na drug; govorili, aaj nisem prišel sam od sebe. so me drugI poslali... K Medvedu jaz nisem šel, pač pasem v nedeljo zjutraj (29. decembra) vprašal njegovega sina, če Je oče že podpisal, nakar m* je on odgovoril, da ša ne. Rekel sem nato, da naj le pove očetu, da naj gre zlepa v pisarno, da mu ne bo nič hudega se storilo. Če pa noče, bojo ga pa s štrikom aH a kefcnaml vlekli tja. On je nato odgovoril, da naj le pridejo, ampak samo dva aH trije, da Jim bo že on dal. To me Je razjezilo In rekel sem mu: »Prej si bil zanič vojak za vojsko, sedaj nam pa groziš. Ce pa ml pridemo, bo oa nas več prišlo ter bomo vse vkuin v vodo vrgli. Buržoazija je preplašena Ljudska revolucija v Kandiji Je tako prestrašila buržoazne oblastnike v Novem mestu, da si sploh le niso upali nastopiti z žandarmerijo proti upornikom. Vznemirila Je tudi samo narodno vlado v Ljubljani, da se ne bi revolucionarni val razširil tudj na ostale občine. Zato je v nedeljo, 29. decembra orili itel v Novo mesto sam liberalni prvak dr. Ivan Tavčar, da bi s svojo demagogijo pomiril dolenjske kmete Jugoslovanska demokratska stranka je 29. decembra priredila shod v gimnazijski telovadnici, kamor je pod vodstvom Janeza Florjančiča prišlo tudi več upornih kmetov. Dr. Ivan Tavčar Jim je govoril »o boleznih, ki so aa zajedle s svojimi kal ovi v mlado telo naša Jugoslavije« (»Dol- novice,« 2. I. 1919). Tavčarju Je krepko odgovarjal Janez Florjančič, kot je Josip Rezek, odvetniški kandidat ln nekdaj sam socialist, 8. marca 1919 kot priča i»javil pred sodiščem: Ob prazniku rojstva naše države DNEVU REPUBLIKE i Iskreno čestitajo rudarji • RUDNIKA »Na shodu JGS, ki se je vršil v telovadnici novomeške gimnazije, sem bil navzoč kot tadnik krajevne organizacije za Novo mesto. Ko je končal glavni govornik dr. Ivan Tavčar, sem me* sto odsotnega predsednika g. Ka-rola Rozmana pozval zborovale«, da naj te oglasijo besedi. Kot prvi se Je prijavil obdolženec Janez Floriančič, ki Je na moj poziv stopil na govorniški oder in začel govoriti.€ Govoril je približno takole: »Alston, jaz sem Stembur J a prisilil, da Je odstopil od županstva, ker Je napravil za občino dolg in ga napisal na našo kožo. Zaradi tega sem ga prisilil, da le ta dolg z naše kože zbrisal, da ga ne bo treba plačevati nam-Gospod Stembur ima velik trebuh, mi pa smo reveži- Nimamo niti drv, da bi kurili, na otoški graščini Jih Je pa dosti. Treba Je dati nam kmetom tudi puške (da bi streljali meščane, Je pripomnil dr- Tavčar) — da bomo streljali zadce- Sploh nas imate za raubarje.« (Dr. Rezek in podatki od Mušica). Dr. Ivan Tavčar ln dr. Josip Rezek nista kljub vsem govorniškim spretnostim prav nič opravila, ker so Ju revolucionar* ni kmeti e krepko zavračali, pri» trjevali pa ljudskemu tribunu Florjančiču- Zaradi tega so le klerikalne »Dolenjske novice« objavile kratko, že citirano notico, liberalni časopisi pa so po stari modrosti rajši molčali o Propadlem shodu. Ker se je povsod razširila novica o kandijskem uporu, ie časopisje vseh strank začelo poročati o tem dogodku, nekatere s simpatijami, drugo pa z zaskrbljenostjo. k obletnici rojstva federativne ljudske republike jugoslavije in k pomembnim novim zmagam na političnem in gospodarskem področju, Čestitajo vsem delovnim ljudem dolenjske Okrajni Iju liki odbor Novo mesto Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor UROJ Okrajni komite LMS Okrajni odbor ZVVI Okrajni odbor RK VLAGAJMO TUDI V BODOČE VSE NASE SILE IN NAPORE ZA ZMAGO NAČEL USTVARJALNEGA SOŽITJA IN ZA MIR MED VSEMI NARODI NA SVETU! Simpatije in zaskrbljenost časnikov Mladoliberalna »Jugoslavija« je 30- decembra 1918 objavila: »KamdiJski paša strmoglavljen. Zupana Zurca (Stemburja) lz Kandije Je ljudstvo 27. t m. prisililo, da Je odstopil • •.« PRI ČRNOMLJU ▼sem prebivalcem Bela krajine, Dolenjska ln ostalih predelov naše socialistične domovina 1 • - ■ - ■ - ■ - -...... Pridružujemo se manifestacijam delovnega ljudstva z* PRAZNIK REPUBLIKE ter želimo vsem prebivalcem straško-topliške občine kar največ uspehov pri dvigu kmetijstva in izgradnji socializma! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR S t "raža'To p lic p Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor UROJ Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski odbor ZVVI Liberalni »Slovenski narod« j« 31. decembra 1918 pisal: »2upan občine Smihel — Stopiče J. Zurc p. d. Stembur v Kandiji Je bil prisiljen s svojim odborom odstopiti' Na zahtevo občinarjev so moralj župan in odborniki prevzeti nase vojno posojilo, itj so ga podpisali za Občino.« Socialdemokratski »Naprej« ]• 3. januarja 1919 poročal: »Ljudska sodba v KandtiH-Eden največjih krvosesov na Dolenjskem, pod imenom »Stembur« Sirom znani župan Zurc v Kandiji, je po dolgem času vendar le našel 6voJega sodnika... Pardoniran od vseh oblastj J a možakaT 6e vživel v prepričanja, da bo svojo grešno pot nadaljeval do konca svojih dni .. • Par naših dolenjskih somišljenikov je poskrbelo, da Je bil tu sodni dan in tudi dan plačila .. •« Na koncu pa list Zurca imenuJe »ex-župan-« (Nadaljevanje in konec) Na vse zgodaj zjutraj smo se odpravili na 30 km dolgo pot. Dežurni vod nam je že prej pripravil tople kave. Zaskrbljeni smo se ozirali v temne oblake, ki so se nam bližali od Plitvic. Hiteli smo, da bi jim usli. Vendar zaman. Po 10 km poti nas je začel počasi močiti dež, kd nas je polagoma namakal ves dopoldan. Dežurni vod, ki je žel pred nami, nam Je pri nekem kmetu na Kr-bovskern polju pripravil kosilo. To polje nam je poznano iz zgodovine, saj je bila tu znamenita bitka med Hrvati in Turki. Skromne hiše ob tem polju, po katerem se pode ogromne črede lepih konj, govedi in ovac, so bile v zadnji vojni popolnoma uničene. Kmet, ki nam je do kože premočenim gostoljubno nudil svojo streho, je med vojno štirikrat gradil svojo hišo in komaj po osvoboditvi jo je res lahko dokončal ob podpori oblasti in mladinskih delovnih brigad, ki so jim takrat zidale hiše. Kako Ro v teh krajih pustošili ustaši, smo lahko videli na vsakem koraku. Presenetila in obenem ganila nas je gostoljubnost tega preprostega kmeta, ki nam je pri prihodu dejal: »Počutite se v moji h i si kakor doma, ka** Je moje je tudi važe.« Dali so nam na razpolago vse prostore v hiša, da smo se lahko preobleki! in posušili. Tudi ognjišče so nam odstopili in niso pričeli preje kuhati kosila, dokler so ml nismo najedli. Zelo pozno so tisti dan jedli, nam pa bo ostal ta kmet v najlepšem spominu. Precej kilometrov smo že imeli v nogah Pojavili so se tudi že nadležni žulji, katere pa smo zdravili zelo uppr^rm na svoj način. Naša dekleta I "so sklenila, da bodo hodila kar I bosa. m pogumno so prema-| sovale dolge kilometre, čeprav nas pot ni peliala venomer po ravni in gladki cesti, ampak smo ili večkrat počez brez poti, čez hribe in doline, preko brinja in ostalega grmičevja. Ker amo imeli točno odmerjeno pot, urejeno prehrano in tudi primerna prenočišča, smo zlahka premagovali vse napore. Ob takih pogojih in ob ugodnem vremenu, je lahko dnevno napraviti okrog 30 km poti. Vsi smo se dobro počutili, nismo bili preveč utrujeni In tudi naš najmlajši udeleženec, 14-letnl Jože iz Novega mesta, je pogumno premagoval to dolgo pot. DOLNJI LAPAC Mimo Udjbine smo preko visoke planine prišli v Dolnji Lapac. Kraj je znamenit iz NOB; leži v plodni ravnini in je lepo urejen. Ima banko, veliko žago in več novih zgradb, V Dolnjem Lapcu bi naša delegacija, kp je sla tod mimo, skoraj naletela na nemško motorizirano kolono. Spomnili smo se na ta dogodek, kakor smo »e večkrat spominjali, doživetij naših poslancev na tej poti. Ne vemo mnogo, kar so takrat hodili po bližnicah in v neprestani nevarnosti, da bj naleteli na sovražnika. Prvotno je bilo rečeno, da bo šel z nami eden od poslancev, ki je takrat napravil to pot. 2al nI nihče utegnil it] z nami. Koliko zanimivega bi nam lahko pripovedoval ob tabornih ognjih ali pa med potjo! Ker je bilo slabo vreme in ker smo bili že vsi premra-ženi, nismo prenočili pod šo- danes pričajo o nekdaj ni moči ln oblasti Turkov v teh krajih. Morali smo preko mostu, z napisom samo 1 tona, ker pa srn" se po naključju peljali s kamionom, ki Je bil veliko težji, smo morali voeUlo razbremeniti ln smo »rečno prišli čez. Kmalu nato smo polno otovorjeni prešlj manjšj most. nekaj minut kasneje pa nam je ce- Dolgo smo Šli v hrib, nato smo nadaljevali pot po grebenu. Nekateri so nas tolažili, da je od tu do Drvarja samo 5 ur hoje, mi pa smo kmalu ugotovili, da v tem času ne bomo prispeli in smo potrebovali za pot nad 9 ur. To je bil naš najdaljši in najtežji marš. Kosili smo zvečer v Drvarju, s seboj smo pa imen samo malico. Prtne vode (D iJajce po poti bori, ampak v dvorani okrajnega sodišča, ki so nam jo takoj dali na razpolago. V Bosni Naslednji dan smo prj Kulen Vakofu videli, da sm° prišli v Bosno. Zen*ke so imele značilna obLačala, vendar nikjer nismo opazili »feredže«, samo rute si nekatere zavežejo tako, da zakrijejo spodnji del obraza. V Kulen Valkofu sm» opazili na višini za vasjo razvaline, ki Be JOŽE GLONAR Slapovi Plive v Jajcu star ves preplašen povedal, da ta mo*t na zdrži niitd «ne tone, da pa so mu ponoči odnesli tablo- Težavna pot v Drvar Pri Martin brodu, ki je tudi železniška postaja na progi proti Splitu, smo opazili veliko lepih tabornih prostorov in nekaj posameznikov, ki so tamkaj taborili. Kraj je tako prijeten, da bi bilo vredno ustaviti se za nekaj dni, Mi pa smo morali kreniti v hrib, vedno višje, v »meri proti Drvarju. Nismo šli ob reki Umen, kakor so nam nekateri svetovali. Ce bi šli takoj ob tej reki, bi kmalu prišli v neprehodno a°te&ko, koder bi lahko nadaljevati pot samo s pomočjo vrvi. Večkrat smo dobili slabe ln napačne infonma-ciije in to celo od oseb. ° katerih smo mislili, da poznajo dobro posamezne predele poti. Tudi glede trajanja poti smo večkrat slišali neverjetne številke, tako da kmalu nismo več hoteli spraševati- Dober zemljevid za ta teren smo hudo pogrešali in bo treba v bodoče poskrbeti , da bodo udeleženci pohodov imeli apeeialk«. skoraj nismo videli; 1« nekega vodnjaka &mo morali vodo razkužiti s tabletami, ker se je drugače nismo upali uživati. Pot Je bila res slikovita. Enkrat smo se moralj vzpeti v hrib, drugič smo se spustili v strugo Unca, ki je bila na nekaterih mestih popolnoma suha. Videli smo samo posamezne hiše ln prebivalci sto nas z začudenjem opazovali. Med potjo so nam tudi pokazali prostor, kjer je taboril maršal Tito, ko se je umaknil po napadu na Drvar. Malo pred Drvarjem smo sa zbrali in nato v koloni vkorakali v mestece. Drvar r ■igodkov. ki so se odigrali v tem kraju v času NOB, ne bomo nikoli pozabili. V napadu, ko so hoteli Nemci zajeti naš Vrhovni štab s Titom na čelu,-je bil ta kraj skoraj popolnoma porušen. Danes vidiš povsod, kako obnavljajo ln grade m°deme hiše, vendar skušajo tudi v modernih gradnjah ohraniiti bosenski stil, zlasti pri strehah in oknih. Glavna cesta Je asfaltirana in ima neonsko razsvetljavo. Presenečeni smo obstali pred pošto, ki je vsia 1z marmorja in so jo zgradili v spomin junaške branitelje kraja. Tako Štor. 41 (402) ►DOLENJSKI LIST« Btraa 8 Hrbtenica naprednega kmetijstva Zdaj tudi Črnomelj (Prenos ■ 1. strani) dobili odaloodnlno, zadruga pa le povrnitev plačane premije. Ker nd bilo toče, smo pospravili lep pridelek. Premijo smo zadrugi povrnili ob prodaji pridelka«. Tako so povedali zadružniki o prvem koraku metliške zadruge pri uvajanju pogodbenega sodelovanja v proizvodni;. Tako torej so pričeli v metlliki zadrugi s pogodbenim sodelovanjem, s katerim sedaj prednjači j o pred vsemi zadrugami v okraju. Letos so napravili precejšen korak naprej. Zadružniki so sklenili proizvodne pogodbe za pridelovanje priznane semenske pšenice. In kakšna Je taka pogodba? Zadruga kreditira pogodbeniku do pospravljanja pridelk.i izbrano seme, umetna gnojila, škropivo proti plevelu, zavarovanje proti toči in mu nudi usluge s stroji pri obdelavi. Zadružnik izjavi, da bo pri obdelavi upošteval navodila pospeševalne službe kmetijske zadruge, da bo oral dovolj globoki, da bo uporabljal ustrezna umetna gnojila in da bo pridelek semenskega žita, če bo priznan za semensko, prodal po dnevnih cenah svoji zadrugi. Letos Ima metliška zadruga sklenjenih tilda pridelovalnih pogodb za povšino nad 30 hektarov. Kei na ta način zadružniki lahko znatno povečajo pridelek, ne da bi pri tem vlagali svoja sredstva ali kaj tvegali, se bo pogodbeno sodelovanje razširilo še na ostale pridelke. Izredno važne ao tudi usluge zadružnikom pri obdelovani u polja. Stroj opravi mnogo bolje ln ceneje, zlasti pa hitreje kot človek. Znano je, da so privatne usluge zlasti v metliški okolici za oranje in druga poljska dela zelo drage, ob največjih poljskih delih pa je še težko dobiti delovno silo. Zato je razumljivo zanimanje zadružnikov za okrepitev strojnega parka kmetijsk* zadruge. 800 pogodb za rejo prašičev Metliška zadruga je zdaj najmočnejši odkupovalec živine. Ne samo zato, ker sta v Metliki vsak mesec dva velika živinska sejma, pač pa čedalje bolj zato, ker načrtno skrbi za večjo proizvodnost pri reji prašičev. Vsak teden odkupujejo » Metliki prašiče V desetih mes»- Podobne pogodbe uvaja kmetijska zadruga zdaj tudi za pitanje goveje živine. To je za zadružnika prav tako ugodno kot reja prašičev. Pogoji so enaki, da pa se to delo dobro izplača, dokazuje zadruga s svv jimi poskusi v lastnih hlevih. Pogodbe tudi v vinogradništvu in sadjarstvu Kredite na osnovi proizvodne pogodbe daje zadruga tudi za obnovo vinogradov ln strnjen in sadovnjakov. Prav glede vinogradništva so pred zadrugo ve- Kadar v Metliki odkupujejo prašiče, je v mestu tesno cih Jih je zadruga odkupila že nad dva tisoč (v skupni teži nad 200.000 kilogramov). Pri povprečni ceni 225 din za kilogram pomeni to 45 milijonov din prometa samo s prašiči 1 Zadru g 3 Ima sklenjenih 800 pogodb i* rejo prašičev. To niso rejci samo lz njenega območja, ampak jih Je čedalje več tudi iz območja drugih zadrug. like naloge. S starim načinom obdelave in mešanih sort danes ne gre več. To so spoznali že mnogi vinogradniki. Prvi so pričeli načrtno obnavljati vinograde na Grabrovcu, potem so se odločili nekateri tudi v Bo'~ dražu. Sedaj se dogovarjajo za načrtno obnovo 5 ha vinogradov v Drašičih. Najtežje Je pričeti, ko pa pričnejo, gre laže. Najhujša ln največja ovira ta načrtno obnovo vinogradov se razdrobljene parcele. Vendar zanimanje, zlasti mlajših gospodarjev, za načrtno obnove vinogradov ra osnovi pogodb z zadrugo kaze, da je led pribit tudi na tem področju. Zadruga Ža sklepa proizvodne pogodba za pridelovanje grozdja pod približno Istimi pogoji kot za pridelovanje žit in pod. Kmetijska zadruga Metlika ima pogoje, možnosti ln sredstva, da nudi zadružniku vse kar potrebuje za večje pridelke, prav tako pa tudi odkupi od nJega vse, kar ima za trg. Metliška zadruga Je že danes močna hrbtenica in nosilec dviganja kmetijske proizvodnja ln 9 tem blaginja zadružnikov. S svojim delom kaže kmetova'.cu, kje naj išče rešitev iz zaostalosti ln revščine, pri tem pa mu nud: vso pomoč. Sicer pa so dejavnost KZ Metlika opazili vsi kmetovalci tega področja. Število njenih članov raste. Celo na hrvatski sirani ao kmetje, ki se žele vključiti v metliško zadrugi. Prav gotovo se bo v metliški občini najprej pojavilo vprašanje ene zadruge za vse območje občine. Ne zato, da bi močnejša zadruga zatrla manjše, pač pa zato, ker ima večje možnosti In boljše pogoje za tisto osnovno dejavnost, ki jo Imajo zadruge v našem gospodarskem ln družbenem življenju: odpravo zaostalosti, dvig kmetijske proizvodnje ter ustvaritev aosiail-stičnih odnosov na vasi. Metliška zadruga krepko deia na tem polj u. Peter Romanlč Sestanki že zjutraj? Vsako sredo prejmejo kmetje za prodane prašiče iz blagajne metliške zadruge težke stotiso-čake Kmetijska zadruga Suhor pri Metliki je imela dosedaj že precej lepih uspehov. V zadnjem Času je prepustila odkup živine Kmetijski zadrugi Metlika, za kar dobi suhorska del provizije. Težko ali skoraj ne-rrvgoče Je dopovedati živinorejcu, da dobi za živinče doma prav toliko kot na sejmu. On žene na sejem, ne glede, kako bo tam prodal. Stara navada. V kmetijski proizvodnji se K Z Suhor lahko usmerk le v Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA! živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Moderni vinograd na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo je plod prizadevanja kmetijske zadruge. Z lastniki vinograda so pa še zmeraj težave. Ker ni b»la pravočasno napravljena kanalizacija, je poler.ni Neki večer v novembru ao Imeli sestanek, da bi se pogovorili o zavarovalnih dalih prt nasadu, odnosno za dokončanja del po načrtu. Navzoč je bil tudi član Okrajne zadružne zveze. Nič se niso pogovorili, ker Je bMo precej udeležencev se- TOVARNA ZDRAVIL »OCr/ea« NOVO MESTO čestita vsem delovnim kolektivom ln poslovnim prt* Jateljem za DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER. Podoba a Suhorja nad Metliko; spredaj osnovna šola narodnega heroja Martina Južine naliv odnesel precej zemlje v vas. Namesto, da bi spomladi poskrbeli za zavarovanje novega vinograda pred nalivi, so se dajali med seboj za drobnarije in okoli gradnje ceste. Stanka pod vplivom letošnjega vinskega pridelka. Sestanek «0 odložili. Poznavalci svetujejo, naj bi v bodoče v teh krajih, dokler bo kaj mokrote v kleteh, sklicevali sestanke zjutraj. Dolgo časa so j>i v KZ Črnomelj prizadevali, da so prepričani zadružnike, kake korist. Imajo od pogodbene reje prašičev, ne da bi sami pri tem kaj tvegali. Zadruga kreditira nakup prašičev, prav tako močna krmila, Če ao potrebna, ter prašiče zavaruje pri Državnem zavarovalnem zavodu za primer pogina "In bolezni. Rejec, ki sa ne zaveže za drugo, kot da bo v določenem času zredil prašiča do predvidene teže in ga prodal zadrugi po dnevnih cenah, obračuna posojilo pri prodaj'1. Sedaj kaže, da so tudi zadružniki pri tej kmetijski zadrugi spoznali lastno kortet takega sodelovanja z zadrugo pri reji prašičev. Vsak dan prihajalo na sklepanje pogodb. Med njim/1 tudi taki, ki bi vzeli kredit za stari prašiče, prodali obvezno zadrugi pa le enega. Na taka ponudbe zadruga seveda ne more pristati. Precenski pionirji za 29. november Pred dnevi se je rglasila pri pionirskem odredu Matije Gubca na osnovni Soli v Prećnl snema'na ekipa Radia LJubljana, ki je posnela za Pionirski tednik, nekaj prU.orov Manka Golarja »Pionir Marko« ter pogovor odrednega načelnika Bogdana z urednikom oddaje. Prečenski pionirji, ki so prvič nastopili pred mikrofonom, ao se kar pogumno odrezali. To *o bili ponosni, ko so poslušali oddajo v pionirskem tedniku. Mislimo, da je bil to kar lep uvod v pionirsko slavje ob IS. obletnici pionirske. organizacije in v počastitev 2f. novembra. V četrtek 21. t. m. so se zbrali v dvorani DLP v Prečni vsi pionirji ln prisostvovali spreiemu cicibanov iz 1. razreda v organizacijo pionirjev. Otroški zbor Je zapel pionirsko himno, odrednl načelnik Bogdan pa Je podal nekaj mlsH o pionirjih in čestital k sprejemu, nakar Je zbor aapel Se nekaj pionirskih. Pionir Bojan Je odigral na harmoniko »opek narodnih, zatem pa Je tovariš iz Tajništva m notranje zadava iz Novega mesta prikazal vrsto posnetkov s področja prometa. Pionirji «« s zanimanjem poslušali tovariša ki jim fe tudi predavat. Tudi to Ja bilo v čast pionirskega dne. Zagreb bo dobil moderno avtobusno postajo V Zagrebu bodo zgradili veliko avtobusno postajo, prvo te vrste v državi. Imela bo perone za posamezne avtobusne proge, čakalnice, prodajal-niee voznih listkov, kioska za časopise, razglasno postajo, informativni center za vse avtobusne proge v državi, garderobe in podobno Kupčije z Avstrijo Po treh tednih razgovorov so 8. novembra na Dunaju podpisali protokol o blagovni zamenjavi med Jugoslavijo tn Avstrijo za čas od 2. nov. 1957 do 30- oktobra 1958. S tem protokolom ni določen obseg blagovne zamenjave, pač pa je domenjeno, da se bo znaten del Jugoslovanskega izvoza odvijal na osnovi avtomatskih licenc v neomejenih količinah. Kolesarsko vas Vas Prahovo blizu Nego. ^ ob Donavi je prav res vas kolesarjev, saj šteje 450 hiš in čez 300 koles. To je prvi rekord. Drugi je pa ta, da ima vas 5 kolesarskih prvakov, med njimi tudi eno ženo. napisano na marmornati plošči na hoduilku pošte. Naslednji dan smo si ogledali votlino, kjer je bil za časa napada na Drvar Tito. Pred votlino ob cesti je muzej, w Je poln dokumentov iz let NOB. Z velikim zanimanjem smo si ogledovali veliko fotografijo terena, ki so jo napravili Nemci z letali še pred napadom kolikor pa jih Je ostalo, so odšli v bolj rodovitne predele naše domovine Preostali domačini »o nam pripovedovali o grozotah, ki so jih tu počenjali čet-niki. Razen raznih živali, ki smo Jih srečali med potjo, smo naleteli na nelcaj kač; modrasa smo ubili celo sredi polja. V nižinah smo opazili negovana polja, to- harlcam, ki so nam kaj kmalu pripravile za večerjo okusne nadevane paprika, Zelo ao nam teknile po tako dolgem maršu. Za kuhanje smo bili razdeljeni v tri v ode ln smo se menjali vsak dan. Največ nevšečnosti pri kuhanju Je imel vod naših najmlajših in ker je hrana nekajkrat dišala, smo Jih imenovali »vanilida vod« In to ime se naši th poslancev na Drvar. Slika Je pritrjena na mizo in zavzema skoraj vso ■obo. Na njej je točno označeno, kako so *e razvrstile enote padalcev, prostor, kjer ?o lahko pristajala jadralna letala in smeri napadov proti važnejšim položajem v tem kraju. Titovo pečino in vso okolico lepo urejujejo, da bo še poznim rodovom pričala o strašnih načrtih Nemcev, ki pa so s« izjalovili ob obrambi naših borcev, ki so tatorait prihiteli od vseh strani na pomoč našemu Vrhovnemu Itabu. Iz Drvarja na« je peljala pot proti Bosanski Grahovi in nato po dolgem Livanskem polju proti Livnu. Vedno višje smo •e vzpenjali, prišli smo celo v višino 800 m. V tej višini nas Je pričel spremljat) hladen veter, katerega sm° občutili še vse naslednje Štiri dni. Ko smo v Bosanski Grabovi prenočili, smo gn bila, da nam bo ponoči močan veter podrl šotore. Preden pa smo zapustili ta kraj, smo si ogledali na bližnjem hribu veličasten sp°menki »mo ga že prejšnji dan zapazili iz daljave. Na vrhu visokega stebra stoji borec z zastavo v rok;; krog spomin ika pa je lepo urejen prostor, obdan z velikimi kamni, ki so jih pripeljali s Hvara Ko smo šli naprej, smo naleteli na popolnoma poru^ne vasi. ki jih nihče ne obnavlja. Prebivalce ao med vojno pobili, da čini više nas Je peljala pot, tom slabše so bila obdelana. Žito so samo kosili in nato z grabljami spravljali ne kup. Tudi mlatili so kar na polju na zelo primitiven način: žito so teptali s konji. Tem kmetom bi bil potreben pouk in pomoč. Zemlja ni tako »laba, vendar s takim obdelovanjem ne bodo mogli dvigniti hektarskega donosa. Tud; sadjarstvo Je zel° skromno razvito, čeprav so tu večje možnosti, zlasti za nasade sliv. Videli smo več velikih nasadov sliv, kj se počasi Izčrpavajo, novih pa skoraj ni^mo opazili Čudili srn" se tudi velikemu številu posameznih grobov, ki smo jih videli na poti. Nemo jmo Izkazali čast mrtvim junakom. Bližali smo se Llvanskemu polju, ki je nad 50 km dolgo in ima dovolj vode ter je kot nalašč primerno za poljedelstvo Ker Je veliko lepih travnikov gojijo precej goveje živine ln konje .v času zadnje vojne J*^ bilo na tem polju partizaoskr letališče za prpvo7 ranjencev i Italijo- Taborili smo pred vhodom v to rodovitno dolino pri kraju Crni luk. Kmalu so nas obkolil vaščan.) In se čudili našemu taborišču, ki ie bilo v trenutku postavljeno z ognjiščem, pripravljenim »a kuhanje. Posebno ao se čudili našim spretnim ku- jlh j« oprijelo. Zvečer smo ob tabornem ognju prepevali narodne in partizanske pesmi. Zbralo sa J« veliko domačinov in nas poslušalo. Mrzel veter in utrujenost, kj nam je legla na oči, nas Je kmalu pregnala pod šotore. Samo straže, zavite v odeje, so se upirale mrzlemu vetru. Tudi naslednji dan nas je spremljal mrzel veter, tako da smo se odpravili na pot zaviti kot v zimskem času. Dobro, da je bril več dni veter saj ie Pogled iz THove petine na Drvar pregnal grozeče deževne oblake. Ko smo vkorakali v Llvno, smo bili začudeni nad modernizacijo tega kraja. Nešteto novih ■tavb raste ob cesti, med najlepšimi je hotel Triglav, ki bi se lahko meril z vsakim hotelom v naših večjih mestih. Zavzetje LIvna v zadnji vojni Je terjalo veliko žrtev. Hišo za hišo so trgali partizani iz rok sovražnikov. O tem priča nešteto spominskih plošč na stavbah tega mesta. V Lđvnu j« tudi več džamij z vitkimi minareti. Za marsikaterega izmed nas je bilo to prvo srečanje z džamijo. Večina džamij je zaščitena od države in Jih tudi obnavljajo. Proti Bugojnu lz Liv na se pot strmo dviga proti Kupresu ob polju istega imena. Videli smo nešteda črede ovac, ki jih Je čuval pastir, ogrnjen z volneno odejo, »raven njega pa j« stal zvesti pomočnik — ovčarski pes. Hiše v Kupresu so čisto planinske, pokrite so z dolgimi skodlami. Za ta kraj smo slišali, da Je bil ves poZga« v času NOB ln da so vsi prebivalci podpirali partizane. Pon°či je močno deževalo ln okrog naših šotorov ]« razsajal vihar, ml pa smo se pod njimi počutili popolnoma na varnem. Iz Kupresa *e cesta dviga po dolgih serpentinah v hrib. Pokrajina Je podobna naši Go-■ v noski- Ko smo prišli na vrh, se neprestano spuščali m*d >rjašikimi drevesi kot v kakem pragozdu. Mlada srna nam je prečkala pot in se ni ustrašila naše bližine. Mesto Bugojno, ^ je z ostalim +vetom povezano z železnico, j a v zadnjih letih napravilo v izgradnji ln ureditvi velik korak. Videli smo velike stavbe, asfaltirane ceste ln neon»ko razsvet-'javo. Tudi industrija se tu zelo *azvija. Proti cilju — v Jajce Vso pot nas Je spremljal kamion, Id nam Je vozil osebno prtljago, šotore to prehrano. Pohod bi bil predolg ln prenaporen, če bi ga hoteli vsega pre-pešačiti. Jajca Je staro in znamenito mesto ob sotočju Vrbasa ln Pllve. Tudi to mestece je izredno modernizirano. Kdor ga Je videl pred desetletji, ga sedaj ne bi spoznal. Mesto ima polno zanimivosti, zato smo ostali tam kar dva dni. Najprej sme pohiteli v muzej NOB, kjer Je bilo zgodovinsko II. zasedanja AVNOJ. Stavba, ki je bila kasneje popolnoma porušena. Je danes lepo obnovljena. Oder in njegova bližina sta tako urejena kakor z* časa zasedanja. Povsod okrog pa je nešteto slik In piAanih Izročil lz časa zasedanja- Tudi slapove reke Pllve smo •i ogledali. Tam Je neprestano veliko naših In tujih turistov, ki uživajo te naravna lepote, Z zanimanjem smo si ogledali to lepo, staro bosensko mestece, ki se poeni strani modernizira, po drugi pa skuša ohraniti vse značilnosti preteklih stoletij. Ko smo si hoteli ogledati najstarejši del trdnjava, žal spet nismo mogli dobiti ključa. V Jajcu amo zaključili naš pohod. Pred nami Je bila še pot z vlakom v Pale pri Sarajevu, kjer J a bil II. »let tabornikov Jugoslavija. Veseli amo bili. da smo v«e težave tako dolgega pohoda lepo prestali. Ni nam bilo žal, da smo v nogah še čutili posledice tako d°lge poti. Tudi krajše vožnja s kamionom med pohodom niso bile prijetne, saj smo se komaj vsi spravil) na kamion poln robe. Vldelj smo, koliko težav so moralj prestati naši poslanci, ko so Šli v Jajce. Ml smo varno potovali, oni pa so bili na vsakem koraku izpostavljeni sovražnim zasedam. Pot na« .je peljala preko slav-nih krajev naše revolucije. Polno najlepših vtisov na ta partizanski pohod bomo ohninill vse življenje, želimo pa, da bi taborniki ln tudi drugi Se večkrat napravili to pot in se tak0 seznanili s slavnimi dogodki narodnoosvobodilna vojne. Janez Kovarik Številne znance jn prijatelje Je globoko presunlla vest, da jr 21. novembra v ljubljanski bolnišnici nepričako vann umrl na posledlrah za-vratne bolezni Janez Kovarik, direktor Industrije obutve v Novem mestu- Janez Kovarik se Je rodil v Trebnjem 20. II- 1910 kot sin davčnega uslužbenca. Ze v rani mladosti je izgubil očeta. Po končani osnovni šoli se Je Izučil čevljarske obrti na strokovni Koli v Ljubljani Kot čevljarski pomočnik Je delal v raznih krajih. 1. 1933 Pft Je prevzel mesto poslovod Je v čevljarski delavnici Grilc v Novem mestu, kier .le ostal da Italijanske kapitulacije- V delo OF se Je vključil že leta 1941 ln sodeloval v organizaciji ves čas italijanske nkupaciJe. Nekaj dni po nemški ofenzivi v Jeseni 1943 Je bil aretiran In po enomesečnem zaporu v Novem mestu odpeljan na prisilno delo v Nemčijo, kJer Je ostal do konca vojne. Po osvoboditvi s* je ves posvetil svoJemu poklieu in pri tem pokazal izredne organizacijske sposobnosti. V Novem me*tu je ustanovil čevljarsko zadrugo, ki se je pozneje preimenovala v mestno čevljarsko podjetje ln naglo rasla. Zaradi organizacijskih In strokovnih sposobnosti Je bil leta 194* Imenovan za direktorja podjetja »Obutev« v Kranju. Po reorganizaciji tega podjetja ae Je spet vrnil v Novo meato in prevzel posle direktorja Industrtfe obutve. Pod njegovim vodstvom ae Je podjetje stalno večalo. S svojimi izdelki se ni u ve javilo samo na domačem trgu, pač pa tudi Že na tujih tržiščih. NajvečJi uspeh in razmah ,ir podjetje dosegle letos, ko je prvič dobilo inve- sticijski kredit, s katerim so nadzidali nadstropje za nove delavnice in nakupili stroje. Za tak razvoj podletja je imel tovariš Kovarik velike zasluge, toda prav sedaj, ko se Je skupno z vsem kolektivom veselil povečanja podjetja, je omahnil zaradi posledlo za-vratne bolezni- Janez Kovarik se je udej-stvoval tudi izven podletja. Kot sposoben gospodarstvenik Je delal v OLO in raznih svetih ter komisijah- Tudi pri letošnjih volitvah Je bil spet Izvoljen v občinski in okrajni zbor proizvajalcev. Z njegovo smrtjo Je nastala občutna vrzel, ki Je ne bo lahko is-polnltt. Študentje so zborovali Pa bi ae s prlčetkom novega šolskega leta, ki »a na Univerzi začne šele oktobra, poživilo delo v Študentskem klubu okraja Novo mesto, Je odbor kluba sklenil, da takoj ob pričetku predavanj skliče redno letno skupščino. Ta Je bila pred kratkim v Ljubljani, na Univerzi, udeležilo pa se Je je kljub neugodni url preko » članov kluba. Otvoritev Je opravil predsednik kluba Franci PavUnič, delo skupščine pa Je vodil Jože Petrič. — Skupšćini je prvič prisostvovalo tudi več letošnjih maturantov, ki so bili soglasno sprejeti v klub, tako da so skupščini lahko prisostvovali kot polnopravni člani kluba. Glavno porodio o delu kluba v obdobju od lanske skupščine Je podal dosedanji predsednik Pav-ltnlc, v razpravi pa so ga dopolnili tudi ostali člani odbora, ki so vodili posamezne sekcije kluba. Eno glavnih področij v klubu 1« bilo IdeoloskO-politično delo, ki pa ni bilo najbolje Izvedeno. Vse delo je slonelo na članih ZK, U pa so bili v glavnem ie preobremenjeni z delom v združenjih posameznih fakultet. Člani kluba so pripravili 7 predavanj po temah, ki jih Ja dal CK LMS. Pozabiti se prav tako ne sme uspelih sestankov na obeh gimnazijah — v Novem mestu in v Črnomlju, kjer so člani kluba seznanili dijake, predvsem osmošolce in sedmošol-ce, z delom Študentskega kluba ln osrednie študentske organizacije — Zveze studentov Jugoslavije, razen tega pa seveda še z opisom in nasveti glede študija na posameznih rakultetah. V poročilu ;e bilo tudi omenjeno, da se med Studenti opaža apolitičnost. To je negativno in v bodoče bo treba temu problemu oosvetjtii več pozornosti. Naslednje, precej obsežno področje dela v klubu Je kulturno-prosvetno področje. V klubu delujejo: folklorna ln glasbena skupina moški pevski zbor ln dramatska sekciia. Največji napredek in največjo voljo do dela Je pokazal moški pevski zbor, ki pa se žal zaradi objektivnih težav ln zaradi nt: azumevanja posameznih člni-teljev (v Novem mestu se sploh ni dalo dobiti dvorane za nastopi) ni mogel skupno z drugimi skupinami predstaviti občinstvu. Tudi folklorna skupina Je bila delavna, posebno, ko se Je zvedelo, da bo sodelovala na veliki manifestaciji bratstva in edlnstva — na Zletu Partizana v Blhaču. Tam je skupno s zabavnim sekstetom, ki se je prav tako' predstavil kot kvaliteten ansambel, žela velik uspeh. Edina med sekcijami, ki le bolj životarila. Je bila dramatska sekcija. Tudi na športnem področju je Imel klub lepe uspehe. Vsem je več ali manj znano, da ravno Studence sestavljajo Jedro športnih ekip, ki zastopajo Dolenjsko na tekmovanjih najvišjega razreda.. Znano Je, da Je največ Igralcev v odbojkarski ekipi novomeškega Partizana, ki prav sedaj kandidira za zvezno ligo. ravno študentov. enak položaj pa Je tudi pri roko-metaših črnomaljskega Partizana. Tudi v ostalih športnih panogah so študentje med naiboljšimi. Zaradi preobremenjenosti s prvenstvenimi nastopi Je bilo vse premalo nastopov v klubskih vrstah. Tudi propagandnih nastopov na podeželju lz istih razlogov ni bilo. Najaktivnejši so seveda odbojkarjl in rokometaSl, ki redno tekmujejo v svojih društvih Partizan. Lani Je bilo sklenjeno, da bo klub organiziral prvenstvo okrajnih študentskih klubov v odboiki. Ker Je to v lanskem šolskem letu odpadlo, spomladi na to ne bomo smeli spet pozabiti. Med ostalimi na) omenimo tudi namlznotenlško ekipo kluba, ki Ja na prvenstvu študentskih klubov Slovenije zavzela častno 3. mesta mod ekipami. Medic pa je bi| tretji med posamezniki. Ista eki« pa le tudi na prvenstvu Novega mesta zanesljivo zasedla prvo mesto. Tudi šahisti so bili aktivni, vendar le kot člani SD Novo mesto. Predvidenih klubskih tekmovanj nI bilo. Pozabiti prav tako na smemo rokometašev, ki redno tekmujejo v vrstah črnomaljskega Partizana. Na turnirju v Črnomlju Je študentska ekipa dosegli najvišja mesto. V razpravi o poročilu ln v poročilih posameznih članov odbora ,ki »o odgovarjali za posamezni področja deli. Je bilo izraženo mnenie, da Je bilo delo kluba vidno, da se doseženih uspehov ne da podcenjevati, toda uspehi bi bili lahko še večji, če ne bi delo kluba slonelo na vedno istih ljudeh, ki so navadno preobloženi z delom ln funkcijami, precejšnja število Študentov pa stoji ob strani ln vse to le opazuje. Prav zato bo prva naloga novega odbora, da pritegne v delo kluba čimveč študentov, posebno tistih Iz nižjih letnikov. Doslej Ima klub blizu 80 članov (za člane se štejejo le tisti, ki se vsaj redno udeležuiejo sestankov ln kt so izpolnili prijavnico), ta številka pa bi lahko bila Se mnogo višja, če bi se v klub vključili prav vsi Študentje. Velik del razprave je bil posvečen štipendijam. Te vedno najbolj zanimajo študente. Navzoče je posebno zanimalo vpraSanje zvišanja štipendii, kot posledica zvišanja življenjskih stroškov. Kot predstavnik kluba v okrajni štipendijski komisiji Je Pavlinič dejal, da si bo komisija prizadevala, da bodo Stipendije zadostne, toda preko zakonsko predpisane meje ni mogoče Iti. V zadnjem času se v drugih republikah pa tudi pri naa borijo za zvišanje maksimalne meje na 8.000 do 10.000 dinarjev, toda to so sedaj samo predlogi. Po poročilu blagajnika ln nadzornega odbora Je stari odbor dobil razrešnlco, nato pa je bil Izvoljen nov sedemčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni od« bor. Upravni odbor kluba bo v bodoče vodil Janez Markelj, člani pa so Mrzljakova, Bajuk. Mikec, Zunlč Slmlč in Strumbelj. Po več kot dvournem delu Ja bila letošnja redna skupščina Študentskega kluba okraja Novo mesto zaključena M. F, Naj živi naša socialistična domovina, v katari si gradi naš delovni človek resnično lepšo th srečnejšo bodočnost. Ob Dnevu republike — 29. novembru — Čestitamo vsem Belokranjceml Občinski ljudski odbor ČRNOMELJ OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE I.MS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR UROJ OBČINSKI ODBOR ZB «•••••-•«•••••••• ♦•>«••»•» .«--*-->- ••••«■• •••••• K- ...... ""*"" —- Z A NOVE1BEK ISKBGIO ĆEHTITAJOi T B N J E Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB ObCInski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZVVI Občinski odbor UROJ Občinski sfndlkolnl svet TRGOVSKO PODJETJE s poslovalnico ČEVLJARSKO PODJETJE TREBNJE KROJAŠKO PODJETJE MIZARSKO PODJETJE Zaoa pekarija KMETIJSKA ZADRUGA v Trebnjem in Mirni TUDI V BODOČE SE BOMO POTRUDILI, DA USTREZEMO VA&M ŽELJAMI Okrajna zadružna zveza Novo mesto GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA GOZDARSKA LESNA POSLOVNA ZVEZA ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA KMETIJSKA PROIZVAJALNA ZVEZA ČRNOMELJ VSE NASE DELO UTRJUJE POT V SOCIALIZEM! trgovsko podjetje en g ros NOVO MESTO pozdravijo vse poslovne prijatelje In se Jim priporočal KMETIJSKA ZADRUGA CILJ UPRAVNEGA ODBORA JE S KVALITETNO IZDELAVO ZADOVOLJITI DELOVNE LJUDIl „KERAMIKA" NOVO MESTO Eietktto NOVO MESTO pozdravlja v*e potrošnike električne energije in se jim priporoča LESNA INDUSTRIJA IN VALJČNI MLIN i ,ZORA' ČRNOMELJ PRIZNANO DOBRA VTNA IN ODLICNti HRANO DOBITE VEDNO v HOTELU ti novo DESIO TRGOVINSKA ZBORNICI ZA OKRAJ NOVO MESTO pozdravlja svoje člane ln Jtm ieli ie več delovnih uspehov. Obiščite naše zdravilišče, zadovoljili Vae bomo s prvovrstno hrano ln zdravilnimi kopelmdl Stalno imamo na zalogi name vrste vin priznane kvalitete! ZDRAVILIŠČE Dolenjske Tool ce NOVO MESTO IZDELUJE PRVOVRSTNE TKANINE ZA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA V MODNIH BARVAH, CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROČAMO! TRGOVSKO PODJETJE tt Velika izbiro — nizke cene! ČRNOMELJ Pozdravljamo kmetovalce v naši občini in jim Želimo kar največ uspehov pri dvigu kmetijstva! Kmetijska zadruga Straža Čestitkam ostalih kolektivov se pridružuje tudi TEHNIČNA SEKCIJA UPRAVE ZA CESTE LR SLOVENIJE NOVO MESTO 6 posebnimi čestitkami vsem cestarjem in uslužbencem. TRGOVSKO PODJETJE »PREHRANA« Novo mesto flovo me&to 44 Kmetijsko gozdarsko posestvo NOVO MESTO s svojimi gozdnimi obrati: Novo mesto, Straža, Poljane^ Crmošnjlce, Črnomelj, Kostanjevica ln Mokronog ter kmetijskimi obrati: Zalog, Poljane-Soteska, Crmošnjlce ln Birčna vas. Ob DNEVU REPUBLIKE ie posebej čestitamo vsem zavarovancem, njihovim svojcem, upokojencem, vsem zdravnikom, medicinskim sestram ln ostalemu zdravstvenemu osebju z željo, da bi ie dalje s svojim delom Čim bolj koristili skupnosti. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Novo mesto »Kovinar« strojno ln stavbno ključavničarstvo, kleparstvo, kovaštvo, popravilo tehtnic, mehanike in galvanizacije Novo mesto VLAGAJMO VSE SILE ZA VEČJO DELOVNO STORILNOST, KAJTI Z NJO SI GRADIMO BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE. Občinski ljudski odbor Mirna Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZVVI ln podjetja: TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV • »DANA« — destilacija alkoholnih pijač • KMETIJSKA ZADRUGA SENTRUPERT # KMETIJSKA ZADRUGA MIRNA • TRGOVSKO PODJETJE SENTRUPERT Proizvajamo kvalitetne obutev 1 Kupujte naša Izdelke! Čevljarsko podjetje »BOR« DOLENJSKE TOPLICE INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO izdelujemo vse vrste moškega perila priznane kvalitete MIZARSKA DELAVNICA BROD p. Smihel pri Novem mestu telefon Novo mesto 148 trgovsko podjetje V Novo mesto vam nudi v svojih poslovalnicah prvovrstno blago po zmernih cenah I Oglejte si naše zaloge! Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem »e priporoča Kmetijska zadruga DOLENJSKE TOPLICE Okralna obrtna zbornica NOVO MESTO Novo mesto ce BOSTE IMELI UDOBNO IN KVALITETNO POHIŠTVO, BO VAS DOM PRIJETNEJŠI! §) OGLASITE SE PRI NAS — POSTREGLI VAS BOMO NAJSODOBNEJE IN PO VASlO ŽELJAH! Btwv. 48 (402) »DOLENJSKI LIST« Stran T 1 Frančiška Lovšin - 90-letnicaPol,ebenPosvet V sredo 27*.- novembra bo. praznovala LOVSINOVA MAMA na Vinici ob Kolpi 90. leto Življenja. Dolgih 90 let, izpolnjenih z materinstvom,, ljubeznijo do ljudstva in domačega kraja, je za njo; jubilant-ka jih z bistrim spominom spremlja tja v otroška leta po 27. novembru 1867, ko se je rodila v znani Miheličevi družini na Vinici. Njen oče se je kot ttačan udeležil viniškega upora proti fevdalizmu leta 1848. Poročila se je s šolskim upraviteljem Francem Lovšinom, zaslužnim javnim delavcem, ki je bil tudi eden izmed idejnih, roditeljev viniškega upora leta 1919. Imela je pet otrok; s trudom in Pazite na perilo! V Dolenjskih Toplicah je v večernih urah nekdo pokraded učiteljici U. 15 kosov perila v skupni vrednosti nad 7000 din. Perilo se je sušilo nia vrtu in lastnica ga 'niti »večer ni pospravila. S takim ravnanjem se lastniki sami izpostavljajo nepotrebni nevarnosti. . Z avtom pod cesto Šofer osebnoga avtomobila Aleksander Smider lz Zagreba je 13. novembra zaradi blatne ceste in hitre vožnje pri vaai Gradišče zavozil prek ceste. Pri tem je na vozilu nastalo škode za Okoli 100.000 din, lažje je bila poškodovana tudi sopotnica. I FRANC GOLOB | V preteklem tednu nas je presenetila žalostna vest, da je nenadoma umrl tragične smrti tovariš Franc Golob, upravnik podružnice Ljudiske pravice v Novem mestu. Pokojni je bil partizan od marca 1942; bil je hraber in požrtvovalen borec, rezervni poročnik in član okrajnega odbora društva rezervnih oficirjev. Velika množica ljudstva na pogrebu je pričala o njegovi priljubljenosti. Na domu se je poslovil od pokojnega Lojze Hlede. na pokopališču * Smihelu pa v imenu Zveza borcev in sotovarišev Bogdan VrančlČ. Dobremu tovarišu in borcu bomo ohranili lep spomin. Smrtna nezgoda motorista 17. novembra okoli pete ura popoldne je vozil iz Kronovega proti Novemu mestu z motornim kolesom gozdarski tehnik Valentin Carman, uslužbenec Kmetij skio gozdarskega posestva Novo mesto. Pred njim je vozil e motornim kolesom Ivan Kotar iz Novega mesta. Carman ga je hotel prehiteti, pri tem pa Je zavozil v kup gramoza ln zgubil oblast nad vozilom; prevrnil sa Je 16 metrov čez nasip. Pri tem si je zlomil hrbtenico in je drugi dan v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam. V sredo popoldne so pokojnika, ki je bil rezervni oficir, slovesno prepeljali v Skofjo Loko. vzglednim požrtvovan jem sta jih z možem spravila v šole in h kruhu, da so postali napred- ni izobraženci, kar so t2pričali tudi t; NOB. Frančiška'Lovšin je'podpirala OF od leta 1941 dalje; njena hiša je bila zatočišče borcem za svobodo. Vrata njenega doma so jim bila vselej na. široko odprta. Tu se je tudi ustavila in prenočevala delegacija slovenskih odposlancev na svoji zgodovinski poti v Jajce v jeseni 1943. leta. Med okupacijo je Lovšinova mama mnopo pretrpela. Slav.ljenka, je v ožjem sorodstvu s pesnikom Otonom Zupančičem; za njegovega življenja sta bila najboljšo prijatelja. Ob 70-tetnici ji je podaril knjigo zbranih pesmi t 'emle posvetilom: ♦ Rešila si ne eno zagonetko, prehitela si za dobro me desetletko, in napovedala mi tekmovanje, velja — pa dtrkajva, vse za stoletko!* Njen tekmec je žal že mnogo prej omagal, Lovšinova mama pa je še vedno mladega srca, polna, nezlomljive volje in veselja do življenja. Dva prostora v svoji hiši in del vrta je dala v trajno uporabo za muzej in spomenik velikemu pesniku. Znanci, prijatelji in sorodniki Lovšinovi mami k njenemu lepemu jubileju toplo voščimo vse najboljše in ji iskreno želimo: še na mnoga zdrava in vesela leta.' Janez Vitkovič Pred pričetkom pouka na Kmetijsko-gospodarski šoli v Biirčni v««i Je ftkKcalo upravi-teljstvo šole sestanek staršev mladincev *n mladink, ki obiskujejo pouk. V osnovni šoli se Je zbralo lepo število staršev, ki ao z zanimanjem poslušali predavanje o pomenu -zobrazevanja kmečke mladine. Posebno pa gre priznanje predsedniku KZ v Birčni vasi tov. Karlu Grilu, kj je govoril o pomenu teh Šol ter obljubil tudi materialno pomoč. Kmetijska zadruga se zaveda, da bo Imela veliko korist, če bo mladina — bodoči gospodarji in gospodinje— Izobražena. Razpravljali so tudi o pripravah za Novoletno jelko. ?.p-ne so predlagale naj prično * zbiranjem takoj, tako kot vsako leto. Starši naj prispevajo to, kar so se namenili, žene pa brr-do iz pr!neš«ne«»a «i"v;S !-> «-•••«'-pravile daril* za vse otroke od 3. do 14. »e.a fffia. .y. l. xuu. predsednik KZ Je obljubil, da bo zadruga prispevala primeren znesek za obdaritev otrok. -bl- S sestanka stariev otrok, ki obiskujejo prvi razred novomeške gimnazije Pred dobrim mesecem je bil skupni sestanek vseh staršev tistih otrok-dijakov, ki obiskujejo prvi razred gimnazije v Novem mestu. Ravnateljica gimnazije prof. Palmjra Ka-sesnikova je povedala marsikaj zanimivega o delu naših otrok in o težavah, ki jih imajo z njimi profesorji. Kar potrebno in koristno je bilo to srečanje, saj nag je bilo zbranih nad 160 ljudi, kar pomeni, da se dobro zavedamo, kaj pomenita vzgoja in izobraževanje mladega rodu. Minild je obdobje prve re* dovalne konference. Otroci so prinesli domov obvestila, iz katerih je bilo razvidno, kako in kaj. Ta ali oni bo morda dejal, da je bil kriterij. ocenjevanja prestrog. Mislim, da nima prav. Tak način ocenjevanja je pravilen zato, ker se moramo zavedati, da je znanje našim otrokom nujno potrebno in da mora biti to znanje čim solidnejše. Zbrali smo se ponovno, vendar tokrat ne vsi skupno, klicali so nas razredniki po razredih. Naj opiSem, kako je bilo na sestanku, ki ga je vodil prof. Milan Smerdu, razrednik 1. a razreda. V referatu nam je orisal probleme pri pouku posameznih predmetov. Iz slovenščine so bili ob tej redovalni konferenci slabo ocenjeni le 4 dijaki izmed 40, kar pomeni, da je znanje pri večini še kar solidno. Najslabšim je priporom čil naj glasno berejo in se vadijo samostojnega pripovedovanja in obnavljanja snovi. Pri latinščini je težava zato, ker sO učenci površni, zavoljo tega je bilo negativno ocenjenih kar 13 dijakov. Ta jezik » NAROČAJTE • IN SIRITE # DOLENJSKI LIST! zahteva vztrajnega in nenehnega učenja. Tudi znanje nemščine ni preveč zadovoljivo, kajti manjka utrjevanja predelane snovi; ena izmed grobih napak, ki jih delajo nekateri starši pa je, da učijo otroke naprej, oz. več kot jih v Šoli. Rezultat takšnega učenja je nepravilen iz treh razlogov: prvi je ta, da učenec, ki že pozna snov, v šoli ni zain-te-rrsirnn; drugi je, da tak dijak otežkoča delo profesorju, ki se je temeljito pripravil na uro, pa ga tak nedrsciplmiranec iztiri, tretji razlog pa je, da ga starši večkrat naučijo marsičesa napak. Tovariš razrednik je nadalje obravnaval Še probleme pri zemljepisu, zgodovini, priro-dopisu, matematiki, risanju, glasbi in telovadbi, kar so vsi starši z zanimanjem poslušali. Glede discipline je omenil, da je, težava z nekaterimi, ki so živahnejši, in je prosil starše, naj še oni vplivajo na otroke, da ne bo treba izgubljati toliko besed in časa glede tega. Starši se strinjamo tudi z zahtevo, da dijaki ne obiskujejo vseh predstav, pa najsi bo to kino ali kaj drugega, temveč naj gredo le. k tistim, ki so zanje primerne, in v popoldanskem času. B. L. DOLENMI OBVEŠČEVALEC Sreda, 27. nov. — Bernard. Četrtek. 28. nov. — Jakob. Petek 29. nov. — Ustanovitev nove Jugoslavije. Sobota, 30. nov. — Andraž. Nedelja, 1. dec. — Marjan. Ponedeljek. 2. dec. — Blanka. Torek, 3. dec. — Franc. SONCE: 1. decembra vzhaja ob 7.23 ln zahaja ob lfi.18. Dan je dolg 8 ur jn 55 minut. LUNA; 29. novembra ob 7.57 prvi krajec. VODNO ČRPALKO BF.RKEL na 2 cilindra, v. dobrem stanju, prodam. Grobovšek Franjo. Novo mesto r>ri Sejmišču. PRODAM STANOVANJSKO HISO z vrtom in njivo. Hiša je 1 km iz Šentjerneja na cesti proti Ple-terju. Cena ugodna. Ponudbe na naslov T. M. Stara vas 1. poŠta Skoclan. . PRODAM ZLATO za zobe. Naslov v upravi lista (SOO-57). PRODAM SKORAJ NOV STROJ ra Izdelovanje strešne opeke (na 1 veliv rob) in 400 železnih modelov. Cena približno IM.000 din. Naslov v upravi Usta (589-57). PRODAM dvostanovanjsko hi*o v Kandiii pri kolodvoru. Naslov v uoravi Usta (602.-57). mmm okrožno sodišče, da bi bil Praprotnic Ivan oče nezakonskega otroka Krese Marije iz Gornjih Sušic ln se jI zahvaljujem, da le odstopila od zasebne tožbe. Praprotnik Angela »Krka« — Novo mesto: od 26. do 28. VI. sovjetski film »Iljlč Lenin« v okviru proslav 40-letnice Oktobrske revolucije. 29. 11. do 2. 12. ameriški barvni film »Bob Roy«. Dom JLA — Novo mesto: od 27. do 30. il. ameriški barvni film »Vrni se strlček Wili«. Od 1. dO 4. 12. francoski film »Julietta«. »Jadran« — Kočevje: 27. in 28. 11. francoski film »Marijana moje mladosti«. 29. 11. in I. 12. ameriški barvni flilm »Dolina nasilja«. Črnomelj: 26. in 27. il. angleški barvni film »H1ša tajnosti«.. 29. 11. ln 1. 12. slovenski! film »Ne čakaj na maj« (Vesna II.). Metlika: 27. ljn 28. 11. »Steklena pajčevlna«. 30. II. in '1. 12. ameriški barvni film »Žena. z neapeljskih ulic«. Kostanjevica: 29. 11. jugoslovansko-a vetri j siki film »Poslednji most«. Straža; 30. 11. in 1. 12. nemški barvni film »Zgodba o malem Muku«. Dol. Toplice: 28. In 29. 11. ameriški vistavlslon film »Nismo ml angeli«. 30. 11. In 1. 12. ameriški barvni film »Trobente opoldne«. Žužemberk, i. n. jugoslovanski film »Plavi 9«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO pred val a jugoslovanski film »Pot prijateljstva«: v sredo 27. 11.. ob 18 uri v Podgradu, v nedeljo 1, 12.. ob 11. uri na Trebelnem. ob 15. uri v S k oc Janu ln ob ae. uri v Smarjetl. MPH Prekllcujem trditev, ki sem Jo navedla v svojem odgovoru na Za pitanje goveje živine sklepa-pamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine in močnih krmil. Najboljše rejce pitan« živine bomo nagradili. KMETIJSKA ZADRUGA ZU-ZEMBEK» Namesto venca na grob Janeza KovairiJka so njegovi prijatelji darovali 2000 din okr. odboru Rdeče, ga kaiža za socialne namene. Iskrena hvala 1 NOVO MESTO V času od 16. do 23. novembra je o>«» »o!enih-14, deklic m 15 dečkov; • Poročili so se: KoSmerlJ Anton, (Vvliar. 1n Jerman Marija, hftl kmetovalke. oba iz Vel. Slatnlka, Klančar Marijan, strojni delavec iz Zaloga, m Derganc Marija, delavk« s Podgore. -............... Umrla sta: Carman Valentin, uslužbenec iz Novega mesta, star 14 let in Golob Franc, uslužbenec, 33 let. iz 2abJe vasi. iz Beograda — dečka Cimerman-čič Ana iz Vel. Brusnic — deklico, OJstresek Marija iz Starega trga — dečka. Kristan Ana z Odrge — deklico. Jerman Ana iz- Novega mesta — deklico. Hočevar Francka s Poloma — deklico. KR0NIKAC3LNESR« GOTNA ,VA8 Umrli j Luzar Franc, poljski delavec, 57 let. iz Gotne vasi. Plan-■tan Janez, užitkar, s3 let, lz Stranske vasi. V NOVEM MESTU ZELO UGODNO prodamo enonadstropno dvostanovanjsko niso s pritlklliiaml. s krasno lego ob Krki. v zelo dobrem stanju. Primerno zlasti za obrtnike. Ponudbe pod »osem lastnikov — štiri milijone« na upravo lista (60.1.57). Pretekild teden ao v novomeški porodnišnici rodile: Crnugelj Re-gina iz Boialkovega — deklico. Le-uan Pavla \i Podgozda — deklico. Mesojedec Štefka iz Kočevja — dečka Dragan Angela IZ Dol. Jesenic — dečka, Umek Tončka li SkrLJeva — deklico. Povh Marija z Blata — dečka, Urbančič Helena iz Skovca — dečka, Gorenc Anica Iz Ce&njlce — deklico, Ma-tašlč Ivanka s Krašnjega vrha — deklico, Kavšek Anica iz BrSljina — dečka. Ivi Me" Marica |z' Metlike — dečka. Potočar Tereziia z Gor. Vrhpolja — deklico. Antič Milka Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici. Vrankovič Ano, hči posestnika iz Dol. Suhorja. ki Jo Je pijani brat vrgel ob tla. Jo teptal in JI poškodoval glavo. Lužar Franc, rudar iz Sp. Vodal. Je padel po stopnicah in si poškodoval glavo. Lužar Franc, rudair lz Sp. Vodal, Je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo. Mlrtlč Marija, kuharica lz Mačkovca. Je padla in si poškodovala levo nogo. Slajikovec Franc, zidar iz Zl-hovega sela, se je usekal v prst leve roke. Lovrln Jože, sin delavk« iz Črnomlja, si Je pri telovadbi poškodoval desno roko. Skof Tereelja. uslužbenka iz Loke. se le prevrnila z avtobusom in si poškodovala levo nogo. Sotlar Slavko, sin uslužbenke iz Mačkovca Je padel s postelje in si poškodoval desno roko. Hodoklin Joža. hči posestnlika lz DoL Suhadola. je padla ti tovornega avtomobila in si poškodovala glavo. Hudorovac Zdenka, hiS delavca iz Srednje vasi, je padla s stola in al poškodovala levo roko. Prekop zemeljskih ostankov borcev NOB v Birčni vasi Na Temenici pod Biško vasjo so pridni vaščanj s prostovoljnim delom pred kratkim zgradili kar lepo perišče, ki so ga zlasti vesele žene in matere. Kjer je volja in sodelovanje, tam tudi uspehov ne manjka. Posmrtni ostanki naših dragih borcev &o v znanih in neznanih grobovih po vsej naši domovini. Ni jih malo. Da se vsaj delno oddolži spominu padlih, je krajevna organizacija Zveze borcev v Birčni vasi prekopala posmrtne ostanke štirih padlih borcev iz NOB. Trije ao padli v borbah na Ljubnu, enega pa so prepeljali svojci s Kočevskih hribov, kjer je bil zakopan doslefl. Prekop »o opravili člani ZB ob spremstvu lepega števila do- Kolesarji in mopedisti v čast 40. obletnice Oktobrske revolucije S seje okrajne zveze PARTIZAN Na zadnji seji Okrajne zveze Partizana Novo mesto je predsednik tov. Cižmek-Bor poročal o seji upravnega odbora Zveze Partizan Slovenije. Ta Je bila pred kratkim sklicana v Ljubljani, da bi razpravljali o stanju v organizacij Partizana, in o trenjih, ki ao se pojavila med posameznimi člani upravnega odbora. Trenja so postala očitna po posvetu v Kran)-Bki gori in zlasti po objavi znane Izjave predsedniika tov. Ribičiča. Večina društev in Okrajnih zvez Partizana j« ugodno reagirala na to izjavo. Strinjam so se. da je treba vse pojave zastarelih pojmovanj v organizaciji odpraviti. Zastarele In preživele oblike dela Je treba nadomestiti z novimi, naprednejšimi in bolj elastičnimi. .*..«. ••-.«..«, Nujno se Je treba prilagoditi času in potrebam, zlasti potrebam na terenu, v društvih. Da bi se dokončno razčistilo trenutno •tanje, so takrat predeli sklep, da se skliče izredna skupščina Partizana Slovenije. Ta bo 8. decembra v Ljubljani. Po poročilu tov. Cižmeka so bili Izbrani člani upravnega odbora Okraine zvez*, ki bodo zastopali ta okrajni forum na skupščini v Ljubljani.. Enako so bili ja. delegate predlagani tudi najdelavnejšl funkcionarji posameznih društev s področja Okradne zvez« Novo mesto. Delegati bodo na skupščini delali v treh večjih skupinah — v programsko — propagandni, eo-spodarskl in tehnični komlsili. f. m. Novo osnovana Okiajna zveza kolesarjev in mopedistov v Novem mestu je priredila v nedeljo 17. . npvembra svojo prvo prireditev, in to v čast 40. obletnice oktobrske revolucije. Kolesarska sekcija Je imela hitrostno dirko na progi Novo mesto — Prečna — Soteska — Dolenjske Toplice, medtem ko . it> mopediistična sekcija izvedla ocenjevalno vožnjo na relaciji Novo mesto — Mirna peč — Dober-nič — 2užemberk — Dolenjske Toplice. Hitrostnega tekmovanja se Je udeležldo 9 volesarjev. ki so vozili v dveh skupinah, ločenih na dirkalna in turna kolesa, v skupini dirkalnih koles Je pri vozil prvi na ciilt Cveibar Jože v času 49. min. 50 sek,. kar da povprečno brzino 29 km na uro. Kot drugi-ja privozil v tej skupini Šuštar Janez v času 54. min. 23 sek., ker mu Je defekt na tako kratki progi onemogočil boljši čas. V turni skupini je privozil prvi na cilj Mar kovic Jože v času 52. min. 7 sek. za nJim pa v času 1 ure 3 minute, 38 sekund l^ot drugI ,vodltnovič Milan. Proga Je bila zelo zahtevn, in težavna zaradi nov0ga gramoza na cestah, trn so morali »aradi okvar odstopiti kar Štirje na kolesih tekmovalci. V skupini mopedistov. 15 po Ite-vilu, ki so vozili n, razdalji 45 km s predpisano bralno 25 km na uro. Je dosegel najboljšo oceno Mrzel Franc, ^1 Je prejel na vmesnih kontrolah ln cilju le 2,75 kazenskih točk. Kot drugi najboljši se je plasiral Seničar Štefan, s skup. oceno 3.15 kazenskih točk, ln kot tretji Vidmar Slavko s 4,75 kazenskih točk. Po uspelem zaključku tekmovanja, kt Je minilo brez najmanjšega incidenta ter je potekalo točno po določenem programu. Je bila v novi verandi Zdravilišča Dol. Toplice majhna slovesnost v počastitev 40 obletnice oktobrske revolucije ter razdelitev pokalov, diplom in praktičnih daril. Pomen oktobrske revolucije za borbo delavskega razreda vsega sveta ter njen vpliv na našo osvobodilno borbo Je Jedrnato orisal pred-sednlik Olkrajne kolesarsko mopedisti č ne Zveze Zvone Pere, Po slovesnosti Je vodja tekmovanja tovariš Godnljk razglasil rezultate, podelil prehodna pokala, diplome ter praktične nagrade zrna. govailcem. Vsi tekmovalci so izražali zadovoljstvo s tovrstnimi prireditvami ter Je vodstvo zveze obljubilo, da bo v prihodnje prirejalo Se pestrejše prireditve tako ko-lesanjrv kot mopedistov 1n s tem širilo to lepo Športno panogo med delovnim ljudstvom Dolenjske. V. M. miačinov in gostov ter Jolske mladine. Ob odprtem grobu so zapeli pevci domačega pevskega društva dve žalostinki pod vodstvom pevovodje tov. Ahačlča. Govoril pa j* tov. Karel Grli, predsednik KZ, ki je orisal veličino borcev, ki so padli v NOB in kater hm gre hvala, da »mo danes svobodni. . Žalne slovesnosti ao e« udeležili tudi zastopnikj občinskega odbora ZB iz Novega mesta in položili vence. Šolska mladina Je zasula go-mMo s šopki jesenskega cvetja z zavestjo in obljubo, da bo varovala spomin na borce, ki so nam priborili svobodo. • .-. i - b. Dobro je preizkušal Ivan Vrabec iz Mokronoga je kupil moped. Na trgu ga« je preizkušal, kako kaj gre. To pa je opravljal tako nerodno, da je zavozil v Bulčeva vrata. Pri tem je dobil lažje poškodbe, na mopedu pa Ima okoli 7000 din škode. , ■ , . Pokrajinska proslava CMD V torek, 19. novembra, so se zbrali v Novem mestu v svojih društvenih prostorih duhovniki, Mani CJrilmetodijskega društva, kjer so na pokrajinski proslavi obravnavali razna vprašanja. Tako je o 40-letnicl Oktobrske revotucilje in o našem državnem prazniku 29. novembra govoril pokraj insiki predsednik Lojze Zabkarlz Črnomlja. Zlasti je poudaril usodnost Okto-bnske revolucije in posledice teh idejnih valov v svetu v teku 40 let. Za njim je govoril v Idejnem referatu Lojze Zupane z naslovom: . »Dr. Janez Evangelist Krek in jugoslovanska misel«. Klemen Mav je recitiral lepo Vovkovo »Pesem bratom«. O svojih vtisih v Združenih državah Amerike v maju '.n juniju letos je poročal župnik in pisatelj Janez Kmet. Svoje občutke je Izrazil v končnih besedah: »Ljubo doma, kdor ga ima«. Sestanka m proslave se je udeležilo 16 članov CMD dolenjske pokrajine. Kratke športne novice Še dve šahovski ...... .•.■••■»..,,.»..,. •••••«■•••••■••••• Izvršujemo prevoze s tovornimi avtomobili In avtobusi po nizkih cenahl TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET »GORJANCI" »t ■ Za največji praznik narodov Jugoslavije-— Dan republike — ti OVO IT1GSI0 pozdravljamo vse šoferje in sorodna podjetja, kakor tudi vse potnike, ki potujejo po lepi Dolenjski I OB OBLETNICI ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE ČESTITAMO IN POZDRAVLJAMO VSE CESTARJE, DELAVCE IN USLUŽBENCE, ZELEO JIM SE NADALJNJIH USPEHOV PRI DELUI Okrajna uprava za cesto N0V0 MESTO Ze veft let ge redno prireja brzopotezno prvenstvo slovenskih mestnih reprezentanc. Reprezentanca Novega mesta sodi med najboljše v Sloveniji. Vedno se Je udeleževala tega tradicionalnega tekmovanja le letos Ji Je bilo to onemogočeno. Vzrok? Ni denarja, Društvo je brez sredstev, prošnje za pomoč pa so bile neuslišan«. Tako so novomeški Šahisti, ki so zadnje čase poželi nekaj prav lepih uspehov, morali tokrat ostati doma. Tekmovanja s« bodo udele- Črnomelj zadovoljen z rokometnim uspehom Slovensiki rokometni sodniki so dali preteklo nedeljo v Črnomlju končni žvižg, s katerim so se zaključila letošnja republiška prvenstva v malem rokometu za moške im ženske. V republiški ligi »ta leto, zastopali dolenjska moštva moška m ženska ekipa TVD Partizan Črnomelj. Največji uspen je doseRla ženska ekipa Partizana Črnomelj, k' Je v konkurenci najboljših ekip lz Slovenije dosegla drugo mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa Svobod« iz LjubUane. za Črnomljem pa se Je zvrstilo Še pet ekip. Kot prvak Dolenjske se Je ženska ekipa plasirila v ligo In Je v prvem tekmovanju zelo uspešno tekmovala. V šestih tekmah Je bil« le enkrat poražena tn sicer v tekmi s slovenskim prvakom Svobodo. Igralke so v ligi dosegle 30 golov, dobile pa ko jih samo 13. Tudi dve igralki sta se plasirali na listo najboljših strelcev. To sta Anica Zunlč (18 golov) na 3. mesto tn Mlmdca Zuroič z osmimi zadetki na 5. mesto. Vratarlka Partizana Lozarjeva Je pokazala, da ho lahko prihodnje leto branila vrata reprezentance Slovenije proti SrblU in Hrvatski. Moška ekipa je bila letos v ve-lllki Športni krizi ln Je zasedla Sele peto mesto. Spomladi bodo tekmovali v ligi mlajSi rokometaSi. žila Številna mesta.' le Novome-Sčanov v Celju ne bo. Okrajna Šahovska zveza Novo mesto je sklenila prirediti v počastitev Dneva Republike 29. novembra tradicionalno tekmovanje — pokalno brzopotezno prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje bo v petek 29. novembra v Novem mesta, v Domu JLA. Prlčetek ob 8. url zjutraj. Povabljene so ekipe lz Kočevja, Ribnice, Ivančne. gorice. Črnomlja. Trebnjega, Straže ln Novega mesta. Naj bolj Sa ekipa bo prejela pokal Šahovske zveze Slovenije, ki ga brani ekipa Novega mesta, najboljši posameznik pa pokal ObLO Novo mesto, ki ga bo letos branil Tone SkerlJ. Seveda bodo za najboljša moštva in posameznike pripravljene Se druge lepe nagrad«. Prve dni decembra bodo v LJubljani priredili zelo kvaliteten odbojkarski turnir, na katerem bodo poleg reprezentanc Bosne tn Hercegovine ter Slovenije sodelovali tudi mestni reprezentanci Lodza (Poljska) in Budimpešte. Slovenska izbrana ekip« je že pričela s pripravami. Trener naše republiške reprezentance Miloa Kosec Je na skupne priprave povabil 13 najboljših odbojkarjev iz vse Slovenije, med njimi, tudi tri Igralce novomeškega Partizana — Slmlča, Dolenca in Medica.. Zanimivo je. da dajeta največ Igralcev v reprezentanco 20K Ljubljana ln novomeški Partizan (vsa.k po tri), medtem ko sta Branik In pužlnar udeležena v Izbrani dvanajstoricl le z dvema igralcema. Izbira Shalča, Dolenca in Merilca v reprezentanco Slovenije Je lepo priznanje ne samo omenjenim odboj k a nJem. ampak tudi celotni ekipi novomeškega Partizana. Namizni tent* ima v Novem mestu precej privržencev posebno med mladino. Zanimanje Je veliko, žal pa Nainiznoteniftki Klub »Elan« ne more vsem ustreoi, ker •— nima prostorov. Rekviziti so se-.daj že na razpolago — klub ima Že Štiri svoje mize, nI pa prostorov, kamor bi jih lahko postavili ln kjer bi lahko igrali. Pozimi Je namiznoieniška sezona na visku ln ker se zima približuje, bo treba čimprej nekaj pokrenitl. da se mladini omogoči udejstvovanj« v tej lepi Športni panogi. • Zanimiv Je primer, ki se Je dogodil pred kratkim. V soboto in nedeljo Je bilo v LJubljani letošnje posamično prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. NT K Elan je sklenil, da na turnir posije trt najboljše mladince in enega pionirja. TI so s«, poleti pripravljali v neprimernih kletnih prostorih Doma JLA, pred kratkim pa so igranje Se tam prepovedali. Sel« nekaj dni pred prvenstvom so dovolili trenirati, toda le najboli-Slm. Kaj pa drugi, ki Jih prav tako veseli namizni tenis, bodo tudi pozlmd ostali brez možnosti, da bi Igrali z belo žogico? Da. tu bo treba neka! ukreniti. Poleti namizni tenis nt biH toliko privlačen, pozimi pa je to ena najbolj popularnih iger. Sredi vztrajnega In uspešnega dela Je po kratki, a težki bolezni omahnil tovariš JANEZ KOVARIK ČLAN ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA OBČINE NOVO MESTO IN DIREKTOR PODJETJA INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO Od pokojnika smo se poslovili v soboto, dne 23. novembra 1957. Novo mesto ž2 novembra 1957. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO t Itrma t »DOLENJSKI LIST« Štev. 48 C4tf?l Ob 15-lelnicl ustanovitve pionirske organizacije Pesem dolenjskih pionirjev Partizanska pesem, ki se je tazlegla iz ust naših borcev tn bodrila naše narode v ljudski revoluciji, je postala kaj kmalu tudi last naših najmlajših. Kako pogumno so prepevali partizanske pesmi na številnih prireditvah, vendar pa so si močno želeli prav svojo pio-nirsko partizansko pesem. Dolgo so prosili zanjo, posebno belokranjski pionirji niso dali miru prej, dokler jim ni naš dolenjski rojak partizanski komponist Marijan Kozina napisal in uglasbil pesem »Slovenski pionirji«, ki je postala himna belokranjskih pionirjev, sedaj pa je himna vseh slo- venskih pionirjev. Tudi pokojna vzgojiteljica iz Novega mesta Marija Dernovškova ni pozabila dolenjskih pionirjev in jim je napisala pionirsko kolo, ki je zamikalo partizana Milana Apiha in ga je že julija 1944 v Vojni vasi pri Črnomlju tudi uglasbil. Tako so dobili mladi Belokranjci spet novo pionirsko pesem, ki so jo radi prepevali. Isto besedilo je jeseni 1944 uporabil za melodijo znani glasbenik Radovan Gobec in so jo prvič zapeli pionirji iz Gornjega gradu na svoji proslavi. V naši sončni Beli krajini pa so nastale ie druge partizanske o nnifl9f9 čeprav V neki vasi v našem okraju te na delavnik popoldne ustavi lep avto Amerikanca, dolenjskega rojaka, ki je po dolgih letih prišel domov na šofer s solunske fronte V Požarevcu žrivi šofer Peter Bilav, ki je začel voziti avto že takrat, ko je bilo v vsej Srbiji le pet motornih vozil. »V tridesetih letih vožnje,« pravi sam, »sem prevozil nad trd ...milijone kilometrov, brez sleherne nesreče. No, nekoč sem povozil kokoš, pa se mi zdi, da že ta nezgoda ni bila po moji krivdi.« Ko je na Solunski fronti vozil komaodanta konjeniške divizije, se mu je avto večkrat pokvarili. Ko sta nekoč spet tako obtičala, ker se je pokvaril akumulator, ga je vprašal polkovnik, kaj se je zgodilo. »Električni tok ml je pobegnili,« je odgovoril šofer Bilav. Polkovnik je molče stopil iz avta ki čisto resno začel po cesti iskati tok .., Med raznimi osebnostmi je Bilav vozil takrat tudi • polkovnika Hoover-ja, komandanta Rešilne vojske, kd je kasneje postal predsednik ZDA. Moderni sadovnjaki v Makedoniji Posebna komisija strokovnjakov je za LR Makedonijo izdelala perspektivni plan za 6.000 hektarov modernih sadovnjakov plantažneiga tipa. Največ teh sadovnjakov bo v znanem sadjarskem področju okrog Prespanskega jezera. Obnovili bodo pa tudi dosedanje sadovnjake, ki zajemajo okrog 9.000 hektarov. Računajo, da se bo letni pridelek sadja v Makedoniji kmalu dvignil od dosedanjih 50 na 100 tisoč ton. Dvorepa pujska Svinja Milana Petroviča iz Indžije (Srbija) je skotila dva pujska; vsak ima tri uhlje in dva repa. obisk. Domačini, ki le »slučajno« popivajo v gostilni, hitro obkolijo lastnika ' avtomobila in se z njim zapleto v pogovor. »Strela, gospod Amerikanec, kako krasen avto imate. V kolikem času si ga tam lahko prislužite?* »No, če bi nic ne zapravil za hrano, obleko, stanovanje in pijačo, bi-ga imel takole v dveh letih.* »Madonca, Jože: si slišal! Pomisli, kakšen standard. Pri nas takega avta ne zaslužiš niti v sto letih.'« »Prav res ne,* odgovori Amerikanec. »Ce bi v Ameriki delali tako kot vi, popivali kar na delavni dan, res ne bi imeli avtomobila, še več: že davno bi pomrli od lakote. Je pač tako: vi imate raje brezdelje in vino, mi pa delo in avtomobile}* pionirjih, ki so jih uglasbili Pahor, Šivic, Pirnik, Cvetko in Korošec. Tudi pionirji na Kočevskem niso ostali brez svojih pesmi. Tako so že februarja 1944 v Gotenici peli pionirji na mitingu svojo »Pionirsko«, ki jo je napisal na melodijo Parme »Mladi vojaki« pisec teh vrst. Ta pionirska pesem je postala himna vseh kočevskih pionirje« in je odmevala na mitingih in v partizanskih šolah do Osilnice in Kočevja. In še ena pesem je nastala na Kočevskem: »Mladi pionirji«, ki jo je marca 1944 napisal mladi aktivist rajona Banja loka Franci Ožbalt svojim pionirjem v Rogatem hribu in Crknem potoku. Ko pa se je aprila 1944 udeležil mladinskega seminarja v Semiču, je tam pokazal to besedilo Marijanu Kozini, ki je učil tečajnike partizanskih pesmi. Kozina je čez noč to pesem uglasbil in naslednjega dne jo je že zaigral presenečenim mladincem, ki so se jo tudi naučili tn ponesli svojim pionirjem. Pionirji na Kočevskem so bili te pesmi še posebno veseli, saj je bila tako njihova in so jo ponovno prepeimli ter bili hvaležni tov. Kozini. Končno je to besedilo uporabil za melodijo tudi komponist Marko Pirnik in jo ponesel pionirjem na Primorsko. Ko danes prepevajo naši pionirski pevski zbori te svoje pionirske pesmi, ne vedo, da so nastale v partizanih in da je večina tekla zibelka ravno v naši Dolenjski, Beli krajini ln na Kočevskem. Takratni pionirji se z veseljem spominjajo teh dni in so ponosni nanje. Jože Tratar-TJČo Resnično metliška MRTVA STEBLA — (Foto: Vlestja) GLEDALIŠKI BIL JETER PRI ZOBARJU »Kateri zob vas boli?« »Balkon, prva vrsta, levo tretji.« PREKOSIL GA JE »Si slišal, neki pianist je štirinajst dni nepretrgoma igral na klavir...« Podrl je težkega jelena Okrajni cestni nadzornik tovariš Avgust MežnamSič 1« Trebnjega se lahko pohvali že s prenekatero lovsko zmago. Nič koliko škodljivih divjih svinj je že podrl njegov precizni strel. Vsekakor pa moramo omeniti dogodek, ki je bil za naš kraj povsem novo doživetje. Ze na predvečer 27. oktobra sem vi- Tudi motorji »proizvajajo« gnej Najhujši ugovor starokopit-nih kmetovalcev in nasprotnikov mehanizacije v kmetijstvu je ta, da traktorji ne morejo zamenjati volov in konj, ker ne dajejo gnoja, kakor ga daje vprežna živina. Sedaj so ta ugovor začele praktično pobijati še Fordove tovarne avtomobilov (ZDA). V teh tovarnah j© začel obratovati nov oddelek, ki od odpadkov pri proizvodnji motornih vozil proizvede dnevno 36 ton umetnih gnojil. del dobrodušnega in vedno nasmejanega Gustlna, ko jo je rezal kar z dvema puškama na rami proti KorHom pri Dobr-niču. V nedeljo, 27. oktobra, pa je padel pod njegovim strelom v koritski gmajni pri Dobmiču, zadet v vrat, nad 2O0 kg težak jelen. Razpon krasnega rogovja meri 105 cm. Slika nam ka- že, da je res. tako- Otroci so imeli nezmerno veselje; vsak je hotel jelena zajahati in podržati za rogove. Jelen in seve. Ilustracija iz knjige »Doživljaji Nikoletine Bursača« NOVI NAROČNIKI NAŠEGA LISTA: Bajuk Martin — Ljubljana Skulj Alojz — Dol Bregar Anton — Hndenje Kos Ljudmila — Sentrupert Krošelj Anica — Radohova vas Gajič Pepca — Brod Bojano Frančiška —Dolga njiva Gačnik Janez — Zadar Kozan Jože — Tribuče Grahek Štefka — Podljubelj Kuhar Božo — Banja Luka Može Alojz — Mostar Tratar Stane — Koceljevo Korže Franc — Ljubljana Kuhar Matija — Osojnik Penca Frane ■— Ljubljana Sladic Marija — Jablanice Zagore Jože — Novo mesto Lindič Martin — Stara vas Mlakar Pepl — Gorenje Dole Zlogar Alojzija — Velike Poljane Mravinec Franc — Nova Lipa Spehar Franc — Hrast Pašj« Mirko — Zagreb Dolar Darko — Visoko Gačnik Janez — Zadar Gorenc Jože —> Požarevao Judež Anton — Mladenovac Kovačlč Jelka — Petrovo brdo Lakner Vladimir — Dugo selo Penca Andrej — Zadar da tudi lovec sta b;la p<>\>o veselo sprejeta, tako v Dobrniču, kakor tudi v Trebnjem. Tov. Meinaršlču vsi prijatelj in znanci, posebno lovci, pra^ iskreno česititamo in mu želim še mnogo »dobrih pogledov«. Stanko Pleskovir Kovinski nebotičnik V New Yorkiu so zgradil nov nebotičnik, ki ima 38 nadstropij. To sčveda ni za Ameriko nič posebnega, posebno*1 je pa to, da je ves zgrajen iz jekla in brona. Konstruiran U po najnovejših arhitektonskih načelih in najsodobnejše o-premljen. »To ni nič; jaz že sedem let nepretrgoma igram na loteriji.* PREDRAGO JE »Tako, vi ste sredi Pariza, na najbolj prometni ulici ozmerjali in udarili policaja, ki je bil v službi. Obsojeni ste na plačilo 500 frankov. ImMe kakšno pripombo k tej razsodbi?« »Hm, pripombo bi že imel, ampak po tej ceni je zame predrago ., .* KLIN S KLINOM Ford, kralj avtomobilov, predsedniku sindikata avtomobilskih delavcev ob uvajanju avtomatizacije v tovarnah: »-Gospod predsednik! Poizkusite od teh avtomatov dobiti sindikalno članarino.« »Da, prav imate. Prosim, poizkusite vi tem avtomatom prodati vaše avtomobile!* NA PREDVOLTLNEM SESTANKU »V voiitue moramo pritegniti tudi žene...« »Dobro si rekel! Jaz predlagam tri tovarišice... da bodo uredile volišče.* ZATO TOREJ »Kaj vam tako ugaja v igri te igralke, da tako navdušeno ploskate?* »Veste, nisem dobro videla, kako ima narejeno bluzo, pa bi rada, da še enkrat pride na oder.* EDINI VHOD Zaljubljenec: »Srčkana moja, povej mi, skozi katera vrata lahko pridem v tvojo spalnico?« »Skozi vrata poročne sobe r>" nbčini'.'< 2 Na semanji dan prideta v Metliko dva starejša zakonca iz okolice, da bi kupila prašička za rejo. Prišla sta zgodaj, pa ste se dogovorila, da bo ona obiskala neko znanko, njega pa okrog osmih- poiskala na sejmišču. Komaj se je žena odmaknila, je mož zavil k Makarju na šilce, da si priveze dušo. Tu je bilo že več znancev, zato je mimogrede izpraznil tri »ta kratke«. Nekdo je povedal, da imajo pri Grbcu dober golaž. Od Grbca je šel mož z njemu enakimi čez »plac«, da vidijo, kaj je naprodaj na štantih. Česi že tam, kdo bi šel kar tako mimo MežnaršiČeve gostilne! Stuc ali dva se priležeta po golažu. Ampak, se spomni mož, sedaj je čas, da gre proti sejmišču, žena ga gotovo že išče. tene, cene ... Da bi obdržala visoko ceno kavi, je Brazilija v trinajstih letih uničila in vrgla v morje 78 milijonov vreč kave. V vsaki vrečli je bilo 60 kg kave. To je skupno 4 milijarde 650 milijonov kg ali toliko, kolikor znaša pridelek kave v Braziliji pet let, odnosno po približno 3 kg na vsakega prebivalca na svetu! Prav tako z raznimi ukrepi omejujejo v Ameriki pridelovanje pšenice. Časopisi poročajo, da ima Robert Stevens ml., siin bivšega 'armadnega tajnika, težkoče. ker ni dovolil državnim inšpektorjem, da bi pogledali, koliko je pridelal pšenice. Od države je imel določeno, da sme zasejati s pšenico 19 akrov njiiv. Sedaj predstavniki poljedelskega oddelka vlade zahtevajo, da se Stevensoma kaznuje z globo 1.7 dolarja za vsak bušelj pšenice, ki jo je pridelal preko določene količine. Vražja smola ali kaj, da f/re pot proti sejmu mimo Barbi-čeve gostilne. Kako bi šel mimo, da se ne bi oglasil. Pa glej zlomka! Tam je spet skupina znancev, ki pije likof. Kdo ne bi prisedel, če te povabijo. Tako je minilo poldne in sejem. Po dolgem iskanju in povpraševanju je žena našla svojega možička v veseli druščini v gostilni. Pričela se je kisati in grajati moža: »Nt., dan sva zapravila, ti si po vrhu zapravil še precej denarja, nazadnje pa sva ostcia brez prasca.« »Muči, žena moja! Ti se nič ne boj. Dokler imaš mene, ne boš brez prasca pri hišit* Šampanjec - vino slovesnih trenutkov Med najbogatejša vinska področja v Franciji, tej klasični deželi dobrih vin, spada Charnpagna (Sampanjia), pokrajina ob bregovih reke M širne. .Tukaj pridelujejo lažja bela vina, ki jih predelujejo v slavni šampanjec. Šampanjce je pred 250 leti začel izdelovati dominikanski menih Perignon. Vino iz teh krajev več let zori v steklenicah, v katere dodajo slad-korno-likersko raztopino; ta znova prevre in razvije ogljikovo kislino, ki peni in osvežuje šampanjska vina. Šampanjec spada med najbolj znana vina in ga pijejo ob slovesnih trenutkih, prireditvah in po-dobno. NA SODIŠČU »Razprava je pokazala, da ste z ženo zelo slabo ravnali, da ste vso plačo zapili, da ji niste dali skoraj nič in po-dobno, zato bomo zakon raz-vezali, ženi pa prisodili vsak mesec pet tisoč din.« »Joj, tovariš sodnik, kako ste dobri. Jaz ji bom tudi dal včasih kak stotak, pri moji veri da bom!« ENKRAT NAROBE Prejšnji torek je na Krki blizu Volavč doživel član RD Novo mesto tov. Senk Suhi res »dober prijem«. Na trnku je obrlsel 127 om dolg in 16 kg težak sulc. Tovariš Suhi, ki je snlca odri na meh, pravi, da bo iz krasne sulčeve kože, ki od •rebrno rdečkastorjave barve prehaja v sivo in rumenozeleno, posuto s črnimi madeži, dal narediti svoji ženi usnjeno garnituro, »kakršne najbrže nima še nobena«. Lep plen je razveselil tudi marsikaterega Senkovega prijatelja ali znanca, ko ga je presenetil s kosom okusnega roparja. M. M. Nikoletina Bursać, partizanski desetar, se je ustavil pri materi za čez noč. Sedi ob oknu, s prsti bobna po mizi in s strogim izr-zom na licih posluša starkino pripovedovanje. »Sinko moj, samo. tebe naj mi ljubi bog in svvta nedelja ohranita v življenju, za vs^ drugo me ni skrb.« Nikoletina nič ne odgovora, samo odbijajoče prhne in molče ponudi tobačnico Italijanu, ujetniku, ki že od zdavnaj živi in dela tu, pri Nikolovi materi. »Kaj ljubi bog ne bo dal, da se ta tvoja vojska že kaj kmalu konča?« se starka vprašujoče ozre v Nikoletino, ta pa samo kadi in mrko zija v kot. Zraven njega na klopi i i Italijan boža mačko in ji čeblja: »Dobro, dobro!« Izmed vseh naših besed se je Italijan najprei naučil besedo »dobro« in čeprav zna zdaj že precejšnje število novih, najrajši uporablja to prvo, ker Je najbolj gotov, da bo z njo dobro opravil. Tako je zanj »riobro-dobro«, kadar se z grmenjem začne nevihta, dobro je, kadar mu nudijo jesti, •odar goni svinjo ali kadar se od?ive na. otroški krik. Nikoletina se je dobrodušno namrgodil, pa gleda Italijana in mačko, potem pa se obrne k materi: »A tale tvoj — ali Je mačke ali Je to samo tako — propaganda?« »Daj no, čaj!« začudena odmahne starki in se nasmehne Italijanu. »Od kod pa bo krščen človek jedel mačke, bog s teboj?« »Dobro, dobro!« za vsak primer potrdi še ujetnik in se nasmeje obema. Nikoletina se spet namršči, molči, nekaj žveči, potem pa se zravna na stolu in ee ižkešlja. Mati previdno dvigne glavo od ognjišča in čaka, kaj bo fant rekel. »Mati,« slovesno začne Nikoletina in z dlanjo udari ob mizo, »poslej da veš: ni boga!« Starka se z grebljico v roki prepadena zravna. Kar ne more verjeti, da je prav slišala. »Kaj si rekel?« »Ni boga, si slišala?« »Karakter... to Je — tako na primer kakor nekakšen stroj, ki gre sam od sebe in orje hribe in doline.« »Oo sinko moj, sinko moj!« toži starka in se obrne k Italijanu. »Si slišal, otrok?« »Dobro, dobro!« malo ©plašen, a mirno pritrdi Italijan, ki je opazil, da razpravljata o nečem važnem. Nikoletina se izkašlja, ko4 da preizkuša svoje govorno orožje, ir preide v napad: »Kakšen bog neki! Kje si pa videla boga, če že tr ''.o veruješ vanj?« bom vprašal komisarja, potem boš pa videla.« »Vprašaj, le kar vprašaj!« se opogumi mati in se mu že kar posmehuje. »A kdo nas je ustvaril, sin moj lepi, če mi boga?« »Tudi to se ve.« »Pri tebi se vse ve. Pa ko si že tako moder, kdo je ustvaril sonce, če ni boga?« Nikoletina je videl, da ga bo nadaljnji razgovor pahnil v hude škripce, pa se je ratekel k višji sili: i • r ti V t ti OBRAČUN Z BOGOM »Od kdaj pa to, sinko moj? Kaj pa ti je?« »Od nocoj, da veš...« Starka se prekriža in vzdihne: »Od koga pa si to slišal — o, jaz ne-srečnica?« »V četi sem slišal od komisarja. Povedal nam je zadnjič.« Starka odmaje z glavo in z jezikom cmokne ko ob silni nesreči. »Kd' nam bo pa potem dajal ljubi dež, če ni boga?« »Nihče. Kaj nam bo dež?« osorno odgovarja hrust. »Ko se osvobodimo, bomo njive orali s karakterjem. Dežja niti treba ne bo.« »Kaj pa je spet to, karakter, zaboga, otrok?« »Kje si pa Id videl tisti tvoj karakter, če že z njim orješ hribe in doline?« »Komisar nam je pripovedoval. Petdeset mož je to slišalo.« »Tudi jaz sem slišala boga. Kadar gori v nebesih zagrmi, ga slišijo vse države od Bosne do Like, ne pa tvojih petdeset mož. Daj, reci, kdo potem tam zgoraj bliska in grmi, če ni boga?« Fant se ježi 'n nekam nedoločeno mrmra: »Hm, ^rmi! Kaj me lzprašuješ, saj nisva v šoli. Saj se ve, kaj grmi.« »Daj, povej, kaj!« napada slarka, ko začuti Nikolovo šibko točko. »Kaj se oprijemaš tega kot pijanec plota?« brunda hrust, »Ce si že tako navalila, »Bog s teboj, mati, nisem si Jaz izmislil tega, ampak je tako prišlo iz štaba odreda. Ce komanda pravi, da ni boga, potem ga ni pa mir besedi!« »Zakaj pa precej ne poveš tako, sramota takšna!« ga prezirljivo prekine starka, prav nič več huda na sina Po rodu je Ličanka, graničarka, še od svojih dedov vajena spoštovati vojsko in njene naredbe. Zato nima ničesar niti proti tej o bogu. Ce vojska reče, da ga ni, potem se pravi: poslušati, zakaj vojska ve, kaj dela. Z usodo pomirjena se starka obrne k svojemu Italijanu ih zmigne z rameni. »No, Italijanček, sd slišal: ni ga. Takšna naredba je izšla pa si pomagaj. Bog z nami ln s to hišo.« »Dobro, dobro!« pritegne Italijan. Š Nikoletina pa medtem zvija cigareto, molči in nikakor ni zadovoljen s seboj. "Resnica, roko na srce, starka ga je s svojimi kočljivimi vprašanji ugnala v kozji rog. Prav bi bilo, to dobro ve, da ji na vse to pošteno odgovori, a kaj mu pomaga, če Nikola tega ne zna In kaj naj stori zdaj? Izvil se je, ljubi moji, izvil na strahopeten način: skril se je za avtoriteto štaba in komande. Čudno je takšno junaštvo! Ce bomo rudi v prihodnje delali tako in ljudi obsipali s strahom in naredb^mi, bi kdo utegnil Še Nikoletino proglasiti za boga, potem pa le glej, kdo si bo upal reči, da ni tako. Nikoletina se bridko zamisli, ko vidi, kam bi ga lahko zavedla njegova pravkarš-nja linija, pa mrmra sam vase: »O, ne bomo več tako, komisar. Najprej mi moraš razložiti, kako grmi i'n od kod je človek in tisoč vprašanj, in ko bom to vedel, ml i>o lahko zastran boga. Takrat bom lahko tudi materi razložil, a tudi sam si bom na jasnem, ali si mi o vsem tem rekel resnico ali ne.« Pa se zazre v mater in si še zamrmra: »Ampak pomisli, le odkod ima tako kočljiva vprašanja? Zamajala bi še politkoma brigade, pa kako ne bo mene, navadnega desetarja, najnižji vodilni kader. O mati, mati, nisem vedel, kakšnega agitatorja ima bog v moji hiši.« (Odlomek iz knjige »Doživljaji Nikoletina Bursaca«, ki bo izšla te dni kot redna knjiga Prešernove družbe za leto 1958.)