♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
IHiiniBORSRI
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni* štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 2.
Maribor, pondeljek 20. januarja 1919.
Štev. 15.
Protestna nota zaradi dogodkov na Koroškem.
Ljubljanski korespondenčni urad objavlja protestno noto, ki jo je Narodna vlada SHS v Ljubljani dne 16. januarja poslala državnemu uradu za vnanje stvari riaDunaju 'Nota se glasi: Oziraje se na svoje, dne 24. decembra 1918 dr-1 / žavnemu uradu za zunsmje-^tvari na Dunaju po-P>fiane protestne note, se Narodna vlada SHS v Ljubljani vidi primorana, znova na znanje dati niz po pričah potrjenih dogodkov, ki zadostno Označujejo način poročanja celovške deželne vlade in pa počenjanje nemškega vojaštva na slovenskem ozemlju.
Na prošnjo celovške deželne vlade sp je za božične praznike, in sicer za 25., 26. in 27. ,de-cembei do 6. zvečer, sldenilo premirje. Celovška deželna vlada je v nekem protestu trdila, da je Jo premirje naše vojaštvo prekršilo pri Št. Pavlu in pri Grabštajnu. To je popolnoma neresnično. Stvarni položaj je marveč ta-le: Po pričah je potrjeno, da je v Grabštajnu v noči od 25. na 26. decembra po gostilnicah čez mero popival oddelek nemške Volkswehr in tako razgrajal ter lučal steklenice in kozarce, da so pris >tni c vilisti morali bežati. Prav ti vojaki so potem zunaj vasi začeli brezumno stieljanje iz puš* in strojnic in pri tem obstreljevali oddelek gorskega strelskega polka št. 1 in oddelek lovskega bataljona št. 8, dočim je drug oddelek iz strojnice streljal v smeri proti dvorcu, torej v smeri, kjer našega vojaštva ni bilo. Nemški vojaki sami so naslednjega dne pripovedovali • da so se bili ponoči med seboj obstreljevali.’ Naše vojaštvo ni sprožilo niti enega strela. Ako celovška vlada kljub temu smelo trdi, da so pri Grabštajnu premirje prekršile naše čete, presega smelost take trditve celo vse tisto, kar si je ta vlada doslej do zopernosti osmeljevala v potvarjanju in zavijanju dokazljivih dejstev.
Sklenjeno premirje je nemško vojaškc/po-veljništvo oeividno izrabilo tudi za to, da je pripravilo napad na Wše posadke v Št. Pavlu. Bynilo, organiziralo in oborožilo je za premirja kmete po Labodski dolini ter jih dne 26. de-i _ cembra poslalo nad *Št. Pavel., Razume se, da se je naše vojaštvo v svojo obrambo moralo odločiti za. razorožitev teh kmetskih tolp. Tolpe So prosile milosti in ta se jim je dovolila, pod Pogojem, da nemudoma oddajo orožje. Ti kmetje pa so oddali sa;no nekaj pušk, potem Pa so odšli1 in se naslednjega dne, torej še vedno za premirja, vrnili v še večjem številu, upadli so nase v Ettendorfu zarudi razorožitve Poslane vojake in se nato po izgubah umaknili proti Labodu. Na’ labodskem mostu sta
| ostala poveljnik poročnik Viktor Kristan iti neki Sib. Nemške tolpe so ju ogrožale z dv-eh strani. Srb je skočil v vodo, da se reši, pa je v deročih dravskih valovih utonil; častnika pa so tolpe razorožile, mu grozile in z njim ravnale nad vse sramoteče. Opljuvali so ga tako, da v resnici niti krpa njegove uniforme ni bila čista. Obenem s kmeti so dne 27. decembra zjutraj, torej še za premirja, nemški vojaki iz Volšperka, udarili na Št. Pavel in streljali celo iz topov. Nemški vojaški oddelki so obkolili Št. Pave! in zajeli jugoslovansko posadko. Častnika, ki so ga smatrali za poveljnika, so slekli iti ga na pol golega razkazovali po mestu ter ga pri tem obkladali s pljunki, psovkami in grožnjami. Jugoslovanskega komisarja Zorka so istotako ogrožali. Nemški vojaki §o vdrli v njegovo stanovanje, mu na prsi nastavili bajor nete in vikali: „Hande hoch, wifidischer Hund 1“ Poročnik Ganser, ki je takoj nato vstopil, je istotako rohnel nad njim : „Du windischer Hund, du serbischer VerrSter!" Odvedli so Zorka k nadporočniku Maierhof«-ju iri ia je -kričal nad njim: „Du vvindischer Hund, du serbischer Verrater, auf deinen Kopf sind 300 Kronen ge-setzt! Wenu ein S<hu6 fallt, so schieRe ich dich nieder wie einen Hund !“ Potem so Zorka odvedli in ga medpotoma obmetavali s kamenjem in snežnimi kepami ter ga vso pot neizmerno sramotili. V Beljaku so hoteli njega in njegovo rodbino- linčati. Dva vojaka sta mu grozila s puškami in sta zahtevala, naj stopi iz kupeja. Naščuvana množica je kričala: „Hinaus mit ihm, wir vverden ihn selbst hinrichten!" (Ven ž njim, sami ga ubijemo!) Zorko je hotel izstopiti in neki vojak ga je hotel prebosti 7. bajonetom, kar pa je zabranil neki narednik.
Vse to se je zgodilo za premirja, ki ga tudi v St. Pavlu niso kršili Jugoslovani, marveč edinole Nemci in sicer z uprav prevejano zavrat-nosljo.
V	nadaljnjem opisuje nota zasledovanja slovenskega duhovništva v beljaškem okraju ter doživljaje jugoslovanskega poveljnika majorja Lavriča prigodom njegovega zajetja itd,, kar sfoo svoj čas že priobčili. Dodamo naj samo še dej stvo, da so Nemci v Labodu brez povoda kakor psa pobili nekega Srba in truplo nekega padlega častnika oropali obleke, obutve in vsega drugega ter je brezstidno oskrunili.
Potem nadaljuje nota in sklepa: Pritožbe celovške deželne vlade glede interniranja nemških hujskačev in ogleduhov po slovenskem ozemlju označuje dejstvo, da so, kar je izpričano, v Borovljah ob dohajanju nemškega vojaštva ha naše vojake in ha slovenske begunce streljali nemški civilisti.
Neštuvilni so slučaji, ko so nemški vojaki
našemu prebivalstvu grozili s' pobojem. Da teh naših ljudi ne spravimo znova v smrtno nevarnost, konkretnih podatkov o teh slučajih ne smemo navesti dotlej, dokler so dotični kraji v nemških rokah.
Narobna vlada ljubljansjca najostreje protestira .proti vsem tem dogodkom, ' proti vdiranju nemškega vojaštva v slovensko ozemlje Koroške, kakor tudi ptoci fizični in moralni pomoči, ki jo Dunaj in rajiue krtinovine Nemško-avstrijske republike v vojaškem oziru dajejo celovški deželni vladi, in so za vse, kar se zlega stori slovenskemu prebivalstvu Koroške soodgovorne.
V	Ljubljani, dne J 5. januarja 1919.
, ’	Pogačnik,	predsednik.
Političen pregled.
Milica na Koroškem in Beljaku se je
ustanovila iz raznih starejših gospodov, ki sedaj tamkaj stražijo vse važnejše objekte. Vojaštvo vzeli so pa .vse na fronto, da se bojuje proti Slovencem. To, Je vzbujalo tudi v Ljubljani neko pozornost. Treba je toraj le od merodajne strani dati potreben oklic in gotovo se bode našlo mnogo gospodov, ki bodo prevzeli lastnovoljno to milično službo, da ge naši vojaki lahko (odpokličejo na nrejo, kjer bodo bolj koristni.
Nemški napad na Lučane, kojega so ti z vso resnostjo uprizorili, se jim je popolnoma izjalovil. V tem oziru gre zahvala našemu vrlemu tržaškemu polku ki je stal kakor skala trden na svojem mestu. Pokazalo se je pa Nemcem, da si prihodnjič gotovo ne bodo več upali še enkrat napasti našo hrabro posadko.
Wilson med nanii in Italijani. Čeho-slovaški tiskovni urad poroča, da bode Wilson osebno poskušal rešiti jugoslovansko-italijanski spor.
Mariborske novice.
Gostišče »Nadvojvoda Ivan". Z današ-nim dnevom je prevzel in otvoril g. Tratnik, sin ljubljanskega hote.lirja, tukajšnjo gostišče »Nadvojvoda .Ivan«. Mariborski Slovenci kakor tuji gostje bodo gotovo veseli tega novega podjetja', posebno, k<ir v Mariboru do sedaj nismo imeli pravega gostišča oziroma prenočišča. Nam pa, ki smo se tega Narodnega doma, oziroma gostilničarja, že docela naveličali, pa je ta nova gostilna v posebno olajšavo. Zato, vsak zaveden Slovenec od sedaj naprej- v narodno gostišče • Nadvojvoda Ivan«*
Mahnerta so izpustili iz zapora. Narodna vlada je sicer izjavila, da se to ni zgodilo na njeno povelje. Vprašamcu torej, kdo je dal to povelje. Ali ima kdo*dr.ugi namesto vlade še večjo pravico v naši deželi ?
Revizija na Špilju je jako natančna, to
se razvidi iz sledečega pogovora dveh gospodov v vlaku. A.: Kam pa gospod ? B.: V Karlove toplice! A : Zakaj pa'v Karlove toplice, ko že lahko v Špilju .zgubite Vašo maščobo ? B.: Saj vendar v Spilju ni'nobenega takega i opališča-l
Maribor, dne 20. januarja 1919.
Mariborski delavec.
Štev. 15.
B.: Najboljšo kopališče kar sploh svet pozna. Boste takoj videli, smo že tukaj! Na to vstopi finančni stražnik: Prosim gospoda vstanite, revizija. Kam pa se vozite? B : V Karlove toplice? Stražnik : Prosim odprite suknjo itd. B. odpre suknjo ter se iz strahu na pol sleče. Stražnik: No Vam ni treba toplice. Vaš Špeh kar tukaj pustite«— in pobral je od njega 15 kg tobaka.' A.: No vidite, sedaj ste pa spet zdravi in se lahko vrnete.
Tudi v Mariboru konec razuzdanosti.
Iz Sodome in Gomore, kjer je nekdaj stala „bela" Ljubljana je napodil resen glas po gašenju, ko je že vse mesto in dežela v najhujšem plamenu razuzdanega pijančevanja. Vsaj omejiti skdšajo ta eplošen požar s skrčenjem točenja alkohola. Tudi za Maribor bi bila taka odredba že zdavno na mestu. Ljudje so se Vrgli kakor muhe ne več na pošteno- pijačo, ampak že naravnost na živinsko pijančevanje. To velja, zlasti za vojaštvo. Vse gotove vrste gostilne in beznice so večer za večer natlačeno polne z mladimi vojaki in ženskami. Vino se ne pije več, ampak vliva kar iz steklenic po grlu ali pa razliva po tleh. Človeka obide žalost/gnus in strah, če zaide v tako beznico. Ali naj je tu cvet, ponos našega naroda, up naše bodočnosti? Preje so se fantje kaj pametnega med seboj razgovorili, so katero lepo domačo zapeli, magari so so tudi zavrteli, ampak takih surovosti ni bilo slišati, to je »blagoslov« vojne. Iz vzake besede se vidi, da fantje po nekaterih vojašnicah nimajo nobene prave vzgoje, da se zanje ne brigajo ne podčastniki, še manj pa častniki. ■ Nasprotno pa naletiš v boljih gostilnah starejše vojake, pametne v razgovorih in dostojno vesele v zabavi. Ce se spuštiš znjimi v razgovor, boš kmalo izprevidel, da so pod vzornim vodstvom, da sami zahtevajo disciplino in da se nanje lahko zanesemo Ampak takih častnih izjem je tudi pri nas vedno matije. Še pred nekaj meseci kakO smo . bili ponosni, ko se je po naših ulicah svobodno razlegala prelepa slovenska pesem. Danes če stopiš med 9, in 10. uro po noči na Glavni trg, te mora biti kot Slovenca sram, tako- živinsko rjovenje in vpitje in razgrajanje. To mora razburiti še nas Slovence v Mariboru, in kar še le naše narodne nasprotnike. Treba je le slišati kaj o nas govore, ker po 50 mladih, od vojne podivjanih j pijancih presojajo cel narod. Ne vemo, zakaj je. j po mestu toliko patrulj, da puste vnemar to | Vsakonočno podivjano kaljenje miru. Ali nimamo tudi v Mariboru vojaškega postajnega poveljstva? Dočim patrulje dostojno civilno občinstvo in častnike točno ob 9. uri odločno proganja iz gostiln, so beznice zunaj Glavnega trga še v 10. uri odprte in kakšen kravali Ogenj je tudi pri nas v strehi, gospodje, ki imate v rokah oblast, ne pustite gi se širiti v požar, kakoršen je divjal v Ljubljani. Več vzgoje, več reda v vojašnice, več stroge kontrolo po noči po ulicah in brezobziren boj znanim surovincem in pijancem.
Naši Mariborski Nemci so pokupili vse frankfurterske trake ki so se nahajali po tu-kajšnih trgovinah. Vprašanje je toraj dvojno, ali uptjjo ti prvič enkrat da se Maribor, kakor se itak splošno govori, v najkrajšem času zasede po Nemcih, gli pa mislijo nastopiti, ko bode mednarodna komisija nastopila v Mariboru
Danes po noči je bilo mnogo nemških napisov odstranjenih. Čeravno smo zaporedoma svarili pred takim početjem vendar more vsak-■ do uvidevati, da res ne gre drugače, če premislimo natančno nastop*Nemcey v Mariboru. Mi smo dačes v jugoslovanskem mestu m tukaj nam za res ni potreba več nemških napisov Trgovca in obrtnika podpira večinoma le kmet in ta ne razume nemški. Zato takoj ven z slovenskimi napisi.
Draginja v Mariboru je	še vedno	nez-	nimi podatki opremljene	prošnje je vložiti	takoj
. nosna. Te dni se je mudil v Mariboru neki	gos-	pri	mestnem magistratu, v Mariboru.
! pod iz Zagreba, ki se kar ni mogel načuditi | Tatvine. Dne 18. t. m. zaradi žuganja joderuštvu, ki vlada po mariborskih gostilnah. V j zaprti Tratnik Albert je bil nadalje preiskan, Zagrebu so cene že mnogo nižje,	v Mariboru je j ter	se je dognalo, da je	prodajal šipe, koje je
pa še vedno pri starem.	pri	steklarju Bernhardu	v Tegetthoffovi	ulici
Premog se v Mariboru ne razdeli po pra- nastavljeni pomočnih Joh. Ludvik ukradel. Tudi vici ampak ima tozadevna komisija zraven svoj sta fa dva skupno prodavala mnogo drugih poseben kšeft. Tudi ne odobravamo razni pro dajalci premoga, da moramo sedaj naenkrat namesto K 60'— kar K 80 — dovozaine za en vagon plačati, iz vzroka, ker morartio istega vendar tudi za prijašnjo ceno prodavatj. Treba bi torej tudi V tem oziru nekaj ukreniti na pristojnem mestu.
Hitrost nujnih brzojavov v Jugoslaviji prekaša daleko hiti ost sličnih brzojavov pod Avstrijo- Preje je tak brzojav rabil — seveda samo za Slovence — n., pr. iz Ljubljane v Maribor po tri dni. Zdaj'pa recimo 23 decembra pr. 1. ob 3. uri popoldne v Novem mestu oddana nujna brzojavka še danes ni »pribrzela« do Maribora.
Ker nas zanima, koliko času bo ta »nujna« brzojavka še hodila svojo nujno pot v Maribor, prosimo g. naslovljenca, naj nam sporoči, kdaj jo sprejme, če preje ne — umrje.
»Španska" zopet vstaja. Že smo mislili, da je špansko bolezen vrag odnesel med Lahone, pa kakor slišimo, moramo to upanje še pokopat. Zadnje dni nastopivše mokro vreme zopet pospešuje kali te bolezni. Posebno hudo razsaja po Dolenjskem, kjer je pretečeni ■ teden y par vaseh okolice Novega mesta zagrabila 100 bolnikoy, med katerimi jih je umrlo 9. Kogar prime, kar v posteljo, gorak čaj in brinovec, pa mrzle obkladke.
Nenavadno mnogo nemških častnikov
V	civilu opažamo zadnji čas hoditi po mestu.
Kaj delajo ti ljudje tu in V tem času, ko nemška avstrijska vlada izdaja la;.o stroge odredbe proti vsem iz Jugoslavije tja potujočemu občinstvu? Ven z njimi, pred vsem pa: strožjo kontrolo!
Zapiranje gostiln in kavarn. Z ozirom na dejstvo da so pričeli v zadnjih dneh razni zlikovci ogrožati javni mir in red z brezumnim razgrajanjem in poškodovanjem javnega in zasebnega imetja,, kojega izvir je najti v pijančevanju, odreja se v smislu § 9 naredbe Narodne vlade z dne 9.'januarja 1919, št. 259 sledeče:
»Gostilne smejo biti zvečer le do 8. ure, kavarne le do 9. ure odprte". Vse ostale odredbe navedene odredbe ostanejo seve v veljavi. Prestopke se bode najstrožje kaznovalo.
Nočne strelne vaje na „Theresienhof“.
Pretečeni teden so naši Nemci prirejali v nočnih urah strelne vaje na kavarno »Thcresienjiof«.
Pravijo, da to delajo iz veselja in hvaležnosti do večine slovenskih gostov v tej sicer trdo nemški kavarni. Te vaje se vrše najbrž iz katere hiše na Glavnem trgu. Kdor želi še več izvedeti, naj se gre v kavarno nastavit za tarčo tem vajam.
Žigosani bankovci se že pokupujejo v raznih krajih in sicer ponujajo gotovi Židje te dni za eno žigosano krono po eno krono 20 vinarjev nežigosanega denarja1 S tem uvidimo, da naš denar / žigosanjem mnogo pridobil, kar
ukradenih reči. Škoda znaša več tisoč .kron.
Aretacija. Loschnigg Johan, sin trgovCa perutnine v Tržaški cesti, je bil snoči na mostu aretiran, ker je nesramno . kričal proti Jugoslaviji, ter i/.razil željo, da morajo Slovenci iz nemškega Maribora zginiti. Moža so vtaknili v luknjo. Zadnji čas, da je tudi tega enkrat zadela roka pravice. Ta je znan še od poprej kot eden najhujših sovražnikov vsega slovenstva. — Snoči-je bil v gostilni Fuchs zasačen neki brezboselm Miha Bergmann, doma iz Ko-roškegi, pri kojem se je našlo razno orodje, pripravljeno za vlom. Bil je brez denarja in kakih dokumentov.
Prodaja krompirja jutro v torek dne 21. t. m. na Stolnem trgu 8 proti izkazu družinskega lista za I okraj, v sredo 22. t. m za 2. okraj, v četrtek 23.'t. m. za 3. okraj. Kilogram st.ane 80 v.
Prodaja moke za krčmarje se vrši jutro v torek 21. t. m. popoldan v mestni prodajalni. 1 ozadevne nakaznice se dobijo v gostilniški zadrugi.
Prodaja krompirja v sredo 22. t m : J. Laufer za okraj 4. 5. A. Weigert za okraj 8, 11, 18 V Murko za okraj 12. A. Mikaevic za okraj 6, 10, 19. B Zentner za okraj 14. J. Opelka za okraj 9, 20, 21., H. Primus za okraj 7, 15 M. Friihauf za okraj 16.
Poštena ženska
Učenec,
za vsako delo pri dobri kosti in dobrem plačilu se išče _pri Štumberger, krojač, Melska cesta 1.	3—2
r,,!,,.., /mniiatl tanjše številke za šivalni stroj,
Jllkanec (CVIfflJ črni in beli, je v večji množini
na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22.
ki ima veselje do trgovine se išče v papirni trgovini V. Weixl, Glavni trg 22.
Je
je le v korist vsakemu posamezniku. Zato pa, ljudje, ne dajte se podkupiti, ampak naznanite vsakega, ki hoče vaš že žigosani denar zamenjati
Begunci, ki stanujejo v Mariboru se opozarjajo na naredbo poverjeništva 7a socijalno skrbstvo z dne 18. n vem-tra I91s, st. 193, glasoi.n katere je prevzela preskrbo beguncev z o lačiii za vso S ov tlijo oblačilna posloval-riica v Ljubljani. Obleka se bo le dajala proti plačilu siromašnim, ki pa morejo to neovrgljivo dokazati, s popustom, in 'e v izv mrednih slučajih brezplačno. Tostvarne, z vsemi potreb-
Jurai CSredlič, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoma Jugoslovanskemu občinstvu.
Janez Lorber naznanja, da je zopet otvoril svojo
slikarsko obrt
v Vetrinjski ulici št. 9.	3-3
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in fant? v veliki izbiri po zmerni ceni. Točno izdelovanje po meti.
Ignac Bo2i£, hrojač, Teaelitiollova cesta Sl. 34
Trgovina s papirjem
Ivanka Weixl, Gospodska ulica 33
priporoča razglednice, papir m druge pisarniške ter šolske potrebščine.
Industrija za razsvetljavo
. društvo z. o. z.	3—8
Maribor ob Dravi, Gosposka ulica št. 5
Električne naprave za razsvetljavo, za mline, žage in druge kraje.
Električni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke.
,g,... ■■■■-.jsjsstgiEaBasSSasaM
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,