Horo Mft-ito, 39. 6tM u m Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprav« 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 340 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani. Doleitis Tednik okrajev Črno STUDIJ SCA KNJIŽNICA NOVO MESTO sto OD TEDNA DO TEDNA Ves svet Je z razumljivim za-nimanjem prisluhnil btiedam predsednika republike Tita, ko je na seji Zvezne ljudske ikup-&ine spregovoril o ureditvi tržaškega vprašanja. To staro in mučno vprašanje je napravilo naši državi mnogo politične \a druge škoae, saj Je težilo po vojni n« le vse naše življenje ter onemogočalo sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, marveč je po pravici vzbujalo tudi zaskrbljenost drugih narodov. Zato si je svet tako globoko oddahnil, ko Je bilo »aposled urejeno tudi to pereče vpra&anje in ko se je odprla pot k mirnemu sožitju ter plodnemu sodelovanju med nami in Itailjo. Zgodovina tržaškega vprašanja J« našim narodom dobro znana. Naši narodi tudi dobro vedo, koliko potrpljenja, uvidevnosti in hladnokrvnosti, pa tudi žrtev je zahtevalo to vprašanje od nas — od trenutka, ko so morale zmagovite enote narodnoosvobodilne vojske zapustiti Trst ne glede na to, da je bilo prelite zanj mnogo naSe krvi. Krvavečih src smo takra* položili na oltar svetovnega miru to veliko žrtev v prepričanju, da jo ho svet pravilno razumel in ocenil. To se je tudi zgodilo In ugled Jugoslavije v zunanjem svetu se je močno dvignil. Sledile so posamezne faze obravnavanja tržaškega vprašanja Po diplomatski poti in za kulisami. Naše državno vodstvo Je budno spremljalo sleherni dogodek v zvezi s tržaškim vprašanjem in ko Je prišla vest o krivičnem sklepu zahodnih velesil z dne 8. oktobra 1953, po katerem naj bi Italija dobila vse speJftp ozemlje, jH maršal Tito povzdignil svoj glas in zaklicali »Ne!« Spet Je svet prisluhni] njeoovim besedam, tokrat še mnogo bolj, kakor sicer, in spet so spregovorili trezni, preudarni politiki in državniki, spet se je pokazalo, kolfko odkritosrčnih prijateljev ima nova Jugoslavija v zunanjem svetu. Naši narodi so z brezpriraerno odločnostjo podprli naše državno vodstvo v neupogljivem odporu proti novi krivici, ki so nam jo hotele storiti zahodne velesile > tem krivičnim sklepom. In ubranili smo svoje pravice. Spor o Trstu in njegovi okolici se Je nadaljeval. Italijanska diplomacija je spoznala, da tokrat s spletkami ne bo dosegla svojega cilja. Tudi v Italiji Je začelo proairatl spoznanje, da Je možna edjnole sporazumna ureditev tržaškega vprašanja, da brez privolitve Jugoslovanov ni izhoda iz tega položaja. Samo našemu preudarnemu, doslednemu in odločnemu državnemu vodstvu Je treba pripisati, da Je bilo to važno mednarodno vprašanje urejeno na način, ki Je v glavnem zadovoljil tudi naše narode in naše rojake onkraj meje. Zdaj, ko Je končno začrtana meja med Jugoslavijo in Italijo in ko sta se vladi ZDA in Velike Britanije s posebno deklaracijo zavezali, da n« bosta nudili nobene pomoči morebitnim nadaljnjim teritorialnim pretenzija™ Italije, se Je naroaom obeh sosednih držav odprla pot k mirnemu sožitju in sodelovanju na vs«h področjih. Dosegli tmo največ, kar smo v danih razmerah mogli. Koristi Slovencev v Trstu in njegovi okolici so zaščitene • posebnim narodnostnim statutom. Po pravici pričakujemo In upamo, da bo tudi v tem oziru /mahala na Italijanski strani treznost in uvidevnost, da bo uraoria Italija dosledno izpolnjevala s sporazumom o tržaškem vprašanju prevzete obveznosti in tako tudi ■ama pripomogla k poglobitvi medsebojnih stikov, kar bo ko-ristilo narodom obeh dežel. Na novi, dokončni mrji so se že srečale naše In Italijanske (■-i'-, na'.j in italijanski granita rji bodo stali odslej vsak na svoji zemlji ne kot sovražniki, marveč kot čuvarji njene nedotakljivosti. V tem pomembnem trenutku narodi .Jugotlavtlc upajo in pričakujejo, d* bodo onkraj rac Je čimprej u t i h -»i > šovinistični fesovi, ki v trenutni zanesenosd te meje Se li-- prlpoznava^o In ki jim uhajajo pogledi celo daleč čeznjo. Novo mesto praznuje 29. oktobra drugič svoj občinski praznik Občinski prazniki imajo pravzaprav dvo.lnl pomen in namen — prvi In glavni Je spomin na dogodek iz narodnoosvobodilne borbe, ki je povezan z občino; drugi, s prvim najtesneje združen, pa je kolektivni praznik občanov, slovesen dan, v katerem se se posebno izrazi kolektivno sožitje prebivalcev občine in v katerem slavijo tudi svoje uspehe na gospodarskem in kulturnem področju, kajti vsi taki uspehi, večji aH manjši, so vendar sad večje aH manjše volje in prizadevnosti vseh občanov. Čim več so občani storili za razvoj in napredek svoje občine, toliko bolj s ponosom in radostjo praznujejo tudi svoj občinski praznik, toliko bolj je to zanje res praznični dan. Datum, ki si ga je Novo mesto izbralo za svoj občinski praznik, je Izredno pomenljiv za razvoj narodnoosvobodilne borbe na Dolenjskem. 29. oktobra 1941. leta, torej že v prvem razdobju našega oboroženega upora, so se partizani iz Novega mesta in nekaterih drugih krajev Dolenjske na Brezovi rebri združili v novomeško partizansko četo. Četa je takoj odšla v bojni pohod proti Bučki, na ozemlje, zasedeno od Nemcev, In tam napadla sovražnika. Zato je ljudski odbor mestne občine Novo mesto izbral 29. oktober za občinski praznik Novega mesta. Lani je Novo mesto svoj občinski praznik praznovalo prvič. Spominu naše zmagovite revolucije je postavilo velik spomenik »Pesem svobode« na Kidričevem trgu, heroje in padle borce NOB, talce In druge žrtve fašističnega krvološtva pa je počastilo s spominskimi ploščami v pietetno in umetniško urejeni stebriščni lopi na Vratih, kjer stojita tudi doprsna kipa Borisa Kidriča in Staneta Rozmana, s plošč pa se nam blesti v spomin 7 herojev in 243 padlih borcev in žrtev — 250 dragocenih imen ljudi, ki so za svobodo človeka in domovine prelili kri. Življenja, ki jih je partizansko Novo mesto darovalo za svobodo. Trinajst let je minilo, kar se je na Brezovi rebri izoblikovala novomeška partizanska četa. Kako malo let po številu, in vendar kako velikansko razdobje po poti, ki jo je v tem času prešel naš narod, in Novo mesto tuđi. Leta borb, osvoboditve, graditve poruSene domovine, izgradnje socializma, izoblikovanje novega človeka. Novo mesto v pođrtinah, Novo mesto v obnovi. Novo mesto z novim vnanjim licem in z novim notranjim likom« z novo strnkturo življenja, ki nosi le še rahlo patino minulih dob, s čedalje izrazitejšim pečatom sodobnega, vsestransko naprednega časa. Osvobodilni boj, v katerega se je Novo mesto častno vključilo, in t njim združena osvoboditev in svoboda sta to staro, svojevrstno mesto uravnala na novo pot, v njegovo novo zgodovinsko razdobje. Vloga Novega mesta, kot političnega, gospodarskega in kulturnega središča Dolenjske, je čedalje izrazitejša In uspešnejša, po zaslugi ljudske oblasti, občinskega odbora in vseh občanov, ki se vneto trudijo za razcvit in napredek svojega mesta. Naj vsi občani novomeške občine ob praenovanju svojega drugega občinskega praznika s ponosom pretehtajo storjeno delo in si ob nJem nabero nove vneme za čim lepšo in naprednejšo vnanjo podobo in za čim globlji, naprednejši In svetlejši lik Novega mesta. Hkrati pa naj s toplim spominom počastijo vse tiete junake svojega mesta, ki so se za svobodo borili in prelili kri. Rubini te prežlahtne krvi iarijo tudi na čelu novega Novega mestal Jl IvKVI KUtUt JE ZRASLA ROŽA SVOBODE..." - Bili Spominski steber na Glavnem trgu v Novem mestu Bodoči učitelji za borbo proti alkoholizmu Novo mesto postaja v socialistični domovini čedalje izraziteje politično, gospodarsko in kulturno središče Dolenjske (Posnetek iz letala) Zelo važni dogodki so se odigrali zadnje dni tudi v Parizu. Tam so predstavniki zahodnih držav |n Zahodne Nemčije sklenili več daljnosežnih sporazumov. Po zeio napornih diplomatskih pogajanjih so poravnali spor med KranciJo in Zahodno Nemčijo glede 1'osarja. Zahodno Nemčijo ao »prejeli v organizacijo Atlantskega pakta. Uredili so tudi vprašanje ponovne oborožitve Zahodne Nemčije in sklenili ukiniti okupacijski režim. Vsi ti aogodkl so močno odjeknili tudi v zunanjem svelu. Silna napetost v mednarodnem življenju, ki Je po vojni zdaj bolj /.daj manj grozila z novimi spori in spopadi, je začela znatno popuščali. Človeštvu se polagoma vračata zaupanje in vera v zmago pristašev miru in mirnega sožitja med narodi naa vojnimi hujskači. Res gre za zdaj samo za pomg-jenje In po-puščanje napetosti v Evropi, toda če se bodo dokončno pomL rtll duhovi v Evropi, če bo konsolidiran ta del sveta, bo nujno »ledila tudi sprememba političnega položaji zlasti na Daljnem vzhodu, kjer le napetost še zmeraj Zelo vehka cei© se je zimsKo izobraževanje NOVOMSSCAM! Obiščite RAZSTAVO NAPREDNEGA TISKA Razstava Je v Domu JI A {pritličje). Komisija za izvenšolko Izobraževanje v novoneškem Okraju je pripravila nert de- I hi /o v avgustu. Izkušnje v ■ zadnjih letih so pob zale. d* je bii© preveč I eorsscneg a m premalo praktične* pouka. j Na lome! ju teo:< ttfj potika I Je potrebno delati s tečajniki ;•: t.čno in to dio prenesli tildi na poletne rniece. Dober < način izobraževuj:' so tudi ponnic ek --kur/.;ji Vso to izkušnje bodo leto"prednvate]j-ski aktivi in odhri za izven- ' Šolsko izobraželinje upošte- j vali. Člani komisij za Izvenšoi-!sko izobraževale so na sede-; žih občin prirflili sestanke z ! zastopnik) liu^kiii orgariiza-clj, prosvete, idruge in občine tor na nji/ sestavljali nacrte Ir/ibražeMnegn dela V 25 večjih *Mn so že Ustanov« ljeni odbori a poSol- izobraževanje. V n/h sn predstavnika prej Ertraovanih organizacij in ustanV. Glavno nalogo imaio prrvetn! dobivcf. V .•■■k nori o 9 flbdstnvnik) nrrrm , zaci i obiščejo vasi in tolmn-jčijo r> <1 rf"K po (/".brazbi. Na j 1« način I*' '.lspelo. da le dosedaj Prijavljenih že 19 kmefijsko-gospodlnjsko-gospo-dafskih tečajev, 2 kmetijski šoli in 11 tečajev za žensko mladino, v te krajih pa bo organizirala predavanja Ljudska univerza. V Šentrupertu in na Trobojnom bodo organizirali tečaja za nepismeno in pol pismeno mladino. Dobro so izvedli priprave na Čatežu, kjer se jo dosedaj prijavilo že 30 tečajnikov Na Dolžu imajo dosedaj 18 prijav, v Gabru 28. v L a za h devet, v Šmarjeških Toplicah 14 itd. V Šentjerneju bodo nadaljevali s kmetijsko gospodarsko šolo prav tako tudi v Trebnjem. Ljudska univerza se s svojimi dobro pripravljenimi predavanji vedno boli uveljavlja tudi na podeželju Pri o-krajnem odboru ljudske presvete se je prod kratkim osnoval odbor Ljudske univerze ki trna v svojem krogu sirči predavateljski arhiv katerega sestavljajo strokovnjaki 1? zdravstva, kmetijstva, prava ^ospodarsko-finanrne in prosvetne strnke- Za uspešne j *i način pouka bi potrebovali rflzne tehnične pripomočke kot mikroskope, aparate z diapozitivi, poučne filme in dru- go, kar bo skušal odbor LP tudi nabaviti. Na podeželju je tudi veliko zanimanja za kino predstave, ki jih predvaja Ljudska tehnika. Iz več krajev so že tudi pisali, da želijo imeti potovalni gospodinjski tečaj, ki je sedaj v Ambrusu. Ta bo v bodoče obiskoval po vrsti vse kraje, posebno najbolj oddaljene. Z dobro pripravljenim in izvedenim zimskim izobraževalnim delom na podeželju, bomo pomagali odstranjevati zaostalost in neznanje ter širit: obzorje našemu delovnemu človeku. V Tednu otroka smo imeli na učiteljišču v Novem mestu občni zbor Pomladka Rdečega križa. Ce je ta organizacija povsod potrebna, je toliko bolj na učiteljišču. Zato smo tudi vsi člani RK. Glavni temi razpravljanja na občnem zboru stT biH: »Rdeči križ in vloga učitelja na vasi« ter »Alkoholizem in zdravje«. O prvi temi je govorila Ana Mihelič. ki je obiskala seminar pod-mladkarjev RKJ v Boki K> torski- Povedala je, kako naj se izboljša higiena na vasi, urede gnojnične jame, stranišča, vodnjaki itd. Vemo, da so naše vasi glede na higieno na zelo nizki stopnji. Učitelj pa mora paziti tudi na osebno higieno šolskih otrok. O alkoholizmu in zdravju je obširno govoril Alojz Stih. Problem alkoholizma je pri nas zelo pereč, zlasti še v vi- Krompirju grozi rak Nedavno sc je na Gorenjskem pojavil rak na krompirju- O tej bolezni, ki preti našemu kmetijstvu in ki je v Jugoslaviji malo znana, pravijo strokovnjaki, da je še nevarnejša kot krompirjeva zlatica. Ker je treba energično ukrepati, da se ta nevarna bolezen zatre, so se v Ljubljani zbrali na posvet gospodarstveniki, agronomi in zastopniki oblasti. Za jesensko setev 55.000 ton uvoženih umetnih gnojil Za letošnjo jesensko setev smo uvozili skupno 55.100 ton umetnih gnojil iz Avstrije, Italije,, Belgije, Zahodne in Vzhodne Nemčije. Od tega ie 24.500 ton dušikovih gnojil, 17 tisoč 600 ton kalijevih in 13 tisoč ton Thomasove žlindre-Te uvožene količine umetnih gnojil predstavljajo 601"« pogojenih količin. Razen uvoženega umetnega gnojila bomo letos porabili za setev tudi 76.000 ton umebvh gnojil domače proizvodnje, tako, da bo skupna poraba letošnjo jesen okoli 170.000 ton. kar je približno za 38.000 ton več ko lani. črpanje kreditov za kmetijstvo v novomeškem okraju Vseh kreditov za potrebe kmetijstva v novomeškem okraju ie bilo letos na razpolago 72.548.000 din. Ti krediti so bili namenjeni za dograditev nekaterih zadružnih domov, za gradnjo silosov na državnih in zadružnih posestvih, za gradnjo hlevov, za nakup plemenske živine ter druge investicije. Do i. oktobra je bilo porabljenih 52.150.000 din, kar pomeni, da bodo dodeljeni krediti izčrpani do konca leta, čeprav vsi korjatalki ne bodo porobili dodeljenega Ist^OHa in ga bo zaradi tega potrebno dodeliti drugim. Tako je imelo državno posestvo Grm na razpolago 1,112000 din kredita za gradnjo silosa, vendar «z neznanih razlogov posestvo kredita ne bo porabilo. Tudi državno posestvo Klevevž ni do oktobra pričelo koristiti kredita za popravilo hleva. Nasprotno pa je zadružno posestvo Poljane že skoraj v celoti Izčrpalo kredit za nakup plemenske tivine, kredit za gradnjo kleti za krompir pa l?o Kgn«tirM> izčrpelo do Koncaieia. norodnih krajih Tu se otrod zgodaj navadijo na uživanje alkohola in to nedvomno zelo škoduje njihovemu organizmu. Poleg tega je alkohol vzrok še mnogim drugim nesrečam: prometnim, razdorom v zakonskem življenju, spolnim zablodam itd- Kako izpodriniti ali pa vsaj omiliti uživanje alkohola, je ena izmed važnih nalog učitelja. Dober učitelj bo vedno našel priliko, da bo to razlagal učencem na konkretnih primerih, kaj vse lahko povzroči popivanje. Mladina mora spoznati vso zahrbtnost in škodljivost alkohola. Soglasno smo sklenili, da alkohola ne bomo uživali, s tem. bomo dali naši mladini najlepši vzgled. Olga Nevaren požar V ponedeljek ob pol šestih zjutraj je nenadoma zatulila, sirena na mestnem stolpiču v Novem mestu, dobrih 5 minut za tem pa so že zdrveli gasilci s svojim avtojnoJbilom v J3o. bravioo pri Šentjerneju, kjer je izbruhnil zelo nevaren požar. Gorelo je pri dveh posestnikih in sicer pri Hudoklinu . Janezu, kjer je pogorel kozo-lec-dvojnik na 4 okna, hlev, pod in listnica, obenem pa je zgorel tudi pod in listnjak posestnika Gorenca Jožeta. Ogenj je bil zaradi močnega vetra zelo nevaren za ostalo vas. fte huje pa je bilo, ker ii bilo na razpolago dovolj •ode in so se morali gasilci omejiti dol no na suho gašenje. Pogorelo je veliko poljskih pridelkov in sena, saj je v glavnem že vse pod streho-Škode je do dva in pol milijona, krita je pa le s malenkostno zavarovalnino. Vzrok požara je neznan. POTOViUNI KMETUSK0-G0SP0DINJSKI TEČAJ V AMBRUSU Ta mesec se je pričel ▼ Ambrusu v Suhi krajini potovalni gospodinjski tečaj. Ostal bo v kraju > mesece, da bi nudil oim več praktičnega in teoretičnega znanja kmečki mladini- Tečaj je v proračunu Tajništva za prosveto pri OLO. občinski odbori in ostale organizacije pa tehnično pomagajo tečaju. Sedaj pre-davis strokovna učiteljica« kmetijska in ostala predavanja pa bodo oskrbeli predavatelji iz Novega mesta. Začetek tečaja je namenjen Suhi krerini. ki je najbolj oddaljena. Vreme sa fas od 30. x. do 7. xi. Koncem prihodnjega tedna padavine, prve dni novembra iz* boljSanje vremena. Od prihodnje srede dalje nestalno s pegodtiisil padavinami tn ohladitvijo. Stran S »DOLENJSKI LIST« Ste*. * 9 Hovotehsu se letos še niso ustavili strofi NOVOTEKS - novomeška tekstilna tovarna, je eden največ]ir» industrijskih obratov na Dolenjskem. Tovarna j« zrasla po vojni in daje zaslušek blizu 400 delavcem ln uslužbencem, od katerih je okoli 73 odstotkov žensk, družbi pa daj« iz leta v leto več sredstev. Res so v takem podjetju, ki ima po večini stalno delovno silo, boljši pogoji za uveljavljanje delavskega samoupravljanja, vendar lahko trdimo, da je vloga delavskega samoupravljanja pri njih la prav posebno izrazita. Delavski cvet in upravni odbor budno spremljata razvoj in upravljanje podjetja, ter sproti odpravljata napake. Dalovna disciplina sa Je ža močno utrdila, borba sa kva- Novzllc težavam znatno večja proizvodnja — S kvaliteto In Izbiro so osvojili trg — Preseiek planiranega dobička je posledica večje In boljše proizvodnje — še letos prično graditi stanovanjske hišice — Gospodarski račun narekuje gradnjo predilnico prodajati svoje izdelke že tudi v inozemstvo. Glede kvalitete, pa tudt velike izbire, nimajo konkurence v državi. Z izvoženimi količinami izdelkov si ustvarjajo devize za nakup surovin v Inozemstvu. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto ie približno eno tretjino proizvodnje prodali na tujih trgih. Med podjetji, ki so bila v zadnjem času bolj ali manj na javni tapeti zaradi presežka planiranega dobička, je bil tudi No-voteka. V resnici bodo letos ji zimsko blago, da so lahko pravočasno Izpolnili naročila. Tudi spomlad Jih ne bo presenetila, pač pa bodo oni, tako zatrjujejo, presenetili trg z novimi vzorci in veliko izbiro. Njihovi odlični kamgarnl bodo tudi prihodnje leto glavni Izdelek, s katerim bodo založili trg. Pa le besedo dve o njihovih gradbenih načrtih. Te dni je stekel velik stroj za pranje volne. »Samo« 16 metrov je dolg ta stroj, ki je ves izdelan doma. Izdelalo ga je ljubljansko podjetje Pogled na Tekstilno tovarno ln del Brilina, industrijskega središča občine Novo mesto liteto izdelkov pa se je zaostrila do najvišje mere. Seveda, brez težav pa tudi Novoteksu ne gre. Največje težave imajo z nakupom surovin. 80 odstotkov jih morajo dobiti iz inozemstva, 20 odstotkov jih kupijo na domačem trgu. Predelujejo izključno samo volno. Iz državnega uvoza dobijo del surovin, za ostale pa morajo sami poskrbeti. Ker je potrebno najprej kupiti devize na prostem obračunskem mestu, je z nakupom surovin nad zajamčene količine dokaj truda ln potrebna so tudi znatna denarna sredstva. Ker letos redno presegajo mesečne proizvodne obveze do 30 odstotkov in se je tudi cena surovin dvignila, dokazuje, da so vložili precej naporov in sred- »N0V0TEKS« volneno blago za ženske plasce atev za to, da so se oskrbeli z zadostnimi količinami surovin. Uspelo jim je, da se stroji letos le niso ustavili in teko v treh Izmenah noč in dan. Zraven tega »o letos na novo zaposlili Še 60 delavcev in delavk. Posebnost izdelkov novomeške tekstilne tovarne je odlična kvaliteta. Z njo so osvojili trg v vsej državi ln zato nimajo nič težav s prodajo, pričeli pa so planirani dobiček znatno presegli, toda preseiek ne bo ustvarjen s kakim neupravičenim dviganjem cen Izdelkom, pač pa z večjo proizvodnjo in boljšo kvaliteto, oziroma spremembo strukture izdelkov. Ob sprejemanju letnega načrta so predvideli, da bodo vse leto tz-izdelali 15 odstotkov težkih kvalitetnih izdelkov in 85 odstotkov laijlh. Toda trg je zahteval drugače. Vedno večje je povpraševanje po prvovrstnih izdelkih, to je težkem volnenem blagu. Zlasti so po vsej državi znani kamgarni novomeške tekstilne tovarne. Tako Je trg sam zahteval spremembo strukture izdelkov in namesto 15 odstotkov, proizvajajo najmanj 40 odstotkov težkega blaga. Ker imajo boljši izdelki večjo prodajno ceno in ker poleg tega presegajo mesečne zadolžitve "za 30 odstotkov ln tudi surovine plačujejo draže kot so predvideli v letnem načrtu, je jasno, da s« vse to odraža v finančnem planu podjetja. Prisluhniti in ugoditi zahte- »NOVOTEICS« volneno blago za Ženske obleke vam trga, to Je prav tako posebnost novomeških tekstilcev. Letos so že v avgustu tkali «tro- Ali povzročitelji izgube v KZ šmarjeta, Zagradec in Vinice ne bodo kaznovani? To vprašanje se vedno bolj pogosto pojavlja med zadružniki in ostalimi prebivalci v navedenih pa tudi drugih krajih. L>»dje vedo, da so posamezni jslužbenq v teh zadrugah » svojim malomarnim poslovanjem in tudi nepoštenostjo povzročili veliko škodo pa doslej proti njim še n bilo kazenske razprave. Nasprotno pa so mnogi na odgovornih mestih in z dobrimi prejemki. To vzbuja pri ljudeh negodovanje in najdejo se tudi taki, ki pravijo češ saj st Jim ne bo nič zgodilo aH pa bc kazen, ko bo vse že bolj po-sabljeno samo simbolična. " tej zadevi smo se obrnil' Ustmeno na okrožnega Javnega tožilca v Novem mestu, k nam je to stvar pojasnil. V navedenih zadrugah ln k." nekaterih drugih je revizija odkrila znatne primanjkljaje Na podlagi teh ugotovitev Je potrebno potem še raziskati v koliko gre za malomarno poslovanje, koliko pa za prilaščanje al! drugačne nepoštene manipulacije posameznih uslužbencev ter tudi, koliko Je kateri pri tem udeležen. Ker je v večini primerov pri ta- kih zadrugah slabo knjigovodstvo in so ae tudi uslužbenci menjavali, je preiskava v tekem primeru še posebno ote--kočena in zahteva mnogo na->ora in časa. Sele na podlagi točnih ugotovitev je potem možno sestaviti obtožnico pro-fi posameznim krivcem. Sicer ">a je preiskava v zadevi primanjkljaja proti krivcem v večini zgoraj navedenih primerih že končana in bodo v kratkem razpisane razprave "oroti njim, le vtniška zadeva xe ni predložena okrožnemu lavnemu tožilstvu. To zadeve ima v rofknh okrajno sodišče v Metliki. Tako je pojasnil Javni tožilec- Prav je, da se javnost zanima za potek preiskave in tot>ega mesfa čegfUajo ja občin&ki prasnu LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE MESTNI KOMITE ZKS MESTNI ODBOR SZDL MESTNI ODBOR ZB MESTNI KOMITE LMS NOVO MESTO Spomenik »Pesem svobode« na Kidričevem trgu Izpod GORJANCEV Na Dolžu in na Vrheh je z vodo slabo Imajo sicer studence, ki pa niso urejeni ln zato ne nudijo toliko vode, kot bi bilo treba. 2e večkrat so vaščani razpravljali, kako bi ijrišli do stalne in dobre vode. Odločili so se za zajetje studenca. Po pomoč so se obrnili na občinski ljudski odbor, ki jim je določil 50.000 din podpore in RK, ki jim bo pre-skrbel cement. Ko so videli, da prošnje niso bile zastonj, so se takoj lotili dela. S prostovoljnim delom so že precej izkopali, vse je pripravljeno za zajetje vode, ki bo nemara končano že letos. V Velikem Orehku bo za lilo popravili studenec, vendar bi bil potreben tudi rezervoar- O tem je že govoril občinski LO na svoji seji- Odborniki, ki poznajo razmere, menijo, da bi bilo treba graditi rezervoar z zmogljivostjo 200 kubičnih metrov vode. če bi se to Izvedlo, bi bU spet dobršen del Podgorcev preskrbljen z vodo, toda ni mog>- vo ZA N0V0TEKS« VOLNENO blago MOŠKE plasce če takoj začeti, ker bi bile za to leto potrebne večje Investicije, ki pa jih nI. V Hrušici imajo kar tri izvire, ki bodo kmalu zajeti. Občina jim je pomagala kar s 40 vrečami cementa, sicer pa se ljudje zelo prizadevajo, da bi imeli dovolj vode. čudno se sliši, da tudi v Stopica h ni vode. Od tu Jo vendar »razvažajo po svetu« bi kdo dejal, kako to, da Je doma ni. Naj bo že kakor "celi, šola v Stopičah potrebuje vodovod vas pa vsaj eno vaško pipo, ki bi za silo rešila problem vode. V prihodnjem letu bo oboje uresničeno. otroci nf bodo zmrzovali Mrzli dnevi, ko se bomo zatekali v hiše in iskali toplega kotička, se naglo bližajo S kurjavo je težko. Drva so draga ln marsikje so najtežji problem. Vsakdo si Jih pripravi kolikor more, pa se še zgodi da se zima zavleče in moramo proti koncu zmrzovatl. Lan' je bila taka tečna in dolga zima. Marsikje fo zaprli šole ker niso imeli s Čim segreti učilnice, ker le dolga zima po žrla vso kurjavo. Gotenska občina je oklenila, da pri njih kaj takega ne bo. Svoje šole, ki jih Je sedem. Šest osnovnih ln nižja gimnazija v Stopičah, bo dobro preskrbljena z drvmi. Prev u prav jih je že samo Doli le še brerz njih, čeprav je tako blizu gozda, skoraj v Gorjancih. Težave ao, ker lHdje ne morejo kar tako prodali lesa. gozdarji pa so preveč zaposleni. Vendar bodo kmalu prtli tudi tja ln odkazali kmetom kaj naj sekajo pa bodo v šoli drva. Nekaj suhih pa bo obči- na kupila pri Gozdni upravi, tako da bodo tudi na Dolžu lahko kurili. Zmrzovatl letos res ne bo treba po šolah v go-tenski občini. veliki cerovec Pri nas gradimo veliko vaško napajališče- Občinski LO nam je porr^gal s 150.000 dinarji, ostaK yu bomo prespavali sami. Tudi delamo sami, ker drugače z denarjem ne bi izšli. Tako pa upamo, da bomo napajališče lahko dogradili. Vst ga težko pričakujemo, saj bo sedaj tudi v suii dovolj vode za živino. Do sedaj nam jo je primanjkovalo in amo porabili veliko časa, da smo oskrbeli živino z vodo. D. Z. Telefonski promet „„ DOLENJSKEM Podjetje za PTT promet v Ljubljani je sestavilo desetletni perspektivni načrt za razvoj PTT mreže v LR Sloveniji. Tu gre predvsem za modernizacijo telefonskih in telegrafskih zvez, za montažo novih telefonskih in telegrafskih central, za gradnjo novih linij itd. Stroški za te investicije v prihodnjih desetih letih bodo znašali okoli 15 milijard dinarjev, od tega samo v letu 1955 preko 2,18 milijard. V tem znesku so obsežene samo najnujnejše Investicije. Razvoj PTT zvez že zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih dejavnosti. Odveč bi bilo dokazovati, da Je od dobrih PTT zvez v marsičem odvisen razvoj in uspeh gospodarskih organizacij in funkcioniranje državne uprave, vsled česar je nujno, da se najdejo sredstva za gradnjo takih zvez, ki bodo zadovoljile koriatnike PTT uslug. Podjetje za PTT promet v Ljubljani samo ne bo moglo zbrati potrebnih investicijskih sredstev. PTT tarifa, od katere so odvisni dohodki podjetja, se le od leta 1951 ni spremenila, dočlm naraščajo izdatki Iz leta v leto. Dobiček, iz katerega bi podjetje moglo gradnje investirati, bo v letu 1954 minimalen, prihodnje leto pa bodo izdatki ie dosegli višino dohodkov ln bodo kakršne koli investicije Izključene, Podjetje si ne sme pomagati niti s posojili, ker ne bo moglo odplačevati anuitet. Zato je prisiljeno, da se obrne na razne organe oblasti m podleti«, ker Jim daje T7r« m08ke OBLEKE dvigniti ^litlčno samozavest-Vaški dborl najbolj redno pošiljajo lanarlno. Vsa drutTB |n organizacije na čelu s iZDL naj 1 uvedejo aktlvisacijoza volitve v odbore 8ZDL|n razširijo vrsle članstva C-P Pod kolet dvanajstih viakov , ostal živ Lahko si uslimo, koliko strahu je pre^j Oorg F.eslv v Angliji, ko e nm] T i J i m v eni sami ItočiVJrvHn kor 12 vlakov- Lrsly ] padel z drve. čeg« vlnka in ,rj teru si je eno nosro r.lomlKjrngo na hi< do poškodoval. Pr se ni moste] premakniti, pri polni zavesti obležal Uf\ tračnicami. SkuSa) je krn nrjklicaii na pomoč, pa ni daleč naokoli nikosrar Ki|lu ie -a-irledal vlak. ki je veliko \\\-fro«tjo vozil prj njemu Ker se ni mogel g^tj .•« ne poz s bi na pravilo-FOX za čevlje je zdravilo I mestu imajo zelo lepo kopa ,. lišče.) • Cesta med Zagrebom in i Ljubljano se ni tlakovana, i toda je v še kar dobrem sta-I nju. Po njej lahko potujete 30 i do 40 milj na uro, če ne srečate nobenega avtomobila. Ce pa pride avto, se dvigne tako gost prah, da morate hitrost i precej zmanjšati. To pa bo I kmalu odpravljeno. Kajti v l gradnji je moderna avtocesta I skozi Dolenjsko (Zagreb — I Ljubljana,). isplošno trgovsko POn.tetje Črnomelj pojasnjuje Na članek v zadnji številki Dol. lista pod naslovom »Mimogrede« Je poslalo splošno trgovsko podjetje iz Črnomlja pojasnilo, v katerem med drugim navaja: »Naše podjetje ee Je reorganiziralo že v oktobru 1952 in od takrat dalje poslovalnica v Kntu pri Semiču nI več v sklopu nr<-ftega podjetja, pač pa pripada splošnemu trgovskemu podjetju Semič. Vse naše poslovalnice prodajajo bonbone »Mentol« po 2B0 dinarjev kilogram na drobno, kar te lahko vsakdo prepriča. Tudi zadnja reorganizacija trgovin n) tla mimo nas. S prvim oktobrom letos so ne od podjetja odcepile tri poslovalnice ln se združile v eno novo podjetje »Potroftnlk«, ki Ima sedež v Črnomlju. Trditev, da ni cen v Izložbah nI dokazana. Vsak kos blaga Je opremljen z ustrezajočo ceno. DosedaJ še nl-tmo prisil v protislovja z predpisi ln odločbami ln se jih skušamo v vsakem primeru pridržavati.« Opomba uredništva: v navedenem pojasnilu S. TP. Črnomelj manlka tolmačenje, zakaj se Je njihovo podjetje reorganiziralo lele l. oktobra letos, ko so se vsa trgovska podjetja v republiki reorganizirala že s 1. Julijem letosT Kar ae tiče cen v Izložbi, bo kar držalo, da Jih večkrat nimajo. To Jim lahko dokažemo VSS j za dva primera za več poslovalnic v Črnomlju. Tako na primer 13. 10. letos niso imeli nobene cene na blagu v izložbah, pa tudi lani imo večkrat opazili Ists. Razstavljenih je bilo 105 glav sivorjave živine. Razstavljali so zadružniki s področja kmetijskih zadrug Banja loka, in Fara, ekonomija kmetijske zadruge iz Broda na Kupi in državno posestvo Snežnik Iz Kočevske reke. Živino je ocenjevala strokovna komisija ter je določila prvo nagrado za plemenske krave tovarišu Obranoviču iz Krkovega, dru- go pa tov. Papiču iz Vasi. Najlepšo telico je zredil tov. Papež Drago iz Fare. Priznati pa moramo, da je najlepšo živino pokazalo državno posestvo Snežnik. Ob koncu prireditve, ki je vzbudila veliko zanimanje pri domačem prebivalstvu, je zastopnik Glavne zadružne zveze podelil bronaste medalje za zasluge na področju živinoreje živinorejskemu odseku KZ Fara in državnemu posestvu Snežnik. Razstavljale! so dobili za nagrado otrobe, v skupni vrednosti 112.000 din. Prepričani smo, da bo ta lepa prireditev vzpodbudno vplivala na razvoj živinorejske organizacije in s tem samim na razvoj kvalitetne živinoreje v Kostelskl dolini. osuševanje Končan je prvi del osuševalnih del na močvirnem področju vasi Slavski laz. Izkopani so globoki odvajalni jarki na melioracijskem področju, ki imajo že sami po sebi pri osušitvi veliko vlogo. Po zatrjevanju domačinov velik del vode, ki je prej zamakal velike površine, sedaj odteka po glavnih jarkih v Kolpo. Vendar bo potrebna na delu površin Še podrobna drenaža, kl je v načrtu za prihodnje leto. Uspešno izvedena dela so pokazala, da organizacija vodne skupnosti ni samovolja, odnosno »kaprica« posameznikov, temveč osnova za pomeč ljudske oblasti za toliko potrebno melioracijo. V. SI. nastaja pri vsem tem. Novomeška gimnazija je letos sprejela ogromen dotok novih dijakov-prvošolcev. Ne le samo iz mesta, marveč iz vseh okoliških vasi so pritisnili otroci v gimnazijo, ki jih je morala sprejeti, ker ni nobene druge rešitve, to je, ni nobene druge ustrezne šole, kamor bi se ti po 10 ali 11 let stari otroci mogli zateči, da opravijo predpisano osemletno šolanje. Zaradi tako ogromnega dotoka otrok je moralo ravnateljstvo urediti kar 5 oddelkov prvega razreda! Marsikak prvošolček je le s težkim srcem prestopil gimnazijski prag, raje bi bil vstopil morda v peti razred osnovne šole. Pa je ni. Profesorji na gimnaziji so na roditeljskem sestanku povedali, da preneka-teri otrok že sedaj, ko je minilo komaj dober mesec od vpisa, težko študira. Otroci so vse preveč Igračkasti, nimajo še pravega pogleda v študij na gimnaziji, ki jih je postavil pred neizprosno dejstvo: študiraj ali Ozvočenje Sole Veliki Gaber Na prošnjo Šolskega upravitelja Marjana Zemljica je upravni odbor splošno kmetijske zadruge dal iz sklada za prosveto osemletni šoli Veliki Gaber 30000 din za ozvočenje šole. Za ta denar je šolski upravitelj kupil 4 zvočnike za razrede in telovadišče. Zvočnike je namestil sam brezplačno. Ozvočilev šole je že dosegla svoj namen. Otroci mnogo raje priluijajo v šolo so bolj dovzetni za pouk in tudi disciplina se je popravila- Naprava je začela delovati v tedna otroka. CZ>BOBCD«CDIC=>aCDBOIOIOBOIOBC=}IOaC NOVOMEŠČINI! 29. oktobra, na dan občinskega praznika, obiščite KONCERT Akademskega pevskega zbora »tone Tomšič« iz Ljubljane. Koncert bo ob 20. url v Domu LP. 30. oktobra, v soboto, ob 20. url pa bo v Domu LP v počastitev občinskega prazniku gledališka predstava: Tiomever »MLADOST PRED SODIŠČEM«. □loioioiaioioioioioioioioic odlična kvaliteta zmerna cena usodno pranje-to so odlike Perion praška za pranje finih tkanin pa... Marsikateri dijaček ima že sedaj precej negativnih ocen, ki se bodo vlekle za njim tja do konca leta, če ne bo res zelo priden. Rezultat vsega bo — ponavljanje razreda. Za dijaka samega to sicer še ne bo najhujše — prej mu lahko koristi, toda hudo je za zavod, ki mu primanjkuje prostorov, hudo pa je tudi za starše. Glede na to sili vedno bolj v ospredje vprašanje, zakaj bi Novo mesto ne dobilo osemletke? Zakaj bi morda ne bil ustanovljen na novomeški osnovni šoli vsaj peti, čs ne tudi šesti razred? Tovrstna šola bi premostila široko zev med sedanjim četrtim razredom osn. šole in prvim razredom gimnazije. Marsikateri učenec bi se na gimnazijo sploh ne vpisal, s čemer bi bila ta močno razbremenjena. Ne gre za predsodek ali očitek, da ta in ta otrok ni sposoben za šolo, gre za dejstvo. Odkriti bodimo in priznajmo, da prenekateri otrok res ni za študij, bodisi da je slabše nadarjen, bodisi da ga studiranje na gimnaziji ne veseli. V osemletki, kjer naj bi bil prirejen pouk tako, da bl otroka pripravljal za bodoče življenje, za bodoči poklic, bi se tak otrok, ki mu ni za študij na gimnaziji, mnogo bolje počutil ln odnesel najbrže tudi boljše uspehe. Danes se zahteva za izučitev navadne obrti z uspehom dovršenih 6 razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije. — Otrok v osemletki, ali v šestem razredu osnovne šole bi se mogel odločiti n. pr. za obrt ali pa za nadaljevanje študija na gimnaziji ob ugodnejših študijskih pogojih kot pa danes na gimnaziji, kjer je, posebno za manj nadarjenega učenca, tvegano, ali bo dva razreda, spričo zelo obširnega učnega načrta, sploh opravil. Mislim, da bi bilo treba o teh ln še marsikaterem drugem problemu, ki zadeva Šolanje naše mladine razpravljati zelo na široko in doseči, da bi tudi v Novem mestu prišli do izboljšanja sedanjih razmer, -r- Novice Iz Žužemberka Kljub temu, da trka jesen ne vrata, gradbena dejavnost v Žužemberku živahno napreduje. Zupančič si je skoraj obnovil porušeno hišo, ki 1e zelo kazila lice trga. Tudi posestnik Smole si bo obnovil hišo, le par ruševin bo še kazilo Žužemberk, Prednji del zadružnega doma je že skoraj gotov, delo je šlo hitro od rok ln je bilo videti, da se bodo še letos vselili, pa se je kar naenkrat zataknilo. Delovni kolektiv hotela »METROPOL« Novo mesto iskreno Čestita vsem prebivalcem Novega mesta za občinski praznik in se toplo priporočal 482784 0 poklicnem gledališču Da je treba hkrati z gospodarskim in kulturnim dvigom Dolenjske misliti tudi na poklicno gledališče na Dolenjskem, ni veČ dvoma. Prav tako ni dvoma, da zadevo takega gledališča ne smemo razmotrivati kot načrt neke daljne bodočnosti, ampak se je je treba resno in preudarno lotiti čimprej. Naš Ust zato začenja anketo o poklicnem gledališču na Dolenjskem in prosi politične in kulturne delavce vseh nakh okrajev, da o tem povedo svoje mnenje in predloge. Danes objavljamo članek L. B. iz Kočevja. U redništvo na Dolenjskem ' Kulturna zaostalost dolenjskih efiuajev ni nič manjša, kakor gospodarska. Ne iščoč objektiv-n&fa razlogov za to zaostalost, je nesporna ugotovitev samo ta, da ja po preteku leta dni, odkar je ljudska skupščina razpravljala o stanju dolenjskih okrajev in sklenila dajati tem okrajem pomoč, treba i vso resnostjo začeti tudi s kulturnim dvigom Dolenjske. Vsekakor ni podana popolna suka kulturne ravni pokrajine samo s številom učnih zavodov in sod, ki so dokaj sorazmerno paraadeljene po vsej republiki, čeprav je treba spet ugotoviti, da Je tudi številčno stanje teh ustanov na Dolenjskem znatno pičlejse kakor po drugih predelih. To bi nazorno dokazalo število srednjih, zlastih specialnih sol na Dolenjskem, ko bi ga primerjali s številom takih mi na Gorenjskem ali Štajerskem (h. pr. raahčne tehniške, Industrijske šola in podobno). Polog šol pa je potrebna ie cela vrsta drugih kulturnih činitelj sv, ki pa so prav na Dolenjskem sila šibka. Naj govorimo tu o številu m nakladi tiska ali o študijskih in drugih knjižnicah, ali o umetniških razstavah, kulturno prosvetnem delovanju >Svobod« in drugih društev In končno celo o številu kinoprojektorjev v štirih do-Jecjsklh okrajih (Črnomelj, Kočevja, Krško, Novo mesto), bomo že po površni analizi ugotovili, da se ne moremo primerjati z Gorenjsko in Stajer-etta, Upravičenost ustanovitve kaka nove kulturne ustanove na Dolenjskem je tedaj dovolj dokazana in dolžnost okrajnih ljudskih odborov je, da takim ustanovam omogočijo življenje. Ena takih potrebnih ustanov je gledališče. Potrebna je kljub amaterskemu delovanju raznih društev, kajti ta društva pri vsej dobri volji niao v stanju nuditi delovnemu človeku tisti kulturni užitek, ki mu ga lahko nudi pravo, poklicno gledališče. O tem ni nobenega dvoma, kajti nasproti morebitnemu drugačnemu dokazovanju govori zgovorno praksa vseh štirih prizadetih okrajnih središč, ki smorejo na leto povprečno komaj po pat (tu več, tam manj) zelo povprečnih amatarskih dramikih predstav, po večini t zastarelim repertoarjem. SIcer pa bi bila upravičenost obstoja dolenjskega gledališča utemeljena z dejstvom, da imajo v*e druge slovenske pokrajin« že dsivrvo ts ustanove: Primorska v Kopru, Štajerska v Mariboru (dva) in v Celju, Gorenjska v Kranju (na Jesenicah polpoklicno), traven tega pa še dobršen del teh področij gravitira v Ljubljano. Gotovo je, da bo zelo malo odbornikov okrajnih ljudskih odborov, ki bi že sami ideji o ustanovitvi dolenjskega poklicnega gledališča nasprotovali, postavili pa bodo vprašanje, ali je taka ustanovitev sploh mogoča. Vzemimo predse obrisni na-«rt takega gledaliSca! Ker vsak okraj ne bi mogel vadrževatt lastnega poklicnega ansambla, Je nujno treba načrtovati, da bi obstojalo eno gledališče, za vse štiri dolenjske okraje: Črnomelj, Kočevje, Krško ln Novo mesto. Iz geografskih vidikov bi bil najprimernejši sedež tega gladaiišča v Novem mestu ln tja bi g« bilo treba brez ljubosumja drugih okrajnih središč postaviti. Novo mosto pa nima primerne dvorane, vsaj trenutno ne, prav tako je nima KrSko. Črnomelj ima obnovljen kulturni dom, medtem ko ima Kočevje moderno veliko odrišče s vesm! stranskimi prostori, tad pa je preveč Izven centre. Dolenjske. Pogoii namestitve poklicnega gledališča so torej precej slabi, vendar nudijo možnost začasne rešitve, ki bi Jo s posvetovanjem hitro dosegli. Gledališča bi moralo biti popotno. To dejstvo nedvomno vst>uja največ bojazni, da bodo s ustanovitvijo in delovanjem zvezane velike težave. Res, težave nedvomno bodo, toda upoštevati je predvsem, da bi dolenjsko poklicno gledališče ne bilo prvo, ki bi se praktično lotilo takega načina dela ln bi torej pričelo poslovati z izkušnjami drugih gledališč, ki so težave uspešno prebrodili. Računati pa je tudi • tem, da ie Pljonjotne zveze med dolenjskl-skttnd okraji vsak dan /.boljšu-jejo, ker se zboljSuje tudi gospoda rak', pod ose j Dolenjske, la^ieskoijo obstoju. Gre nam-rac ptedvaem zato, da dobe vsa ftLrt okrajna središča stalne gledališke predstave in da jih tudi vsi drugI večji kraji snjake, tako predvsem Bre- žice, Rajhenburg, Kostanjevica, St. Jernej, Trebnje, Metlika, Velike Lašče, Ribnica in drugi. Kakšna naj bi bila pot posamezne predstave poklicnega gledališča je važno ugotoviti tudi zato, da utemeljimo potrebo tega gledališča. Vzemimo zamišljeni vrstni red predstav in njih* število. Pripravljeno dramsko delo krene na svojo pot: Krško 4 predstave Brežice 4 predstave Rajhenburg 2 predstavi Kostanjevica St. Jernej Semič po 1 predstavo Metlika 2 predstavi Črnomelj 3 predstave Novo mesto 6 predstav Trebnje 2 predstavi Velike Lašče 1 predstavo Ribnica 2 predstavi in Kočevje 4 predstave skupaj 33 predstav Seveda, vse načrtovanje je približno. Toda s tem je dovolj nakazano, da bo vsako dramsko dalo dovoljlerat zaživelo na odru in da se torej s kulturnega vidika izplača, saj se celo velika poklicna gledališča zadovoljijo 3 23 do 30 reprizami svojih del. nah, ki so s-peciflčne, ne gre prav nikogar posnemati, pač pa je treba ukrepati svojim prilikam primerno, zato je tudi v tem načrtu težko predvidevati številčno moč ansambla, vendar pa z dopustkom večje ali manjše pomote postavimo to število na dvajset ljudi. Od tega n. pr. 14 umetniškega osobja z režiserjem, upravnik, dramaturg in 4 tehnične moči. Končno pa je število ansambla odvisno od mnogih pogojev, med katerimi je višina subvencij glavni. Načrt gospodarske rentabilnosti kulturne ustanove je najtežavnejši. Toda za razpravo o dolenjskem poklicnem gledališču je potrebno vsaj približno predvidevati, kolikšno finančno breme okrajnim proračunom bo naloženo za kulturne koristi nove ustanove. Predstavimo si približen proračun takega gledališča potem, ko so bile za ustanovitev vložene že najnujnejše investicije. 1. Izdatki za umetniško osob-je bi v enem letu znašali ob predpostavljenem številu 20 oseb z vsemi prlpadki (soc. zavarovanje, dnevnice in podobno 4,176.000 din 2. Izdatki prevozov, oprem za posamezne predstave, tantijeme, administrativni stroški in druge dajatve 1,255.000 din Skupaj izdatkov 5,431.000 din Gledališče, spet s predpostav- Vprašanje ansambla je ne- I ko, da je že preko načelnih te- dvomno najvažnejše. Pri tem se je ogibate slehernega megalo-maestva, ki utegne stvar v kali uničiti, V dolenjskih okoliši 1- žav, bo lahko dalo v eni sezoni 4 premiere, kar bd bilo letno po Že naprej omenjenem ključu okrog 132 predstav. Dohodek teh predstav bi znašal 2,150.000 dinarjev. Da bi torej uravnovesili bilanco, bi bilo potrebno dajati gledališču subvencijo v približnem znesku 3,300.000 dinarjev, če ta znesek razdelimo na štiri okraje, bi vsak okraj prispeval le nekaj več kot 800.000 dinarjev letno. Taka denarna sredstva pa ne morejo predstavljati resne ovire, da bi ne mogli ustanoviti jte pomembne kulturne ustanove. Dolenjska bi z novim gledališčem pridobila mnogo, otresla bi se pečata zaostalosti, postala bi privlačnejša in uvrstila bi se sčasoma med druge slovenske pokrajine tudi po svoji kulturni razvitosti. Misli o tem načrtu so seveda še skromne. Ni mogoče analizirati stvari v poslednje nadrob-nosti, dokler je stvar odvisna od drugih činiteljev. Zato menim, naj bi uredništvo Dolenjskega lista posredovalo s svojim listom, da se razpravljanje o dolenjskem poklicnem gledališču razširi in opozori okrajne ljudske odbore, da stavijo vprašanje na dnevni red svojih sej. Ce se bodo namreč okrajni ljudski odbori zedinili, da jim ni žal teh skromnih denarnih prispevkov, ki se bodo prihranili drugod, in če žele napolniti sedaj prazne kulturne dvorane, tedaj so ljudje, ki bi se z veseljem lotili organiziranja takega gledališča, nedvomno vsak hip pripravljeni. Štirje okraji skupaj pa bodo ie zmogli to, kar sta vsak zase zmogla Celje in Kranj. Iz Dolenjskih Toplic Dela na cesti Dolenjske Toplice—Meniška vas naglo napredujejo. Obcestni zid bo kmalu dograjen, nato pa bodo pričeli tlakovati cesto, pod katero so že položene vodovodne cevi. V Dolenjskih Toplicah razširjajo vodovodno mrežo, da bo čim več ljudi preskrbljenih z vodo. Za vodovodna dela so dobili kredit, da bi napeljali vodovod tudi na Skrllje in v bližja Sela, za katera je že pripravljen odtok fcz zbiralnika. Ljudje so novico o novem kreditu z veseljem sprejeli, posebno Toplicam. Nekateri gospodarji na Selih pa ie vodovoda branijo, Češ da ga Toplicam zato ponujajo, da b* jim Selanl plačevali vodo. Borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja Je Novo mesto uredilo in posvetilo krasen spomeniški prostor na Vratih. Na sliki Je del tega prostor« s spomenikom Talca (levo) bi s steb-rU-Cno lopo «..*.. * i, •••••••• *•<•«*-** ♦»»■»—»» •*•••—•*»•■•*• >•«*• VSAK DAN SVEŽE MESO IN MESNE IZDELKE VAM NUDI PODJETJE MESARIJA In KLAVNICA Novo mesto ISKRENE ČESTITKE OB 29. OKTOBRU VSEMU PREBIVALSTVU NOVEGA MESTA! ... .«.,.■... ............... ..*»..• CD i 0 ■oioecsioioioioioioioioioiot ■ ELEKTRO - Novo mesto i obratom Črnomelj in HE Prečna čestita k občinskemu praznika Novega mesta! Gradimo daljnovode visoke napetosti, omrežja nizka napetosti, transformatorske postaje, izvršujemo prenos In dobavo električne energije. 12 I II i 0 I 5 j Industrije perila Novo mesto čestita k občinskemu praznika vsem prebivalcem Novega mesta: — Obenem priporoča svoje solidne izdelka znamke »LABOD«, industrije perila - Novo mesto ■ *• ......... ......... itmui, ......... ■ »..».■•............. ...... 'OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI o ■ o ss o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o a o ■ o j *•■»•« ...... ............ »..».....«,..........«.,.,...... ......... ................»,»......»..« Gozdno NOVO MiSTO z gozdnimi upravami: Novo mesto, Straža, Poljane, Čnnošnjice, Črnomelj ln Mokronog pozdravlja vse prebivalce Novega mesta in jim Seli ob občinskem prazniku mnogo uspehov! ....... ......... ......... ......... ......... ......... ............... ...... ... '•******' **•**■*••••-•■ »•••••••• ••.....«. ......... ......... ......... ...... 0t |n ......... ..„.„.. ...... ... VSAK DAN SVE2A PECIVA, MLEČNE IZDELKE IN KRUH VAM NUDI MESTNA PEKARIJA NOVO MESTO KOLEKTIV MESTNE PEKARIJE IN SLAŠČIČARNE ČESTITA K PRAZNIKU N0VE6A MESTA! 4 • T f ......... ......... .................. ...... i Dobro izdelana oblačila • • vam nudi • f podjetje »KROJAČ« j Novo mesto 1 i Delovni kolektiv Čestita f * k občinskemu praznika * I 29. oktobra! ? »*«•••••« ••••-•> ••»•■*.. ..m«.... .......... „..ti» ..»*,... ...... ......... ! i Iskrene čestitke ln * : borbene pozdrave za : ? • ; občinski praznik i 29. oktobra želi ; Mestno i f Novo mesto i ............... ......... .....„..' ........ ......... »suii Okrajna gastlska zveza Novo mesto pošilja Iskrene pozdrave ln čestitke za občinski praznik Novega mesta! Pred štirimi ali petimi desetletji se Je novomeška mladina le malo udejstvovala v športu. Gojila je le telovadbo, največ v gimnaziji. Lahke atletiKe sploh nismo poznali. Zanimali pa smo se za zimski šport — sankanje in drsanje. Smučanja nismo gojili, mislim, da sem bil jaz prvi smučar v Novem mestu- Za 3 krone sem si kupil stare smuči od nekega upravnika posestva Zalog, ki se je bil preselil na Madžarsko. Bile so to kratke in široke smuči, ki sem jih uporabljal, kakor sem vedel in znal, saj poučiti me ni imel kdo. Nekaj let pred prvo svetovno vojno smo tudi Slovenci pričeli gojiti nogomet. V Ljubljeni je bilo ustanovljeno nogometno društvo »Hermes« in nato »Ilirija«. Zanimanje za nogomet se je povečal po gostovanju praške »Slavij e«, ki je bila tedaj najboljše moštvo na kontinentu in je premagala ljubljansko Ilirijo z rezultatom 10:0. Kmalu so začeli gojiti nogomet tudi v Mariboru in Celju. V prvi vrsti so ga igrali seveda dijaki. V šolskem letu 1912-13 je prišlo v Novo mesto več gimnazijcev iz Maribora in Celja, ki so bili aktivni nogometaši. Dva sta stanovala pri Andresovlh v Streliški ulici, kjer sem stanoval tudi jaz. Kmalu sta me navdušila za nogomet Vsi trije smo šli na delo in pridobili še nekaj drugih gimnazijcev in ustanovili nogometni klub višje gimnazijcev v Novem mestu. Kupili smo žogo, pričeli na Loki s treningi in sestavili prvo moštvo: Kuder M. VIII., Dolenc V-, Dular VII, Rizmal V., Benedik VI., Bele VI-, Kit VI., Kuder V., Eržen VI., Lovšin VI. in Cvar VIII. (rimske številke pomenijo razred gimnazije, ki ga je dija*-tisto leto obiskoval). Kapetan moštva je bil Kit. Ker smo kar trije člani stanovali skupaj. Je bil na našem stanovanju nekak štab, kjer smo hranili tudi žogo. Komaj smo pokosili, smo že pričeli s treningom in to kar po ulici mimo sodnije, čez Ljubljansko cesto na Loko, saj prometa nismo ovirali, avtomobili so bili takrat še bele vrane, le nekaj šip smo med potjo razbili. Na Loki smo si postavili vrata za gol. Loka je bila ted^i mnogo manjša kot danes m ?ato je moralo biti tudi igrišči manjše in ni zadostovalo predpisom. Ko smo mislili, da znamo dovolj brcati žogo, smo napovedali tekmo ljubljanskim višjim gimnazijcem, ki so povečini igrali v Iliriji. V Ljubljano nas je spremljal prof. Gorjanc. Igrali smo na igrišču Ilirije in doživeli strahovit poraz — 12:2. Tekmo je vodil sodnik Beteto. Poraz je povzročil največ naš vratar Kuder. Ze preje nismo bili z njim zadovoljni in smo hoteli postaviti drugega vratarja, vendar je dosegel, da je ostal na svojem mestu, največ zaradi tega, ker je bil pač osmošolec in se mu nismo upali ugovarjati. Nosil je naočnike — ščipalnik, in ko je bil nasprotnik pred našimi vrati Je Kudru od razburjenja ščipalnik padel na tla, medtem je pa nasprotnik z lahkoto zabil gol. Ljubljančani so bili 4eh-nično neprimerno boljši, saj so trenirali pod strokovnim vodstvom. Tudi igrišče ie bilo za nas preveliko In smo se hitro utrudili. Neki črni lgra- v e\cc••••••••••• ,*-.«.,». .«..«..•-.»..«..»..«..«. *..»..«. .•',*■.•..«..•- .«..*..«. .„.»...,......... .»«0^^«^..»..»....... ....«..»,..,............... .»..#. • ^......................... ................................, ... ......... .....m*. ......... ,«„., ....... Novomeška opekarna ZALOG RUDNIKI KREMENČEVEGA PESKA » KREMEN« NOVO MESTO nudijo vsem industrijskim podjetjem kremenčev kamen, petek, prah, razne bentonite, krede in gline — Ponudbe t vzorci na razpolago Ob dnevu občinskega praznika Novega mesta pozdravljamo vse prebivalce in pošiljamo borbene p ozdravel IZDELUJE KVALITETNO STRESNO IN ZIDNO OPEKO Delovni kolektiv se s čestitkami pridn^je praznovanju občinskega praznika mestne občine Novo mestol ................................................ NOVO MeSTO, Trdinova c. 40 Izdeluje vse vrste pohištvenega In stavbnega mizarstva. — V tapetniškem oddelku postreže strankam s tapetniškimi izdelki. Celovnl kolektiv čestita Novemu mestu k občinskemu praznikul .......................................................... ia%is.ta> .•..«.»...»..»............. ^io,o.0.o.o.CJ.o,o.o.o,o,o.o.oic),o.oa=«=>.o.o.c..o,o.o.o.o,o.o.o.o.o,o.o.o,o.c.o.o.o.o.o,o.o,o.o.o.oeS. 2 II 1^ ^/sf^ T ICIla'fi 11 tekstilna tOVarna POsu,a za občinski praznik Novega mesta ■ 0 } I V\Jr V II -i\.^i« \ r\ 1 ! r\ M K1^ O rT^S \ vsemu prebivalstvu iskrene čestitke <3 ■ OlOlOIOlOlOlOlOtOlOlOiOiOIOlOI NOVO MESTO in borbene no zdrave. oioic-i^ioioioioioioioioioioioios OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI ^35429 JBJrau s »DOLENJSKI UST« Sfer. O OIOIOIOIOIOIO Čestitkam ob občinskem praznika Novega mesta se pridružuje tudi j KMETIJSKA f ZADRUGA ! ? j straži f ! • i Moioioioioiot ■OIOIOIOIOIOIO 8 hvaležnim spominom na borce, ki so nam priborili svobodo pozdravljamo občinski praznik Novega mesta! Okrajni odbor ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV NOVO MESTO >•••• <•*.«. .«..*..». .*..«»«, ■ OIOIOIOIOIO I K občinskemu prazni- i • ku Novega mesta I Iskreno Čestita f KAMN0SEŠTV0 ! IN CEMENTNI i IZDELKI ! Novo mesto t i 1 Kolektiv hotela t ! „Kandija" 0 H 0 ■ 0 ■ o m o o ■ o ■ Novo mesto 0 izdeluje kamine, krušne peči. Štedilnike ln keramične Izdelke. q OB OBČINSKEM PRAZNIKU - BORBENI POZDRAV! ■ IIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO telefon 141 Nagrobni spomeniki, i teracerska dela itd. I se priporoča za obisk in hkrati Čestita k občinskemu praznikui Ob dnevu občinskega praznika Novega mesta čestita vsemu prebivalstvo Mestni odbor RDEČEGA KRIŽA Novo mesto Naše žrtve naj ne bodo zaman! OIOlOlOlOlOBOBOCOIOlOlOlOaO 0 TRGOVSKO PODJETJE Okrajna opekarna PREČNA čestita k občinskemu prazniku NOVEGA MESTA1 * Izdelujemo kvalitetno zidno opeko Rasna umetna gnojila, Ikropiva ln praiiva za zaščito rastlin ter poljedelske stroje in orodje — dobite po najnižjih re-gresiranih cenah v KMETIJSKI ZADRUGI Novo mesto Kmetovalci in Kmetijske zadruge poslužujte se teh ugodnosti In priglasite svoje potrebe In želje pravočasno. Iskrene Čestitke Novomeščanom za občinski praznik pošilja ELEKTROTEHNIČNO f\ 3DJETJE NOVO MESTO, Glavni trg 30 Telefon 126 Elektroinstalacija Elektromehanika A4tft#ehatiika »IZBIRA« trgovsko podjetje Novo mesto ■e priporoča potrošnikom za nakup blaga v vseh specializiranih trgovinah ▼ njegovem sestavu. Vsem novomeškim občanom čestita k letošnjemu občinskemu praznika! ■»•• limiiii .»».i ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE — NOVO MESTO odkupuje: poljske pridelke, vino. Industrijske rastline, živino, les Itd. V svojih poslovalnicah nudi potrošnikom: meso, mesne Izdelke, alkoholne pijače ter premog in drva za kurjavo. * * * Novomeščanom iskreno čestitamo k občinskemu prazniku 1 PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU NOVEGA MESTA! OBČUTNO SMO ZNIŽALI CENE VSEM STORITVAM! OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE! KOLODVORSKA RESTAVRACIJA NOVO MESTO ioioioioiaioioioioioioioioic nudi svojim odjemalcem žeieznino vseh vrst O gradbeni material, usnje In lovske potrebščine, g Oglejte si naše zaloge! g Borbeni pozdrav prebivalstvu Novega mesta ■ za drugi občinski praznik! 'Oioioioioioiaioioioioioioi Trgovsko podjetje »TOBAK« NOVO MESTO - Glavni trg 31 s sedežem v Novem mestu in podskladiščem v Trebnjem s svojimi maloprodajalnicami čestita k občinskemu prazniku Novega mesta! Nabavljajte najboljšo izbiro tobačnih izdelkov, vžigalic in poštnega materiala pri našem podjetju! OIOBOIOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIO. u u ■ TRGOVSKO PODJETJE ■ ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ ] o ■ o ■ o ■ o ■ o o l o Kvalitetno, poceni ln sveže špecerijsko in kolonialno ■ blago, alkoholne pijače, delikatese, kruh, pecivo, 0 sadje, zelenjavo itd. dobite samo v prodajalnah Q n 0 trgovskega podjetja PREHRANU - Novo mesto pridružujemo se čestitkam za 29. x.l ■ OIOIOIOIOIOIO! OIOIOIOIOIO I OKRAJNA ZADRU2NA ZVEZA Novo mesto s svojimi podjetji pošilja borbene pozdrave in čestitke vsemu prebivalstvu partizanskega Novega mestal • Ob drugem praznovanju občinskega praznika Novega me- • sta želimo vsema prebivalstva še mnogo uspehov in po- šiljamo borbene pozdrave! t i PODJETJE Novo mesto 2 »Z A R J A« 2 0 NOVO MESTO 0 J* vam nudi tekstil in galanterijo v svojih trgovinah: « m »MODA«, »SNEGUUČICA« ■ Q pohištvo in steklo v Q ■ »OPREMI« " U iivua v U 0 »K0L0NIALE« Q g ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK! q OIOI OIOIOIOIOIO! OIOIOIOIOIO' •••••• .•»■.••••••••• >••.••••« .(■■#••*■■*-••.'• - •«•#•»••••••••••••••■••• ••••••• • i 1 TRGOVINSKA j j ZBORNICA { za okraj I NOVO MESTO ČESTITA S SVOJIM ČLANSTVOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU NOVEGA MESTA! % m - Delavci in nameščenci kolektiva Industrije obutve Novo mesto čestitajo vsem prebivalcem Novega mesta k občinskemu prazniku 29. oktobra I PIOIOIOIOBOOOBOEOIOSOIOIOIO, UPRAVA ZA CESTE LRS TEHNIČNA SEKCIJA NOVO MESTO 0 J P I i ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU NOVEGA MESTA — 29. 0KT0BRAI Trgovsko podjetje »PETROL« Novo mesto čestita k drugemu občinskemu prazniku Novega mesta! • Cenjene odjemalce obveščamo, da imamo na zalogi vse vrste naftinlh derivatov, s katerimi lahko postrežemo v vsaki količini. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO AVTOPROMET MSA3I54/U? iti MiJMX34 3MT23M VIT>3J0M - tovorni in avtobusni promet »N0V0LES« Dolenjska lesna industrija NOVO MESTO s svojimi obrati: žago v Soteski, z žago ln parketarno v Straži In galanterijskim obratom v Novem mestu, nudi odjemalcem vse vrste rezanega lesa, bukov in hrastov parket, galanterijske Izdelke In zaboje. Kupuje vse vrste hlodovine po najvišjih dnevnih cenah. Za vsa cenjena naročila In ponudbe se obračajte na komercialni oddelek podjetja — telefon 109, Novo mesto. Za 29. oktober - občinski praznik Novega mesta -čestitamo vsemu prebivalstvu I NOVO MESTO m crjattcf Potniki! Z našimi avtobusi ugodno potujete. S kamioni pa prevažamo vse vrste blaga. Priporoča se kolektiv podjetja in čestita k občinskemu prazniku Novega mesta! -*..>..*. ,*..*..«. .»«»»« r«..«. M0T0N0NTAZA IN AGROSERVIS Novo mesto« Zagrebška cesta ima na zalogi vse vrste gum, avtodele, bencinske črpalke, olja, bencinske stroje — kar lahko vsak don dobile po na|nlž|lh cenah Za občinski praznik Novega mesta iskreno čestitamol * -k INVESTITORJI fvrpaju QVOH zadružnega in državnega sektorja! • ŽELITE strokovnega nasveta, kdo bi vam vaše gradnje izvršil solidno In po zmernih cenah? ^assi *n >iojv * -idbu^oQ — : mmm se na delovni kolektiv SGP PIONIR, Novo mesto ki bo s svojim strokovnim kadrom in stranskimi obrati vaše želje najbolje izpolnilo! \ Ob občinskem prazniku pošiljamo partizanskemu Notu >e4u borbene pozdrave in čestitke.' 'jpoioioioi bioioioicr-^ioioi^ioioipici^ •'Moioi^ioicioiokbi tfttv. 43 DOLENJSKI LIST Stran tj Novomeški pevci v Dol. Toplicah V soboto 16. oktobra zveče* Je v Dolenjskih Toplicah KD > Dušan Jereb* iz Novega mesta priredil koncert. Pevski zbor slovi kot zelo dober zbor ne le po Dolenjski, temveč tudi po Gorenjski, saj je imel že več nastopov in je povsod navdušil t lepo sloveosko pesmijo. V Dol. Toplicah pa je 28 pevcev izvedlo koncert pred 50 poslušalci. Kje so vzroki? Toplica u i so znani, da ljubijo petje« saj so imeli leta in leta svoj pevski zbor in si ga spet žele imeti. Vzroki so to- rej drugje. Napaka je bila. da se organizatorji koncerta niso pogovorili s KUD Dol. Toplice, s prosvetnimi delavci itd-, ki bi jih poučili s krajevnimi običaji, ki so v zvezi s kulturnimi prireditvami. Tako so koncert izvedeli v zdraviliški dvorani in ne v zadružnem domu, kjer so običajno prireditve za širšo publiko. Poleg tega pa je bila v Toplicah isto-časno še kino-predstava in za majhen kraj« kot so Toplice sta pač dve prireditvi naenkrat preveč; filmsko pred- Kras in odmert po katastru Za ljubenski tn lubanski Erič je znano, da ju Kras vse olj požira. Vinogradi, ki so še pred sto leti zelenili prisojna pobočja, beže v dolino-Z njimi beži tudi rodovitna lemlja. Ostaja le grušč in ka- RibniJki vodovod V kraju Ravni dol na obronku Ribniške doline so že pred vojno zajeli močan studenec Nadaljevati z gradnjo vodovoda, ki bi napajal okoliške vasi in ojačal ribniški vodovod, pa vsled pomanjkanja sredstev niso mogli. Po osvoboditvi jo ljudska oblast razumela težnje prebivalcev in prispevala 6 milijonov, od tega občinski ljudski odbor Ribnica 2 milijona. Z deli pri novem vodovodu so začeli letos v maju. Ker je teren, koder bo vodovoa napeljan zelo kamenit, so te dela zavlekla, bodo pa končana Še v tem mesecu. Pohvaliti moramo požtvovalnost vašča-nov Kota, ki so s prostovoljnim delom zgradili vodni rezervoar in tudi drugače pomagali pri gradnji vodovoda. Novi vodovod je speljan skozi vas Brinje, Briničani pa si tudi žele pitne vode, ki jim jo sedaj primanjkuje. Podobne želje imajo v zadružnem domu v Jurjevici. Da bi lahko ustregli tem željam, bi bilo potrebno še okrog 3 milijone dinarjev. Mislim, da je sedaj najlepša prilika, da pridejo tudi ti ljudje do f»itne vode in upamo, da bo judska oblast tudi tokrat prebivalcem ustregla, saj so pripravljeni sami pomagati pri razširitvi vodovoda. Uršno selo In mlin Uršna sela so nekako prirodno središče gornje sušiške doline, bivših kočevskih vasi in naselij pod ljubenskim hribom. V vasi sami in okolici je vse več delavstva, ki se vsak dan vozi v novotneSke tovarne in podjetja na delo. Resnica je, da je šele železnica gospodarsko vzdramila kraj in mu razkrila večje možnosti zaslužka- Hkrati z zavestjo, da bo vas in okolica dobila z novo zgradbo moderno trgovino in gostišče« raste tudi želja po prepotrebnem električnem mlinu. Ljudje vozijo sedaj žito z vlakom ali konji v novomeške mline ali pa v Dol. Toplice, Rumanjo vas in Vavto vas. kar je daleč tudi 8 Ho 14 km Moderen električ. ni mlin v vasi ali kje v bližini je neobhodno potreben. B Zlebie Most čez vaški potok na cesti Kočevje—Ljubljana je že cWgo terjal temeljito obnovo. Bil je lesen in ves trhel. Pred nov most, ki bo 7.amenjnl starega Gradnja hitro napreduje in bo most po vsej verjetnosti že letos služil svojemu namenu Bo betonski in dolg okrog 6 metrov Z razbito steklenico ga Je poškodoval Zaradi lahke telesne poškodbe s* je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Novem mestu Alojz Zavodnik iz IflsV rične vas!. Z drugimi vred je bil 18. julija letos v gostilni v Zagradcu. Nenadoma ]e nastal v gostilni sploHen preten pri katerem Je hotel menda Zavodnik zaščititi nekega prijatelja. Pri tem Je sam skupil udarec do glavt Se sam ie potem poarabll za steklenico in z nlenim grlom pMkodovil Jožeta Mestnika. Nadaljnji pretep le prer>rečll na dopustu ■e nahaja loči poročnik I,M f B.. ki le z energično interven-cilo soravil pretepače na prosto- Tudi nJega Je pri tem Zavodnik opraskal s grlom %tr-klenice po roki. "•vodndk Je na sodišču trdil de ir navzlic mladosti •lin'1 pozabil i v in se prav ničesar n» „^•ninja. Va samo. da Je n*k do kar Iznenada začel delit krepke bunkc po tujih glavah —> tudi po njegovi. Obsojen je bil na mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let ter plačilo stroškov, ki «o dokaj visok}, kar 3.705 din. menje. Mnogo ljudi ne ve da. nea nič več o starih vinogradih. Da so pa nekoč le zavzemali pretežni del sedaj nerodovitnih prisojnih pobočij, je povedala nekaterim vinogradnikom davčna odmera po katastru. Mnogi posestniki namreč po vojnih letih niso sproti prijavljali opuščenih vinogradov in drugih sprememb na vinorodnih pobočjih, ob vi. sokem davčnem količniku za vinogradniške parcele pa je postalo jasno, da so tudi za opuščene vinograde obremenjeni« Zato si danes še bolj kakor prej žele geometra, da bi staroavstrijski kataster "dopolnili s stvarnimi podatki. Pa ga že od pomladi zaman čakajo. stavo bi bilo treba odpovedati. Navzlic temu pa bi bila udeležba še vseeno boljša, če bi vsaj lepake — vabila na koncert prej razobesili. Tako so jih Toplicam zagledali šele v soboto zjutraj- Torej: drugič je treba take prireditve organizirati malo boljše, ker je v Toplicah in okolici veliko ljudi, ki bi radi prišli na k on. cert. Kdor pa je novomeške pevce v soboto poslušal, je zadovoljen odhajal domov. Zapeli so tako lepo, da jih poslušalci zlepa ne bodo pozabili. A. P« Predgrod ob Kolpi Na kaj nenavaden način so prišli člani lovske družine do plena na skupnem pogonu 16. okt. Se predno so se razšli na stojišča, so zagledali v grmovju divjo svinjo s mladičem, kjer je kar mirno taborila. Ker so imeli vsi lovci tedaj še prazne puške, se je razvila prav tekma, kdo bo prej napolnil puško in užgal po svinji. Vse je prehitel občinski tajnik Drago Aupič, ki je po. tem z enim strelom ubil staro, okoli 100 kg težko divjo tvi« njo in 20 kg težkega mladega ščetinarja- J. S. Zbor volilcev na Čatežu V sredo, 20. oktobra smo imeli prav lepo uspel zbor volivcev za Čatež in okolico, kjer Je prebivalstvo Že celo Želelo bližjega stika s svojim zveznim poslancem Kako dobrodošel nam de bil tov. Niko Šilih, Je pokazala velika udeležba ha prisrčen sprejem. Zbor je s pozdravom pričel okrajni odbornik domača vo'llne enote. Govoril je o delu občinskega odbora in o gospodarski analizi občine Velika Loka. Nato Je zvezni poslanec tov. Šilih v zanimivem daljšem govoru pripovedoval o gospodarskih uspehih v državi in izven nje, o zunanji politiki ln velikem ugledu, ki si ga Je pridobila t. oktobra lani so se sbrall v Pogleda a na praznovanje 10-obletnlce zbora Na sliki: Belokranjski vse Slov« v KOB. Jugoslavija v svetu. Omenil Je važnost sporazuma v tržaškem vprašanju ln s tem omogočenem sodelovanju t Italijo, obnovitev stikov s vzhodnoevropskimi državami in i« mnogo aktualnega. Vss nam Js povedal tako lepo in preprosto, da smo ga vsi pozorno poslušali. V diskusiji Je tovariš poslanec odgovarjal na razna vprašanja volivcev, tolmačil nekatere uredbe in dajal koristne nasvete za pravilno izvedbo. Kmete je zlasti zanimalo vprašanje socialnega zavarovanja gospodarjev ln poslov na kmečkih gospodarstvih ter plačevanje taks za sečnjo lastne potrebe. Na vse so dobili primarna fojaatUIa. Šentjernej 21. oktobra je bila na našem pokopališč« žalna svečanost za padlimi borci in talci, ki so jih bili na ta dan Nemci na svojem pohodu ubili v Šentjerneju in drugod ob cesti. Svečanost je začel pred. sednik občine Dodo Majzelj z lepim govorom, šol. mladina je deklamirala več pesmi, gim. pevski zbor pa je zapel dve žalosijajki. Nato so števil, ni venci, M jih je spletla šol« mladini, pokrili prerane grobove dMffll žrtev. V sobtfo M, oktobra p« smo se spomnili Đbfva Zd reisu ih »■sodov. N« osnovni Ml so govoriH o posaesMJ tega dnsva Kino KRKA Novo mesto Od 29. oktobra do L novembra: švedski film Margit. Od t. do 4. novembra: ameriški barvni film Plamen tn puščica. Kino Dolenjske Toplice SO. in II. oktobra: Italijanski film Ftgaro. 6. In 7. novembra: francoski film Umor v paril ki Četrti. Kino Črnomelj Od 28. do 31. oktobra: Me] sto profesor. Od z. do S. novembra: Pohod v džunglo. Kino Jadran Kočev|e Od 29. do II. oktobra: ameriški fUm Obzorja na zahodu. 5. in 4. novembra: mehiški dim Rio Bscondido. Kino Loški potok M. ln 31. oktobra: mehiški film En dan življenja. 6. ln 7. novembra: ameriški film Prostor na sonca. Mali oglat! 10.000 DIN DOBI, kdor ml tako] priskrbi službo čuvaja, vratarja, skladiščnika ali slično. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Usta. 088) PRODAM do 10 A2 panjev čebel po 4 do 5000 din, radio za 10.000 din, malo ročno mlatllnlco za 15.000 din, vejanico za 7.000 din, In lep mlad vinograd ter nekaj gozdnih pavcoL Naslov pri upravi Usta. (387) PRODAM 0.33 ha gozda, eno uro od Novega mesta. Poizvedbe pri Turku Novo mesto. (387) ZA PRANJE volne, finih tkanin svile, nylona oerlona (T0©GD >Ot»SSSSOW SPORT IN TCLKNA VZGOJA Morda bo kdo dejal: Kako naj invalid brez noge aU celo brez obeh, brez roke, brez očesa sli s kakimi drugimi težkimi poškodbami aktivno ln uspešno goji šport v litih panogah in pod istimi pogoji kot zdrav človek. Popolnoma razumljivo Je, da zdrav človek aH pohabljen brez Čvrste volje ne more doeečl ničesar ln nikjer. Invalidi šlrom Slovenije ln Jugoslavije so pokazali, da Jim trpljenje ln žrtve v vojni niso vzele volje, čeprav ao posamezniki na telesu onesposobljeni tudi za ato odstotkov pridobitne sposobnosti. To se lahko ugotovi na podlagi dejstva, da invalidi danes predstavljajo močan faktor v splošnem družbenem življenju In delu. Hkrati ko opravljajo svoje službene In druge obveznosti v korist naše skupnosti, pa se veliko število Invalidov bavl tudi • športnim delom. Invalidi Novega mesta tudi ne zaostajajo za svojimi tovariši lz drugih krajev naše dežele ln se trenutno udejstvujejo v kegljanju, streljanju tn šahu ter so v teh panogah športnih ln družabnih iger dosegli v zadnjem času Že lep napredek. Se večji napredek v športnem delu pa bi lahko dosegli, če bi posamezni tovariši nastopali bolj enotno in disciplinirano, pa tudi škodljive sebičnost) tn nepravilnih odnosov b) se morali otresti, kar bi nedvomno veliko pripomoglo k Izboljšanju dela v organizaciji In v vseh vejah udejstvovanja Invalidov Mliilmi. da Je žalostna ugotovitev, da zaradi deljenih mnenj nekaterih tovarišev pride do zastoja ln da se te stvari kljub prizadevanju ostalih do sedaj niso mogle zadovoljivo urediti. Sotovarlsem-invalidom, tistim, ki ao vedeli in to vedo tudi danes, ker so nekateri celo zaposleni na tem organlzacljsko-gOHpo-darakem področju, pa bi rad položil na srce tiste besede, • katerim! «mo Jih že večkrat vabil) v krog našega organizacijskega dela. Mislim, da ni pravilno niti tovarlško. da posamezniki stojijo ob strani ln ae celo posmehujejo prizadevanju tovarišev, ki ao aktivni član) invalidske organi satu«. Kdor izmed nai bi zagotavljat, da j* »vojo dolžnost do družbe izpolnil, «e zelo moti v svojem mlšltenju. Se bolj v zmoti pa Je. če misli, da bo kdo drug namesto na* opravil tlato delo, kt nam kot enakopravnim Članom človeške družbe pripada ln amo ga dolžnt opraviti tam!, čeprav amo več aH manj oneapoanbljenl za delo. Poleg tega pa moramo pohvaliti tudi nekatere aktivne In delavne člane naše organizacije, aaj po njihovi zaslugi organizacija uspeva in krepko razvija evojo dejavnost. Ne mislim Imenovati niti slabe niti dobre delavce in aktiviste naše organizacije, ker o tem lahko Izrečejo evojo oceno ljudje, med katerimi dotični to* varlšt tlvljo In delajo. Dejstvo pa Je, da oatall kraji Slovenije morda boli poznajo naše delo, kot pa ga poznajo (n cenijo tisti, s katerimi amo v vaakodnevnlh stikih. kden takih primerov Je tudi sreOanJe med Invalidi lz Novega mesta in Invalidi tt Celja. Tako so na primer v nedeljo, dne n. oktobra, organizirali Invalidi No- invalidi med športniki veza mesta športno tekmovanje, katerega so ae kot gostje udeležili Invalidi lz Celja. To srečanje Je Imelo prijateljski značaj in ae je razvilo v veliko manifestacijo prijateljskih odnosov, kar ne more biti m ne bo nikdar pozabljeno. Kljub temu, da smo se v teku tekmovanja borili vaak na tvoji strani za dosego čim boljšega mesta, pa nam bo vedno ostal v spominu prizor, ko smo se na Železniški postaji poslovili a toplo m iskreno željo: Na svidenje! Tekmovali smo v kegljanju, streljanju ln šahu. V kegljanju ao Novomeščanl zmagali z rezultatom 242:194. V atreljanju to zasluženo zmagali gostje s 608:477 krogi. V šahu pa ao prav tako zmagali gostje z rezultatom 4:2. Po končanem tekmovanju je tovariš Zoran Frane, predsednlK okrajnega odbora ZVVI Novo mesto, pozdravil goste, Jim čestital k zmag! ter Jim Izročil spominsko darilo. Za gostoljubnost sa Js zahvalil predsednik okrajnega odbora ZVVI Celje tovariš Prezelj Marko, ki je Novomeščanom izročil krasno spominsko darilo ter Izrazil željo, naj bi ta skromno darilo dolgo časa apomlnialo na prijetne ure, katere ao preživeli celjski invalidi pri tvojih tovariših v Novem mestu. Po skupnem kosilu ao nas celjski tovariši zaputtill ln odšli na postajo, kamor to jih novomeški Invalidi spremili ter jim še enkrat krepko stisnili roke v alovo. S tem pa za nat še ni dokončano delo za letot, ker tmo namreč pred tekmovanjem za prvenstvo republike Slovenije Za to tekmovanje, kt bo v Mariboru 20. tn 21. oktobra, ae novomeški invalidi temeljito pripravljajo, tako da bi predstavili Novo mesto ln svoje člane v kar najboljši pripravljenosti ln jih počastili tudi s čim boljšimi rezultati ZP Za boljšo dejavnost dolenjskih šahovskih društev Šahovska Igra js tudi na Dolenjskem zavzela tisto mesto, ki Ji pripada. Zadnje čaae opazimo velik razmah v delovanju nekaterih šahovskih društev, Naša šahovske enote delimo na tiste ki obstojajo le na papirju ln tiste, ki so delavne tn skrbe za napredek svojega članstva Medtem, ko so delavna društva znana že vsem, pa slišimo prav malo ali celo nič o društvih, ki ao bila ustanovljena pred leti In sedaj spno Pa tud! med tem! je razlika. Eni vaaj odgovarjajo na pozive ln od časa do čata sodelujejo na tekmovanjih, druga pa še tega ne store. Med druge spadajo društva Iz Ribnice In Metlike, kt te za letoSMe moštveno prventtvo tploh niso odzvala. Kaj Je temu kr1vo7 Verjetno je kriv odbor. k1 ne dela. Športni dan v Metliki Tudi v Metliki te je razvil sport že do kaj visoke ttopnje K temu Je pripomogel največ flzkulturnt učitelj Slavko Ra1 mer, kl Je a tvojim znanjem ln delom navdušil mladino za razne športne panoge. Mnogo dobrih športnikov «e Je že razvilo v Metliki pod Rajmerjevlm vodstvom Saj sta Iz Metlike Izšla tudi Plut ln Kastellc, sedanja republiška prvaka v metu kopja Pričakujemo, da ae bo tu razvilo še mnogo dobrih športnikov. Potebno med pioniru metliške nižje gimnazije Je mnogo navdušenih telovadcev To to pokazali pionirji v torek IS oktobra, pr) športnem dnevu ko ao tekmovali med seboi v raznih športnih panogah. Zanimiv Je bil tek na 750 metrov, ko to tekmovalci napenjali vse ttle, da člmprel prispejo na cilj. NaJbolJ-4' rezultat Je odnetsl četrtošolec Ilenlč. ki 1e v zelo kratkem čaau prvt pritekel na cilj Tudi pri malem rokometu ln odbojki te bilo živo ln ao fantje kar dobro zaigrali V Igrah to bili zmagovalci večinoma četrtošolel, ki ao premagali tret1*šnlee t dobrim rezultatom v rokometu In odbol-kl. Dobri rezultati to btll tudi v metu kopta ln krogle, kajti mladi športniki ao napeli vse sila, da se primemo Izkažejo. I. K. Talce odbor« je treba zamenjati z agtlnejšlml, kl bodo akrbell za tekmovanje. Takrat as ns bodo ponavljali primeri, da bi šahisti lz takih društev izstopal) ln ae vključevati v delavnejla. Poleg teh obstojajo še društva v Trebnjem, Ivančnl gorici (Stični), Straži. Toplicah Itd., ki doslej še sploh nlRo registrirala svojih članov pri 9ZS. Divji šah hrom! delo šahovskih društev. Zato js naloga odborov, da take »divje« šahiste organizirajo in vključijo v svoja društva, kl pa morajo b)tl tudi registrirana. Odslej neiigistrlranlm šahistom ne bo dovoljeno nastopati na tekmovanjih (enako ne društvom). Drug kvaren vpliv, ki te je zadnje čase razpasel v Kočevju, le lahtranje za denar. Jasno Js, da taki pojavi zavirajo napredek šaha ln je treba proti nJim oatro nastopiti Za boljše delovanje dolenjskih društev Je potrebna tudi tesna povezava med njimi, kl Je dotlej nismo opazili. Iransko leto je še obstojni Dolenjski okrožni šahovski odbor (DO PO), ki pa je bil zamenjan i okrajnimi šahovskimi odbori Pokazala pa ae je slaba stran teh odborov. Vsak odbor Je, razen novomeškega, vključeval te eno al! dve moštvi In deloval le v tem okviru Povezave nI bilo. To as Je Izkazalo, ko je bilo treba pripraviti reprezentanco Dolenjske ca dvoboj t Primorsko na 50 deskah. Prav tako nI bito mogoče teatatrltl nit) B-P1anske reprezentance za tekmovanle v Portorožu kl Je bilo v začetku oktobra. Razna prvenstva Dolenjtke to bila prepuščena pobud! posameznih društev Tako Je moštveno prvenstvo Dolenjtke. kl js lepo uspelo, organiziral Sr> Novo mesto, čeprav b1 bila to naloga vseh treh okrafnlh odborov Občutno ae pozna, da manjka neki osrednll odbor, ki bt za to akrbel Zato le umesten predlog, da bi te ta brzopotezno prvenstvo Dolenjske, k! bo Ž9 novembra v Novem mettu. zbrati tudi predstavnik! vseh do!en1«klh šahovskih enot ln F.kiennl) tudi o morebitni oživitvi DOSo Predlog 1e podprla tudi Šahovska svtas Slovenija, kl bo OoalaJa tvojega zastopnika. M. šahisti za občinski praznik ker odpade brzopotezno prvenstvo Dolenjske, ki bi moralo biti v nedeljo 31. oktobra v Novem meatu, to šahisti Novega mesta pripravili zanimiv dvoboj na 20 deskah med reprezentancama Novega mesta in šole rezervnih oficirjev. Ker to tudi šahistl-vojaki zelo močni Igralci ln precej Izenačeni, pričakujemo zanimivo borbo za vsako točko, ker bo razlika verjetno zelo majhna. Dvoboj bo v četrtek 28. oktobra ob M. url v Domu J L A Novo mesto, —m Reprezentanca Novega mesta v Celju V nedeljo, 31. oktobra, bo v Celju brzoturnlr mest, na katerem bo sodelovala tudi 8-članska ekipa Novega mesta. Ekipa bo naatoplla v tvoji najmočnejši postavi ln ima precej upanja na dober plasman. V ekipi bodo igralci: Sitar. Skerlj, Sila, Hof, Fink, dr. Golež, Bilbija In Avtee. Rezerva bo Popovie. Želimo jim čim več uspeha l —m Redna vadba TVD Partizan Novo mesto Js v telovadnici Osnovne lole Novo mesto po sledečem urniku* Molki podmladek ob ponedeljkih od 17—18 Mladine l ob torkih ta petkih Od 17—19.30 C I a n I ob torkih ta petkih od 20—21 Žensk! podmladek Ob »redah od 17—11 Pionirke ob torkih In četrtkih od 12.30—13.45 Mladinke ln članice ob ponedeljkih ln četrtkih od 18 do 19.30. Prvenstvo črnomaljske gimnazije v atletiki Preteklo nedeljo ao atleti gimnazije v Črnomlju Izkoristili zadnje lepe dni ln priredili svoje prventtvo v atletiki. Vil rezultati to zadovoljivi, Če upoštevamo pri teku, da Je en krog okoli stadiona 150 m in da to zavoji zelo ostri. Gledalcev je bilo sorazmerno dosti ln eo bili zelo objektivni Skakalci te iz dneva v dan popravljajo. Prav tako tudi metalci diska. Slabi rezultat! v metu kopja pa opravičujejo VBe metalce zaradi slabega naleta. Najboljši so bili atleti B. razreda, kl Imajo v tvojih vrstah tri republiške prvake tn ao zrušili nekaj rekordov: v višini (162), disku (30,22). v troskoku (10.54). Tudi osmi razred Je zadovoljiv Izven konkurence Je nastopil član »Odreda« Molk. kl Je bil prvi na tristo metrov In troskoku (42,0 oziroma 12.17) Presenečenj nt bilo. razen zmage Mušlča nad Kottel-cem tn Vardjana nad Zunlčem V štafeti, k! Je bila zadnja točka programa tn najbolj razburljiva je Slmonlč že v prvem krogu Dridobll zmago za šesti razred, itafeta 600 V 450 V 800 V 150: s« vso materialno odgovorno«! vodja društva. OGZ Novo mosta. Službene vesti OGZ t. Na osnovi sklepa sekretariata, da bi dobili dobre strojnike, bo , okrajna gasilska zveza organizirala tridnevni tečaj za strojnike v Dol. Toplicah. Stroške za prehrano ln prenočišča bo krila zveza. Predvidoma bo ta tečaj od 21 do 23. novembra. V tečaj to v prvi vrsti dolžna poslati strojnike vsa ona društva, kl to v zadnjih letih prejela nove motorne bri-zgalne ln tista, kl nimajo izpra-šanlh strojnikov Prijave brezpogojno pošljite do 8. novembr* na našo zvezo. V prijavi naj bo Ime ln priimek, rojstni podatki, od kdaj Je gasilec ln koliko časa opravlja funkcijo strojnika. Vsi tovariši, ki bodo napravili strojniški Izpit, bodo dobili oosebno spričevalo in čin tzprašanegn gasilca. Tečaj je nujno potreben zaradi Izredno velikih okvar prt naših motorkah. 2. Pri raznih prireditvah, kl to imele širši pomen tn kjer to sodelovali tudi zastopnik! okiajr.e gasilske zveze, je bilo opaziti, da j ai razni člani sposojajo uniforme in Jih nosijo, ne glede na funkcijo al! čin, k1 Je označen n« uniformi. Opozarjamo, da Je v emlslu disciplinskega prav'lnlka i to ttrogo prepovedano. Prav tako se zgodi, da mlajši člani nosijo značko za dolgoletno službovanje, ki Jim gotovo ne oripads Tudi to Je v smislu pravHnlka prepovedano Opozarjamo, de bomo odslej vse take prekrške kaznovali. Spodaj imenovana društva It sektorja Mokronog obveSčamo, da bo društveno -»cenjevanje -Jne 7. novembra IBS4 do nasledniem razporedu: PGD Sentrupert ob 7.30 urt PGD Mokronog ob 9, url, PGD Trebelno ob 11 url; PGD Sveiikrlž ob 12. uri: PDO Svetirok ob 13. url; OOD Vetlk! Clrnlk ob 14.13 ur. Društva naprolamo, da se zt ocenjevanje dobro pripravijo da ne bo nepotrebnega čakanja Sektorsko poveljstvo Dol. To SHo* obvešča vse povel'nJke PGP sektorja Dol. Toplic«, da Si konferenca dne 7. nov. 1«5« ob n,30 url v gasilskem domu PGD Toplice. OGZ Novo mesto. DOLENJSKI CIS3 Štev. 43 *lanea Vajkart Valvazor NOVO MESTO Mesto Rudolfsvoerth, sicer navadno Neustadlein imenovano, v kranjskem jeziku Novo mesto, v latinskem Rudolf-vjertha ali Neostadium, spada k Dolenjski in leži med Ljubljano in Karlovcem osem milj od mesta Ljubljane bi šest od Karlovca, od Metlike pa tri... Novo mesto leži ob reki Krki: čeznjo je zgrajen čeden lesen most. Dviga se na lepem griču in je od narave utrjeno; vendar pa je obdano s hribi, pobilo. Ker so se tako pogumno držali, je cesar Friderik naklonil meščanom imenitne suoboičine in jim tudi douoltl, pečatiti z rdečim voskom. Čeprav dedni sovražnik s svojimi roparskimi kremplji tega mesta ni mogel porušiti, je vendar z raznimi barbarskimi upadi neznansko škodo prizadejal kraju samemu in deželi okoti Novega mesta, kakor je najti v letopisih v letu 1469, 1492 in 1547. Leta 1547 so dvakrat prišli pred mesto t«, so v okolici vse pokvarili. In kakšno gorje je v Novem mestu povzročil element ognja! Leta 1576, pred pustom, je mesto zgorelo. V 1583. letu je nenasitni požeruh požrl, kar je od zadnjega požara ostalo in kar so na novo sezidali. Leta 1605, dne 3. oktobra, je ogenj zagrabil trg in upepelil več ko šestdeset hiš. Da, še pred kratkim. 1664. letu, je mesto na žalost mo- Taka je bila dolenjska metropola okrog; leta 1670 (Is Valvasorja) ki so uečji in višji od mesta samega, tako da se dd prav lahko s topovi strahovati: brez njih pa sovražnik nič ne more. V mestu so velik trg, lepe hiše, prostija in frančiškanski, pred mostom tudi kapucinski samostan. Doživelo pa je to mesto od ustanovitve veliko sprememb, srečrdh in nesrečnih naključ-kov. Nekoč ga je avstrijska hiša zastavila grofom Celjskim in pozneje, okoli leta 1421, ga je grof Herman Celjski izročil z drugimi posestvi sinu Frideriku. Leta 1435 sta vojvoda Albreht in grof Celjski močno oblegala mesto, ker se ta vojvoda s svojim gospodom bratom, cesarjem Friderikom, ni mogel sporazumeti zaradi delitve dežel. Njun napad pa je ostal brez učinka, zakaj mesto ga je hrabro odbilo in reliko oblegovalcev 1469 so Turki, kakor že omenjeno, strasno opustošili in poškodovali okolico. Leta 1492 so poskušali zavzeti Novo mesto, so pa bili prej tepeni. Zato so vse okoli mesta po-metli z metlo uničevanja in so drugi kraji morali tem ostreje občutiti trgajoče kremplje divjih bestij. Zažigali so vasi, trge in mesta, podirali ubogim ljudem hiše, davili mote in žene, natikali otroke na plotove ali jih raz-trupavali ob zidov ju, zabadt ali sekali neoborožene ljudi in vezali bogatine ko pse ter jih zvezane gnali pred seboj v sužnost. Toda, kakor rečeno, pred Novim mestom so jih zavrnili. In to se je zgndilo tedaj, ko je bil Ali paša s 10.000 možmi tepen na Koroškem: takrat so jih pobili 7000, a tudi kristjanov bre? ranjencev je obležalo 6000. Leta JUGOSLOVANSKA LOTERtto Poročilo o žrebanju srečk 59. kola dne 23. oktobra 1954 v K i k t n d i , KI se koneu- so zadele Srečke, ki se končn- i o zadele spodaj ozna- dobitek jejo s spodaj ozna- dobitek i Številkami dinarjev: čenimi Številkami dinarjev: 410 2.000.— 4165 4.000.— 1070 8.000.- 0442455 10.000.— 7660 30.000.— 0542975 10.000.— 15340 100.000.— 0547555 200.000.— -■'71 wo 500.000.- U31965 200.000.— 1 100,- 96 500.— 6171 10.100.— 35S6 9.000.— 0771031 10.100.— 08056 50.000,— 1131966 10.000.— 92 ! 000.— 0547556 10.000.— 3502 l.OOO.— 0342976 200.000-— 1572 V0O0.— 0420652 1 000__ 7 100.— 1597 4.100.— 8n 300.— 0542977 10.100.— 0463 4 00O.- 9843 5.000.— 7218 5.000.— 7623 10.000.— 9158 M.0OO.- M42153 10.000.- 0420653 100 000.— 79 300.— 519 3.000— 74 300.— 1689 8.000.— 5774 5.300.— 94S19 50.000.— 5184 6.00O.— 0771029 10.000.— 3874 6.300.— 1131964 10.000.— 0547554 10.000.— 0420654 10.000.— 0442454 1,000.000.— ralo občutiti ognjeno šibo, ko je s frančiškanskim samosta-noffl in cerkvijo vred (izvzem-ši nekaj hišic) do tal pogorelo. Nič manj škode ko uničujoči ogenj hišam, je prizadejala nesrečna kuga v tem mestu: 1578. leta in tudi 1590. je pobrala reliko ljudi; tako malo jih, je pustila, da je trava na trgu tako visoko zrasla, da so je s koso mogli kositi. Leta 1625 je kuga uničila v Novem mestu štiri sto oseb. Ko so pisali 1^48, pa je v mrtvaške bukve zapisala in iz števila živih črtala samo osemnajst oseb. (Iz knjige: Mirko Rupel Valvasorjevo berilo. Izdala Mladinska knjiga 1951.) Princ predaja sužnje Čeprav so skoraj vse države n.i svetu podpisale Deklaracijo Združenih narodov o pravicah človeka, so v arabskih državah trgovine & sužnji, to je z ljudmi, še vedno na dnevnem redu- V Kairu (Egipt) je pred kratkim 22-letni princ Jehia Iben El Mutahar prodal svoje sužnje, med njimi 14 deklet, za 20.000 dolarjev. Sužnje je kupil neki arabski veletrgo-vec. V Jemanu prodajajo mlade ženske, »uvožene« iz Indije, Etiopije ali ostalih afriških predelov po 150 dolarjev »komad«. Za izredno lepe sužnie plačujejo bogati Arabci tudi do 2.500 dolarjev. Smrt v Mehiki Mehika je svojevrstna in čudna dežela. Tudi njen humor je nekaj posebnega. Znano je# k.pau de muertos« — kruh mrtvih, okrašen s pre-križauimi kostmi, pred slaščičarnami pa plešejo ljudje pavlibovske »mrtvaške plese«. Ta dan je po vsej Mehiki navada pošiljati prijateljem in drugem »ca vale ras« — neke vrste jedrnatih nagrobnikov, včasih zelo pikrih. Na primer napis za ministra vojne: On, kl je tako dolge pc^lva^ v vojni, se je zdaj oddahnil v miru... Ali tale napis za dekle Ro-sito Alvares. ki jo je ubil njen ljubimec, ker je plesala z drugim: Tisto noč. ko je umrla, je Rešita imela srečo: cd treh krogel, kl so Jo zadele samo ena bila je smri.ia! Nič ni bolj veselega v Mehiki kot praznovanje Dneva mrtvih, pa tudi nič bolj turobnega. Smrt in ples plešeta -.ku paj-« Čeprav sonce nekaj ur dnevno še kar toplo sije, naj nas ne prevara, da še ni čas lotiti se napravljanja toplih zimskih oblačil. Skrbne matere gotovo ob večerih priduo vrte pletiljke ter izdelujejo kape, svitre, rokavice, nogavice in šale ... Pri tem skrbijo, da ne bo otrok samo toplo, ampak tudi lepo oblečen. Nemara je potreben nasvet, naj pri nakupu volne ne štedijo-Res je dobra tudi navadna volna, a ta ni niti tako lepa niti trpežna, kot dražja cefirka, ki se dobi že v vseh barvah. Tudi ko otrok oblačilcu iz te volne odraste, jo lahko sparamo in predelamo. Razen tople vrhnje obleke 1e treba misliti tudi na toplo .spodnje perilo. V prodaji so spet tako imenovani »skoki«, to so hlačke in majice ")<» roparskih napadov, 43 I isotitestOt rideMM napadov strelnim orožjem. 267-120 vlomov in 665.330 tatvin, Skupno vseh zločinov v Šestih mesecih 1,136.140. flanele ter jo pod pazduho zadrgnemo (si- 1). Ce ne trpi rok pod odejo, mu naredimo iz ostankov flanele rokavice brez prstov, ki imajo v zapestju elastiko. S tem bomo nekaterim otročkom tudi pie-prečili, da bi pred spanjem ali v spanju vlekli prste. Večjim otrokom, ki nemirno spijo in jih moramo stalno pokrivati, sešijmo pidžamo s toliko daljšimi hlačkami, da jim hlačnice spodaj sešijemo. Ce se bo razbrcal. ga bo v njej manj zeblo, kot če ima razgaljene noge (si. 2). V otroški posteljici bo potrebno navezati odejo na palčke ograje tako, da se bo otrok neovirano obračal, a vendar ne razkril. Zato prišijmo na gornja ogla odeje dovolj dolgo vrvico- Ce obuvamo otroku dolge nogavice, mu nikar ne dajaj-mo okroglih gumijastih podvez, ki ovirajo obtok krvi. temveč mu sešijmo iz pralnega blaga modrček, na katerega pripenjamo elastiko z gumbnicami. Obutev otroka je poglavje zase. Zal so se na podeželju kar preveč uveljavili gumijasti škorenjčki kot obuvalo za vse leto. Ker pa so premalo zračni in tudi zelo hladni, bi jih smeli otroci nositi le v deževju ali kvečjemu južnem snegu. Sicer se jim ali noge spotijo ali pa si zaradi njih nakopijejo trdovratne ozebline. Res je precejšen izdatek, če kupimo otroku za zimo gojzerje, vendar bo le v njih toplo obut in to je prvi pogoj, da se ne prehladi. Da ne bo izgubljal v šoli aH vrtcu kape. Šala, rokavic, všijmo na notranji strani teh oblačil njegovo ime, manjšim otrokom pa tudi rokavice prišijmo na vrvico, ki naj bo dovolj dolga, da jo potegne skozi rokave plašča ali suknjice- Ta trak lahko prišijemo znotraj na ovratniku. Ob nakupu blaga za obleke, plašče, hlače, se ravnajte po pravilu: »Nimam dovolj denarja, da bi kupovala poceni blago«. Ni treba kupiti najdražje, vendar tako dobro blago, da ga otrok ne strga in bo lahko služilo še bratcu in sestrici. Ce bomo še pravočasno spustili robove, podaljšali naramnice, rokave in drugo otroškim oblačilom, nas zima ne bo prehitela in otroka bo prvi hujši mraz našel dobro obvarovan ega. Zg. (6 Ko ip divfala ,.&o*nqk*i Gripa je leta 1918 pobrala nad 20 milijonov ljudi Sedmega septembra 1918. leta se je v Devensu, država Massacusetts (ZDA) neki vojak javil za zdravniški pregled. Imel je vročino in je tožil na bolečine v grlu. zlasti sa v grlu. Drugi dan se je >rijaviTo še 12 vojakov, 20. septembra jih je ležalo že čez dva ti.soč. Zdravniki so po simptomih označdli to epkle-mijo za gripo. Tako je proti koncu prve svetovne vojne izbruhnila najstrašnejša modema epidemija. Razsajala ni dolgo, samo tri mesece. Toda v teh mesecih je val »svetovne gripe« ali ^španske*, kakor so jo imenovali (misleč, da je prišla iz Španije) pobral na svetu več ko 20 milijonov ljudi — to je 2 milijona več kot jih je pomrlo v obeh svetovnih vojnah. Bolezen je izbruhnila hkrati na več krajih po vsej zem^ki obli- Največ ljudi je pobrala v Aziji — 16 milijonov, v Evropi nad 2 milijona. 1 milijon 300 tisoč v Afriki, ekroir 2 milijona pa v Severni in jT.zni Ameriki. Epiderr a 3€ Je širila 7 bliskovito nasrlieo in hitro morila ljudi. Tako je v mestu Filadelfijj umrlo v enem samem dnevu 650 ljudi Pov- sod se je bolezen razvijala na isti način — okuženi človek je zbolel po treh dneh. nato ga je vročina kuhala tri do pet dni. Ce ni bilo komplikacij si je hitro opomogel, toda .»Španska« je večinoma povzročila druge bolezni_ zlasti vnetje pljuč. Bilo je najbolj žalostno, da je ta gripa napadala posebno noseče žene in so tako nastajale v dru/inah dvojne tragedije — umrla je mati in prezgodaj rojeno dete- Vsi na. pori zdravnikov in vsa zdravila niso bila v stanu da zaustavijo strašni pohod te bolezni. Povsod po svetu so bile zaprte vse šole. gledališča in večina cerkva. V Angliji je pošta s posebno prošnjo zaprosila ljudi, naj uporabljajo čira manj telefonov kajti večina telefonskih o^lužbencev je bila bolna ali že mrtva. Ker se je bolezen prenašala z dihom, so zdravstvene organizacije priporočale meščanom, naj nosijo maske. Samo dve epidemiji v vsej svetovni zgodovini sta razsajali tako hudo- kakor grioa leta 1918 — strašna kuga leta 542 po n. S- in črna kttga v 14. stoletju. Zanimivosti Ce zdravnik pove ženski resnico V Koloradu (ZDA) je prišla k zdravniku precej debela ženska- Ko ji je zdravnik odkrito povedal, da se njeni debelost še veča, se je silno razburila. Zdravniku je razbila dve okni v ordinaciji, poškodovala rentgentski aparat in razmetala vse knjige. Skupno mu je napravila škode /a 33.000 dolarjev in samo zato. ker ji je povedal resnico, da se debeli. Zdravnik jo seveda toži 7a plačilo škode. Pridnost moža — vzrok ločitve Neka Florencc B. Figowi je pred kratkim vložila tožbo za razvezo zakona- V obrazložitvi vzroka tiavnja, du se hoče ločiti od moža ker juoveč ljubi hišni red. Navedla je. du mož sani kulm, pomiva posodo, čisti stanovanje, uiti*va okna. šiva in pere perilo in pod. Se celo pogledati je ne pusti v lonce. Baje je ttrog, da zahtev« od nje, da se se-zuje čevlje, pred no stopi v soln>. Ameriška demokracija v drugi luči Podčastnik ameriške vojske Claude Baichclor se je boril na Koreji, kjer je bil ujet. Buje je v ujetništvu sodeloval s komunisti. Ko se je po končani vojni vrnil domov, so ga postavili pred vojaško sodišče, ki mu je zaradi sodelovanja s komunisti prisodilo dosmrtno ječo, poostreno s trdim delom- »Mama, ali lahko ujraiieS, kaj Js v tvoji pernici?« Starte Gabrooec Bela krajina do naselitve Slovencev Obmejni položaj Bele krajine, ki zaključuje slovensko ozemlje na jugovzhodu, in odmaknjenost od glavnih poti in središč, sta v mnogočem izoblikovala svojevrstnost te dežele med Gorjanci in Kolpo v okviru slovenskega prostora. Ta SV4^#vrSmoit, ki jo občutimo Se daneB, da govorimo muzejsko, v etnografski podobi dežele, Je bila tu že v najstarejšem času, ki ga lahko ie vključimo v krog našega spo mavanja v prazgodovini. Najrazličnejša plemena, znana Ln neznana, so šla skozi slovensko oaemlje, ki je ves čas kazalo prav ta izrazito prehodni zna-«Vj in drzno bi bilo govoriti o anotnostl slovenskega prostora f. ^neonjem smislu. Ta prostor aaie danes slovenski narod, ki ►ljuje. Prav na fMSttročju iovtnske-arheotolka veta vezni člen odpadje. Ce trat današnja na#o|f* ao^ ijo tudt a praafodovfnfjfcv gftvarl k) o močnem lege na na-pride posebej moč-kiraea v geografsko Iz- razito ugodnih krajih, kot so n pr. pri nas LJubljana, Ptuj in Se nekatera druga mesta. Vedno pa seveda geografska lega m tako močna, da bi si podrejala druge gospodarske sociološke In politične vidike. Ce torej govorimo o enotnosti slovenskega prostora in v okviru njega ra zumljivi, čeprav specifični po lr>b: Rele krajine, nam i'' enotnoat seveda relativen ln metodoio.ški pojem, ki ga / . upravičenostjo poudarjamo pnu z.aradi tega, ker smo tudi v prazgodovinski ln arheološk vedi postali večkrat samo privesek nekdanjega avstrijsko-nem*kega prostora. ?.e priznan in zaslužni znanstveniki večkrat niso mogli stopiti iz zača ranega kroga, v katerem je bih' nale oaemlje nekako večno v raemerju predvojne Ljubljan-do cesarskega Dunaja. Oeofjrafsko tvori Bela kraji na dosti Izrazito prirodno enoto n Jo zapirajo na severu Gorjan (i, proti saiiodu kočevski hribi jih** ]» Jisgo»»amc»au tja Kolpa, ki Ja kteadt saafa ovsa Slo- venijo ln Hrvatsko. To ozemlje je bilo le v najstarejših časiii bogato naseljeno ln ni Je dobe. ko ne bi ta, danes a slovenskim z.nojem ln krvjo prapojau '.emlja, zamikala tudi prebival a, ga na njegovih poteh usta vila ln zvabila, da njej zaupu ivoje življenje. Različni so bil motivi, ki so prebivalca ustavili: kraški svet s svojimi Jamami Je najbrže privabil staro kamenega prebivalca, sorodnik;, n sodobnika prebivalca iz Kra >ine ln Medvedje pečine v Lokvah, da Imenujem le najslavnejšo ln najbližjo znano pa 'eolitsko postajo. V Jami treh matov ob Kolpi pa so dobil sledove Jamskega medveda. Naj orž, pravim, kajti danes nima mo lz Bele krajine še nobenih paleolitskih ostankov. Toda ti |e 1« na vider močan protlrio taz. Priznati »i moramo namreč la tega naSega najstarejšega orednJka tudi iskali nismo pre .•eč. Arheološko dobo Bele kra line, kolikor jo poznamo, nam j s namreč v celoti odkril J. Potnik, ta nasrecnl »tatoopalec kranjskih starin«, kl je pravit meč ko-pod j etno lzirabll modo brskanja po prazgodovinskih momeniklh, modo, kl jo Je rodila pozltivlstična zgodovina XIX. stoletja. Ta je prvikrat >brnil svoj pogled tudi na lz-'<-nklasične spomenike, rodila i obvladala še ne, v tedanj' kranjski provinci še celo ne bistroumni možak Je »pretn z.rabil tedanje hlastanje po zedno novih predmetih In težijo dunajskega in ljubljanske -a muzeja, da si Jih pridobe spor med dunajskim in ljub-1 lanskim muzejem Je Se čelu oodaljSal življenje Pečnikovemn znanstvenemu« delu: Ko so na Dunaju že davno poznali tudi modernejšo ln res znanstven-metodo arheološkega dela, Jih ie težnja po bogatem »loven ;kem materialu še vedno zape ijala, da so zamižali tudi nt. ibe očesi in kupovali do Peč nlka. Tako marsikateri poznej ti Izliv ]eze Szombathija ln Hoernesa nad neznanstvenim početjem ni popolnoma iskren 'ečnika pa naleollt Se ni mnE" ■anlmatl. V neolttu je staro paleolltsk rbirko gospodarstvo ln lov ž. z.amenjalo poljedelstvo In ilvi noreje. Bogate neolitska kultu- re v Srbiji nimajo za sedaj na slovenskem ozemlju še nobenega odmeva, oziroma jih Se ne poznamo. Tudi v Beli krajin: ne. Posamezne najdbe kamenitih sekir in kladiv (v Metliki ln Podzemlju) Se niso prepričljiv dokaz neolitika, ampak so verletneiši ostanek noznejše slavonske kulture, kot Jo po namo lz Vinoinera. Niti Star evo, niti Vinča v Srbiji nlstn posredovala tedaj tako razgibane življenjske sile sredozemskega prostora naSIm krajem sele na koncu Vlnče nam elementi badenske kulture, kl Jih najdemo tako v Vinči kot n:< Ljubljanskem barju, dajejo >rve izrazite stične točke. To |S že čas tako lmenovaneg.' •neolita. prehodne dobe med leolltom ln kovino, ko je pra-■p.ndovinskl človek na slovenjem ozomltu po paleolltu prvič »ogotejSe izpregovoril. Pod pojmom slavonske kulture združujemo danes najdiSča, koi >o pri nas v Sloveniji na I.Jub-lanskem barju, nft bližnjem ■zhodu pa predvsem v Vuče-lilu, Zoku Hrustovačl pečin n le drugje Tudi v Bell krami Imamo važno postojanko iz ega Časa. Na Vlrvotneru, pristavi državnega posestva, k! le- ži severno od ceste, kl drži Iz Metlike proti DraSičem, Je leta 1940 dr. Ložar Izkopal prazgodovinske stanovanjske jame h te dobe. Njih oblika se nI dala več natanko ugotoviti, tako da ne vemo, ali gre za pravokoten ali nepravilen ovalen tlori«. vendar Je prav z Vinomerskn postojanko v okviru slovenske eneolitske kulture ob ž»> pozna-niii stavbah na koleh ln posto-Mlkah v Jamah ugotovljen Se tretji tip blvalliča, koča na ravnem. V inventarju najdb ne najdemo še nobene kovine, pai" ps mnogo ostankov glinastih posod, kl kažejo na različne jodele, amfore In lonce, po-rimu pozornost pa vzbujajo sko-iele na nogah Njih križna oblika nam jasno govori, da ima mo resnično postojanko sloven-fce. 1 ulture. Od ostalih nalrlenih nredmetov naj omenim samo Se vretena ln uteži za statve. 1,0 *nr domneva, da je v eni Izmed iam odkril najstarejše statve nn Slovenskem. Po ostankih nodeč so Imele obliko pokončnih sta-fev nn dveh kolih, kot jih Se lanes dobimo na Balkanu Od kamenega orodla so bili najden noti, praakalca. lila, kladiva deli trmelj ln podobno. Vino-mer v Beli krnjlnl Je vmesna postojanka med Vučedolom ln Ljubljanskim barjem. Dasl te--lneje naslonjena na Vučedol, ie njega kulturna ln etnična /veza z Ljubljanskim barjem lasna. Kakšno vlogo v okviru davonske kulture ima. o tem aam bodo Sele bodoča razlikovanja lahko dala JasnejSl odgovor. Kultura Ljubljanskega barja nadaljuje Se v bronasto do-•>o. Čeprav danes nimamo dokazov, da bi imeli stavljati ijen vrh Sele v razvito brons-ito dobo, io vendar jasna znamenja, kl govore o srečanlu •davomke kulture celo z začet-tj železnodobne kulture pri nas. O tem nam pričajo fragmenti keramike tn kulture LJublJan-;kega barja, najdenih med lllr-ddm gradivom na Ptujskem jradu ln oblike barjanskih posod, ki le životarijo med naj-itarajtln) inventarjem nn«!h Vač. da imenujem nalslavnejls ma na.O železodobne prazgo-lovlne Tudi vlnomepska kultu-a je najbrž* Živela Se dalje in M Iz.kllučeno. da Je posredovala Iji kako komoonento »vole kul-Mir* poznejilrn Ilirom (Nadaljevanjta 7169