Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico štov. 16. — Z urednikom so more govoriti vsak dau od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaerati: Seststopua potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust — Velja za I^JnblJano v npravuištvu: z a oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., ua mosec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja ■» celo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jede« mesec 86 kr.
Štev. 149.	V	Ljubljani	v	soboto,	4.	julija	1885.	Tečaj	II.
Ustavoverna stranka in Galicija.
Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga zaslepi. Ta Pregovor ni se še nikdar rabil z večjo opravičenostjo kaki stranki nasproti, nego se proti raztopljenim četam nekedanje mogočne ustavoverne stranke leliko rabi sedaj. Človeku vrti se v glavi, ako premišlja, kaj je ta stranka od tistega časa sem, ko jo je začela zapuščati sreča, vse poskušala, kakih sredstev se je posluževala, da bi zopet prišla do prejšnje veljave in da bi vznova zasela 'ninisterske sedeže. Mesto da bi uvidela in priznala napake, kojih se je krivo storila v časih svoje mogočnosti, mesto da bi spokorjena kazala se pripravljeno, popraviti, kar je zagrešila, drvi dalje po strmi poti v prepad. Dokler je stala na vladnem krmilu, uporabljala je svojo moč le v to, da je, ne gledč na dejanske razmere v širni državi, uegovala in podpirala le jedno, to je uemško narodnost, na vse druge se ni ozirala, vse druge narodnosti bila so ji le plemena nižje vrste, koja na3 pač nosijo vsa državna bremena, a ki ne Smejo uživati nikakih pravic. Ako bi ustavoverna atranka ne bila zlorabila svojih močij, ako bi, spo-zt>avši prave interese države, bila vsaki narodno-8t* dala, kar ji gre, ne bilo bi prišlo tako daleč 2 njo, kakor je, brez dvojbe bi pri duševnih silah, ^ jih je imela na svoji strani, še dandanes vodila usodo avstrijskih narodov. A tega ni storila, tega storiti nikdar ni nameravala.
Vsak količkaj previden politik, previdel je, da tako dalje ne more iti, da manjšina za dolgo ne more tako brezobzirno vladati nad ogromno večino, le ustavoverna stranka tega ni uvideti hotela. Ponosnost, katera lastnost se ji pač ne bi bila mogla šteti v greh, spremenila se ji je v napuh in brezobzirnost. Navdala jo je pogubna
Listek.
Prva ljubezen.
(Izvirna novelica; spisal P. G. Viš6nsky.)
(Konec.)
VII.
Med tem, ko je bil Milan Savoj v Bosni, po-S je nekako žalostno v hiši nadučitelja Tra-ta,ja. Bleda je hodila Katinka po svojih opravilih, v vednih skrbeh za Milana. Dobila je le eno pismo njega, namreč iz Gradiške, in še ono je bilo *elo žalostno. Kako milo se je še enkrat poslavljal 0(* nje, jo prosil, naj ne žaluje preveč, da ne zb°li. Sedaj uže ni dobila skoro dva meseca nosnega sporočila od njega, ni vedela, kako se mu Sodi, ali je še živ, ali je morda — prestrašila se Je vselej te misli — uže mrtev!
Trepetaje je pričakovala dan na dan sporočil, težko je čakala od dnč do dn6 časopisov, ki so Poročali o bojih, ali o svojem Milanu, vender ni nič zvedela. Živela je v onem stanu vedne ne-
misel, da narodi, kojim je stopila z železno p&to na vrat, nikdar ne bodo imeli dovelj moči, dvigniti se iz prahu. Kako se je v tem motila, v6 ves svet. Prišlo je, kakor je moralo priti. Prodrlo je na merodajnem mestu prepričanje, da ne gre tlačiti to ali ono narodnost, da zaslužijo temveč vse biti jednakopravne. In to prepričauje razširjevalo se je vedno v širših krogih, prodrlo je v maso ljudstva, povsod pozdravljala se je z navdušenjem nova ideja bratovskega sporazumljenja med posameznimi narodi mogočue Avstrije. Samo kolovodje nekedanje ustavoverne stranke ostali so, kar so bili, trdovratni, nepoboljšljivi, zaslepljeni.
Človek pričakoval bi bil, da jih bo nesreča spametovala, da jih bridki udarci, ki so zadnja leta sem zadevali njih stranko, privedejo do boljega prepričanja. Nikakor ne! Še vedno stoj6 na zastarelem in pogubonosnem svojem stališči, še vedno zahtevajo za nemško svojo narodnost absolutno vladanje nad drugimi narodnostmi. A ker se to po navadni poti doseči ne da, hočejo po vsakojakih ovinkih dospeti do svojega smotra. Da se pri tem spravljajo v največja protislovja, kaj jim to mar. Dosledni dosedaj itak niso bili v drugem oziru, nego v samopašnosti. Tej zadostiti se ne sramujejo sedaj očitno izdajati ona načela, za koja so se poprej veduo bojevali. Kolikokrat so naglašali, da hočejo celoskupnost države, da hot6 zabraniti vsako razvozljanje vezi> ki držč skupaj posamezne kronovine mogočne naše države. Kako malo da jim pa je v istiui bilo ležeče na koristi države, kako so imeli le vse druge stvari pred očmi, pokazali so sedaj zopet, ko so se pri dunajski konferenci znova izrekli za izklju-čenje Galicije iz državnega zbora. Nekedanjih centralistov, ki se pač tudi sedaj še radi tako imenujejo, ni bilo sram, potegovati se najprej za
gotovosti in strahu, v katerem človeško srce največ prestoji, in očividuo je tudi Katinka od dn6 do dnč bolj hirala. Res so jo tolažili stariši in znanci, vender vsak si je moral obstati, kako skromna je tolažba, ko ni zamogel povedati, kaj in kako je z Milanom.
Došla so ravno najnovejša poročila o bojih, sosebuo o onem pri Jajcu. Nič ni bilo posebnega; saj drugo jo ni zanimalo, le o svojem zaročencu bi rada kaj zvedela. S strahom je začela prebirati imenik padlih vojakov in tu - srce jej hoče počiti — bere: „ Milan Savoj, čelovodja v brambovskem polku, hudo raujen!“ Z glasnim krikom se zgrudi nezavestna v naročje prihitele matere.
Ko se zopet zave, je bilo prvo vprašanje, ako ni bilo vse le huda sfin ali žalostni obrazi okolo stoječih, kateri so med tem tudi brali tužno novico, pričajo jej, da je britka resnica!
„Tedaj je res, sem res brala, oh recite mi, da sem le sanjala, saj to ni mogoče, moj Milau hudo ranjen in morda — uže mrtev," glasno zaihti in vsem stopijo solze v oči. Nikdo ne ve,
razdelenje Češke, in ko se jim to posrečilo ni, za izključenje Galicije. In zakaj to? O, to je jasno, ko bi tudi sami tega tako očitno ne bili izrekli. Ko bi Poljakov v državnem zboru ne bilo, potem ima ustavoverna stranka zopet prosto roko, potem bi zopet lahko nadaljevala delo germanizacije. S Čehi in Slovenci, s temi bodemo kmalu pri kraji, in dalmatinski Hrvatje tudi ne bodo delali mnogo preglavice, tako mislijo Herbst in Plener, dasi bi se niti ne branili, za nekoliko časa tudi Dalmacijo prepustiti svoji usodi. Nemštvu tedaj pomagati zopet do nadvlade in sebi do ministerskih stolov, to je njih namen, to je jedini njih smoter. Kake posledice bi to imelo za državo, za to se ne menijo. Je njih samopašnosti ustreženo, potem naj gre moč in veljava države kolikor hoče rakovo pot!
Da je ta ponudba ustavoverne stranke Poljakom nasproti vsaj na videz laskava, se ne dd tajiti in ne bi se bilo čuditi, ako bi se med Poljaki sem in tj k slišalo o pojavih, ki bi to ponudbo z veseljem pozdravljali. A velike večine poljskih politikov gotovo ne bo preslepila. Da jim ustavoverna stranka samostojnosti ne ponuja iz same ljubezni, o tem se vsakdo lehko prepriča dan na dan iz ustavovernih glasil, ki v jedno mžr jadikuje o zatiranih Rusinih v Galiciji. — A Poljaki tudi niso tako kratkovidni, da ne bi vedeli, kam pes taco moli, ako jim Zjedinjena levica hodi s tako ponudbo. Kakor hitro ne bi bila Gališka v državnem zboru zastopana, občutiti bi imeli Čehi in drugi Slovani zopet vso težo ustavoverne brezobzirnosti. Ponemčevanje pričelo bi se z večjo intenzivnostjo nego kedaj poprej in ako bi to imelo zaželjeni vspeh, no potem, potem pridejo pač tudi Poljaki na vrsto. Poljaki brez druzih slovanskih zaveznikov bi se tudi dolgo ne mogli braniti in če bi drugače ne šlo, kedo v6, če ne bi ustavoverna
kako bi jo tolažil, vsak je prepričan o brezvspeš-nosti vseh prizadevanj.
„Potrpi, ljuba hčerka," reče jej mati, »morda ni še gotova resnica, ua vsak način pa bodemo kmalu zvedeti poskusili! Nikar si več ne misli, kakor je res, saj uže sami časopisi večkrat bolho v medveda prestrojijo!"
„0 draga mati, srce mi pravi, da je res. Nikdar ne bom več Milana videla, Bog zna kake muke trpi ali je celo uže umrl. Ko bi saj vedela, kje je, takoj bi šla sama k njemu! O kako bi mu stregla, kako molila pri ujem; ga tolažila, a tako pa še ne včm, kje je," in zopet v glasnem joku olajša srce.
,,Potolaži se hčerka; vse hočemo storiti; da pozvemo natanko o njem in potem, ako bo mogoče, bodeš tudi lahko šla z materjo k njemu, da mu boš stregla", pravi ji oče. Sprevidel je, da drugače se ne bode pomirila.
„0 prosim, prosim vas, oče, storite mi to, večno, večno vam bodem hvaležna!"
„Le pomiri se, vse bodeva storila z materjo!“ Pogladi jo po bledih licih in odide takoj obljubo
stranka vzela si tudi tukaj v izgled Bismarcka, ki Poljake kar trumoma iztiruje iz Nemčije. To bo prvi pomislek, ki ga bodo Poljaki imeli, predno sprejmejo ponudbo levice. Drugi pomislek bo ta, da Galicija sama iz sebe ne more storiti za se toliko, nego stori s pomočjo države. Konečno pa mislimo, da imajo tudi Poljaki do svojih rodnih jim bratov toliko sočutja, da jih ne bodo izročili krutim rokam ustavoverne stranke, kojim so se še le pred kratkim izvili in kojih nemilost jim je še vedno v živem spominu.
Prepričani smo tedaj, da si bode levica tudi s tem poskusom nakopala le blamažo in sramoto na glavo. In to prav od srca želimo v interesu mogočne in lepe naše Avstrije, kateri mora vsako daljno ceplenje in razkosavanje močij biti le na škodo. Vsako patrijotično sreč mora z vso odločnostjo protiviti se takim in jednakim nameram zaslepljene levice.
Salisburyjev nastopni govor.
V	seji angleške gorenje zbornice dnč 25ega m. m. prevzel je lordkancelar prvikrat prvosed-stvo zbornice ter otvoril zborovanje. Na to poprijel je novi premier, lord Salisbury, besedo ter dejal:
„Ko prvikrat zasedem to častno mesto vodje te zbornice, dvignem se, da izrazim nadejo, da bi v času, dokler bodem zasedal to mesto, dosegel ono podporo, katero so vaše vzvišenosti izkazovali vedno vodji te zbornice, in nadejajoč se, da ne bodem zaostajal za možmi, kateri so bili moji predniki.
Kar se tiče političnih dogodkov slednjih dnij, nimam mnogo dodati pojasnilom, katera sem izrazil na drugem mestu (v dčlenji zbornici). Ko sem bil poklican h kraljici v Balmoral, pojasnil sem Nj. veličanstvu, da je dežela vsled posebnega za-koriodavstva v izimnem stanji ; da je zakon šel v istini skozi obe zbornici, s katerim se onemogoči razpust parlamenta in da je dčlenja zbornica brez vsake odgovornosti volilnim okrajem nasproti, kateri so jeden del njenega konstitucijonalnega položaja. Pojasnil sem Nj. veličanstvu, da bi bilo dobro, da bi vlada, katere zakonodavstvo je napravilo ta položaj, prevzela vodstvo parlamenta med normalnim presledjem, katero bi prešlo, predno bi se mogli poprašati volilni okraji. Priznavajoč odgovornost, katero ima politična stranka, katera je provzročila poraz vlade, bil sem vender mnenja, da je v povsem posebnem in abnormalnem položaji, v katerem se nahajemo, omenjeno postopanje najboljše, katero bi se moglo pričeti. Nj. veličanstvo izvolilo je gospodu Gladstonu naznaniti to moje mnenje, in v brzojavki sem ga jaz naganjal, naj preudari odnošaje. Nj. veličanstvo dobilo je po brzojavnem potu odgovor, v katerem se je izrekel gospod Gladstoue, kažoč na nekatere
spolniti. Katinka pa poklekne pred podobo kraljice nebes in zemlje ter si v topli molitvi tolaži srce.
Dolgo je bil ves trud zastonj, nikdo ni mogel zvedeti kaj natančnega o Milanu. Neki popoldan vender pride Katinkin oče vesel domovin jej povč, da je ravnokar dobil od nekega Milanovega prijatelja pismo, katero potrjuje, da je Milan ranjen ali tudi uže na poti okrevanja. Rana ni bila tako nevarna kakor so mislili od začetka, ko se ni vedelo, je-li krogla poškodovala kak žlahtni del telesa, kar bi bilo se vč da toliko kakor gotova smrt. Ranjenec je bil večinoma le zaradi prevelike izgube krvi tako slab, sedaj vender je vsaka ue-varnost uže odstranjena.
Kako dobrodejne besede so bile to za Ka-tinko! Bil je pa tudi uže skrajni čas, ker drugače bi bila tudi ona sama same žalosti zbolela! V prvič, odkar sta se ločila, oblila je zopet rahla rudečiea obledela njena lica, in kako hvaležno je bilo njeno srce Bogu. Za trdno je verovala, da jej je le njena iskrena molitev pomagala.
Kako čisto, nepopačeno srce je še imela! Ni jo okužil posvetui napuli, kakor marsikatero njeno sestrico, vse njeno zaupanje je bilo v Bogu in
dogodke, da po teh dogodkih odstopajoča vlada ne more vzeti nazaj svojega sklepa, da odstopi.
V	tem stadiji izvolilo je Nj. veličanstvo poseči vmes. Opozorila me je Nj. veličanstvo kraljica na škodo, katera bi se največjim interesom države prizadeti mogla, če bi ministerska kriza še dalje trajala, in Nj. veličanstvo izvolilo je dostaviti, da bi jaz gospoda Gladstona zagotovila, katera je izrazil v svojem pismu, mogel sprejeti, da-si so bila samo splošna določila. To spričevalo, katero je dalo Nj. veličanstvo Gladstonovi lojalnosti, sem komaj potreboval, ker nisem o njej nikdar dvojil; a vender sem se moral na izraženo mnenje ozirati. Kar pa je bolj vplivalo na me, bilo je to, da je Nj. veličanstvo kazalo na zid, katera bi mogla nastati po medvladji pred nastopom odgovorne vlade, in čutil sem, če bi zdaj odbil sprejem vlade, da bi Nj. veličanstvo primoral, iskati pomoči pri drugih vodjih in da bi se vsa zadeva dolgo zavlekla. Ob teh odnošajih čutil sem soglasno s svojimi tovariši dolžnost, da prevzamem vlado.
Nepotrebno je, muditi se pri vprašanji, smo li pravo pogodili ali ne. Zgodovina prihodnjih tednov bode to pokazala. Zdaj no morem dati pojasnil o politiki vlade glede različnih težavnih vprašanj, katera moramo rešiti. Dobiti moramo prej informacije, na katere se taka politika nasloniti more. Med tem se uadejem, da smemo ra-čuniti na podporo svojih rojakov, in upamo, da glede na položaj javnih zadev ne bodemo našli velikega števila politikov, kateri bi ovirali vlado. Dobil sem od zmernih mdž, kateri niso v nobeni zvezi z našo stranko, zagotovilo, da bodo pospeševali gladak razvoj zadev ter nam omogočili, opravljati posle. Politični nasprotniki so dejali, da se bode pri bodočih volitvah konservativna stranka od Devonshira do Chestra odstranila, a prejšnje skušnje so me učile, da ni nič bolj nevarno, nego se zanašati na politična prorokovanja. če se ozrem na čase lorda Palmerstona, vidim, da jo proroki niso pogodili, in jaz zametam vse take konjekture, kajti ne verujem, da bi bil kateri človek v stanu, odgrniti zagrinjalo bodočnosti. Naša energija bode izpolnitvi dolžnostij proti našim rojakom posvečena, ne gledč na to, če bode dolgo ali malo časa ostala pri svojem poslu; jaz se nadejam, da bodemo pri takem postopanji uživali podporo dežele."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor smo uže poročali, prično se dnč 7. t. m. vkup n a posvetovanja avstrijske in ogerske vlade zaradi obuovitve avstrijsko-ogerske pogodbe. Pred vsem se bode posvetavalo o trgovinskem razmerji nasproti Nemčiji; na carinsko zvezo niti misliti ni, pač pa se morda sklene carinska pogodba med
Mariji. Smela je pričakovati srečno prihodnost na strani blagega Milana, te lastnosti so jej jo dati zamogle.
Bila je zopet malo pomirjena, ko je zvedela, da bode Milan ozdravel. In ker ni bilo mogoče k njemu priti v bolnišnico, je potrpela in le molila
zanj.
Slednje skrbi so jej pa zginile, ko je teden dni pozneje dobila sama pismo od Milana, v katerem jej je naznanil, da se bode tekom tega tedna zopet vrnil v domači kraj. Bila je še v strahu, vender je upala, da bode domači čisti zrak bolj dobrodejno uplival na njegovo zdravje in kar ta ne bo storil, storila bo zvesta, iskrena ljubezen njegove neveste! — Kako srečno se je čutila po tem sporočilu Katinka! Glasno bi bila najraje zaukala same radosti.
In res je malo dni pozneje se pripeljal Milan v svoj kraj. Bil je bled in upadel; na prsih nosil je sreberni križec, kateri je pričal o njegovi hrabrosti.
Kako ginljiv je bil sprejem, kako iskreno sta se britko izskušena zaročenca objela in poljubila
—	zaman bi bil trud opisovanja, perd tega po-
obema državama, katera bi varovala obojestransko trgovino.
Iz Zagreba se poroča, da bode b 1. julijem vpeljalo se jednako pravosodje v Vojni Krajini in v Hrvatski. Do zdaj bilo je sodnijsko postopanje v teh proviucijab različno, in gotovo ne v korist pravosodju. Le iustitucija krajevnih sodišč se v Krajini še ni izvela, pričakuje pa se vender, da se to zgodi uže v avgustu. V notranjem oddelku deželne vlade dela se neprestano na to, da se odstranijo vse razlike in nasprotstva med Krajiuo in Hrvatsko. Pričakuje se, da se bodo do novega leta 1886 odpravila uže vse razlike.
V ogerskem ministerstvu za notranje z&Aeve izdeluje se zdaj postavni načrt, k aterega nameli je, odpraviti napake in nedostatke v komitatski in občinski upravi.
Tuje dežele.
Herbert Gladstone, sin dozdanjega premierja, govoril je pred tremi dnevi v liberalnem shodu v Wakefieldu o programu bodoče politike angleške liberalne stranke. Ta program obseza: Irski dovoli naj se v obili meri avtonomija, močna defenzivna vnanja politika, zveza z naselbinami naj se pritrdi, izvedejo naj se daleč sezajoče temeljite notranje reforme, oslanjajoče na voljo naroda.
Španski kralj ni se mogel dalje zdržavati, da ne bi šel med svoje bedne podanike, katere muči kolera. Podal se je v najbolj okužen okraj, v Aranjuez. Včst o tem junaškem sklepu kraljevem in o njegovem nenadnem odpotovanji vzbudila je v Madridu neskonečno navdušenje za kralja. V zbornici izražalo se je navdušenje za kralja in pri vrnitvi čakala ga je ogromna množica naroda, spremila ga do kraljevske palače, izražajoč med pdtom svoje občudovanje in spoštovanje do junaškega, neustrašljivega, ljudomilega vladarja.
V Danski postale so razmere zelo napete. Opozicija postopa vedno brezobzirueje. Kake posledice ima huda pisava opozicijskih listov, razvida se iz sodnijske preiskave, katera se je pred kr*(' kim vršila. Dve osebi razbili sta javno cesarjev kip ter poteptala podobo, predstavljajočo kr&IjeV0 družino. Opravičevala sta se s tem, da sta bih zapeljaui po opozicijskem Časopistvu in po govorih opozicijskih govornikov. Večkrat provzročijo opo-zicijoualci tudi hude pretepe. Pri svojih shodih ne trpijo redarjev, vržejo jih kar kratko na ulico Da tako počenjanje ne more imeti dobrih posledic, je jasno.
Državni dolg Zjedinjenih držav znižal se je v meseci juniji za 9 160000 dolarjev. V državui blagajnici bilo je koncem junija 488 610 000 dolarjev.
pisati ne premore! Solze veselja so svetile Katinki v očesih, ko je rekla Milanu:
„Kaj ne, predragi moj, sedaj se ne ločiva več!“
„D&, nikdar več!" Gorak poljub pa je zavezal njuno zavezo!
VIII.
Ni bil še mesec trikrat dopolnil svoj ščfp, so slovesno zapeli zvonovi v mali cerkvici Marij0
poleg mesta V . Radovedno so se popra'
ševali kmetovalci, kaj to pomenja, dokler jim 111 eden mimoidočih pojasnil, da bode danes poroka c. kr. gozdarja Milana Savoja z gospico Katinkc Tratarjevo. In res, tako je bilo.
Kmalu je pridrdral voz za vozom in srečo0 nevesta je, krasna kakor boginja Včnera, stopil11 na strani svojega ženina pred oltar. Vesel® izgovorila zavezni „dk“ in potem se odpL združena izpolnit blejski Mariji dano obljul}°o
In tu smo jih v I. poglavji zapusti11' srečna klečala pri svitu lune pred kralji®0 uc es. Ko je pa plaval zopet čolnič črez mnuo zicao jezera nazaj, reče srečna ženka svojemu l anu.
„Zapojva skupaj sedaj ono pesen, kateio se
Domače stvari.
— Nj. c. in kr. veličanstvo cesar izvolil je krajnemu šolskemu svetu v Vrhovem zazidanje šole podariti 50 gld. iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Nj c. in kr. visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Viljem) pripeljal se je včeraj ob 6. uri zvečer z brzovlakom v Ljubljano. Na kolodvoru je nj. visokost sprejel gospod deželni predsednik baron Winkler, polkovnik tukajšnjega topničarskega polka, gospod pl. Eschenbacher in več častnikov. Nj. 'visokost gospod nadvojvoda peljal se je takoj s kolodvora v Kamenik, ogledat tamošnjo tovarno za smodnik; dače s opoludnč vrnil se je zopet v Ljubljano ter si Ogledal tukajšnje topničarske čete.
— (C. kr. vojaška oskrbovalnica v Ljubljani) razpisuje oskrbovanje vojakov v Toplicah od 1. junija 1886 do 31. avgusta 1886. 1. in v Ljubljani od 1. septembra 1885 do 31. avgusta 1886 s temi stvarmi: seno, slama in drva. Ponudbena obravnava bo 13. julija 1885 v omenjeni oskrbovalnici.
sprejema ponudbe, pa le pismene in zapečatene, do 13. julija 1885, in sicer do 10. ure dopoludne, da pa tudi vsa razjasnila.
— (Šišenska čitalnica) priredi jutri veliko veselico na Koslerjevem vrtu. Program je zelo obširen 'n zanimljiv. Peli bodo dobro znani šišenski pevci in krasne Šiškarice, njim pa se bode pridružil še „Sla-vec“. Nadejamo se, da bode udeležba zelo mnogo-brojna.
— (Prememba posestva.) Hišo gospe Hauf-fenove v Kolodvorskih ulicah št. 31 kupil je pekovski mojster gosp. Alojzij Jenko za 14400 gold. — Gosp. Wurzbachovo hišo v Kolezijskih ulicah št. 4 ku-Pil je gosp. Pod eri star. za 3210 gold.
— (Misijon) prične se jutri v novi cerkvi Jezusovega Srca.
— (Občinske volitve.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Petrova Vas v črnomeljskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan Springer iz Mihele Vasi, občinskima svetovalcema pa Ivan Plut iz Ručetne Vasi in Matija Majerle iz Rožan. — V Šm ariji v ljubljanski okolici pa šobili Uvoljeni županom Vincenc Ogorek iz Škofeljce, občin-
svetovalcem pa Josip Primc iz GUineka, Josip Grbaja iz Tlake in Martin Koščak iz Sapa.
— (Duhovenske spremembe v lavantin-ski škofiji.) Umrl je gosp. Urban Dietrich, de-^an in nadžupnik pri sv. Martinu blizu Slov. Gradca; Pri tej župniji nastavljen je kot provizor gosp. J. Ro-8tohar. Gosp. Pr. Ne n dl premeščen je v Griže in ^°8P. Kočevar v Videm.
— (Iz Šent Janža) pri Zidanemu Mostu na ®*efljskem so nam poroča: Pretečeni torek, t.j. 30. ju-
niJa t. 1., bil je semenj v Šent Janžu. Goveje živine,
lepe in debele, so domači in sosedni živinorejci veliko na semenj prignali Tudi drobnice je bilo. Živinska kupčija je bila živahna, a le kupcev iz dalnjili krajev ni bilo videti. Prihodnji semenj bode kvaterni
pela in si me poslušal, ko te še nisem poznala!" Milo se je glasilo v tihi, lepi noči:
„Le enkrat bi videl, kje solnce gor’ grč,
Bi videl, kje luna, kje zvezde blišči!
Al’ tema poskuša, nad mano je moč,
Ne vem nič od dneva, obdaja me noč.“
*** ko ata končala, zapoje smejajeona na dalje po napevu.
»0> da bi pač zrla ti vedno v oči,
^ak’ bila bi srečna življenja vse dni;
Al’ v jezeru zvezde zdaj šteje ok6 Vesela pa v roki ’mam tvojo roko.“
enk a nas*01“ glavico na njegove prsi in ga še rat Popraša šaljivo: tvo'	moj	Milan,	povej	mi, ali sem res jaz
°dvrn^rVa ^ukezen^" 011 jej s sladkim poljubom
li h raoJa Katinka, ti si moja prva, prava u ezen! Kaj pa, ko bi jaz enako prašanje tebi 8tav»l?“ reče smejaje.
»Dobil bi enak odgovor: ti si moja prva *jubezen!“     _________
torek meseca septembra t. 1. Želeti je torej, da bi živinorejci na prihodni semenj, še več debele in lepe živine prignali in da bi tudi kupci iz dalnjih krajev na ta semenj prišli.	č	.	.
— (Toča.) Iz Toplic se nam poroča: Zadnjega junija dan vsula se je v fari Soteska gosta toča iu je skoro po polnem uničila vse poljske pridelke in je tudi vinograde v Soteski Gori in v Gaberji hudo poškodovala.
— (Strela vdarila.) Iz kamniškega okraja se nam piše: Dne 28. junija ob 4. uri popoludnč udarila je strela v skedenj Matije Pogačarja v Gori. Pogorel je skedenj in tudi streha na hiši. Škoda znaša 1000 gld. — Unč 27. junija pa je treščilo v kozolec Josipa Purgarja v Zalogu, kateri je po polnem pogorel z vsem senom in deteljo vred, ki sta bila v njem natlačena. — Letos čuje se nenavadno pogostoma o hudi uri iu o streli. Tako se nam poroča tudi iz Brezja v črnomeljskem okraji, da je tam dne 27. junija po-poludne okolu 4. ure vdarila strela v hišo Matije Pav-lešiča. Ogenj so ljudje vender kmalu pogasili in se škoda ceni le na 30 do 40 gld.
— (Ponesrečil.) Iz Železnikov so nam piše: Dn6 30. junija našel je desotletni pastir Josip Šmid iz Podloga 121etuega Josipa Bedenčiča iz Zaloga, ki je zadnji čas v Podlogu služil, mrtvega. Kakor se sluti, splezal je bil ponesrečeni na skale, ki kipe ondi proti nebu, in je Tsled neprevidnosti padel 25 do 30 sežnjev globoko. Ker mu je bila glava po polnem razbita, ni dvojbe, da je bil takoj mrtov in da bi bila prišla vsaka pomoč prepozno.
— (Obesil.) Iz Kostanjevice poroča se nam z dne 2. julija: Danes ob 4. uri zjutraj dobili so posestnika Prana Lužarja iz Stare Vasi v njegovem skednju obešenega. Ker je bil nesrečnež včasih na duhu bolan, je gotovo, da je samomor doprinesel v takem trenutku in da je vsak zločin izključen.
— (Otročja neprevidnost.) Iz litijskega okraja se nam poroča:	Dne 26. junija igralo se je v vasi Voljavlje več otrok pri kupu smrekavih hlodov. Pri tem zvali se jeden hlodov s kopice in pade na 131etnega dečka Lojzeta Kavšeka tako nesrečno, da je revež vsled poškodbo jedno uro pozneje izdihnil dušo.
— (Pazite na otroke!) Iz ljubljanske okolice se nam piše: Dne 30. junija popoludnč imel je posestnik Ivan Trtnik iz Podlipoglava v svojem hlevu nekaj opraviti. Zraven njega mudil se je njegov tri in polu leta stari sinek Valentin. Oče se na to iz hleva odstrani, ne da bi dečka seboj vzel. Ko se zopet vrne, ni bilo dečka nikjer. Gre tedaj h potoku, ki teče kakih 30 korakov od hiše proč, in s pomočjo sosedov privlekli so po skoro uro dolgem iskanji res dečka iz vode, se ve da mrtvega.
— (Pisatelji slovenski,) ki mislijo letošnji letopis „Matice Slovensko11 podpirati s svojimi doneski, prošeni so, da bi rokopise svoje saj do 1. avgusta 1.1. poslali društvenemu odboru ali pa naravnost Matičinemu odborniku Fr. Levcu.
— (Spet nova šo lsk a k u ji g a!) Imenuje se : Aritmetika za učilišča. Spisal Pr. vitez Močnik; po drugem natisku poslovenil J. Celestina. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani 1885, 8, 288 str. Cena 1 gld. 10 kr.; v platno vezani knjigi 1 gld. 30 kr. Gosp. prof. Celestina, ki nam je zadnji dve leti po izvrstnem Močniku na slovenščino preložil vse aritmetične in geometrične knjige, kolikor se jih potrebuje na spodnji gimnaziji, priredil je s to knjigo tudi našim učiteljiščem potrebno slovensko učilo. Kakor vse učne knjige Celestinove, odlikuje se tudi ta s svojim izbornim iu prozornim jezikom, s krepko stilizacijo, izvrstno torminologijo iu z lepo odbranimi nalogami. Knjiga obseza poleg navadno aritmetične učne tvarine tudi dodatek, v katorem nam g. pisatelj podaje na učiteljiščih prodpisani nauk o jodnostavnem knjigovodstvu. Zlasti v tem poglavji je moral gospod prelagatelj uvosti več novih slovenskih terminov, o katerih so mora reči, da jih je prav dobro pogodil. Knjiga je na trdnem papirji tiskana z razprtim garmondom in vsa uje oblika jo taka, kakeršne zahtevajo minist. predpisi od šolskih knjig. S to lopo knjigo se je šolska literatura naša izdatno obogatila To se vč, da bode tiste Atlante naše, ki zadnjo čase slovenski globus nosijo na svojih orjaških ramah, silno jezilo, da
je Celestinovo „Aritmetiko“ zopet založil nemški tiskar in knjigar gosp. Bamberg. A ti velikani slovenski ne pomislijo, da s svojim otročjim kljubovanjem in neumnim zabavljanjem premotijo morebiti kakega političnega čevljarja, nikakor pa ne pametnih, razsodnih domoljubov, ki se vesel6 vsakega domačega literarnega napredka. Odkod bi bili vzeli slovenske učne knjige za spodnjo gimnazijo, da nam jih ni založil Bamberg? Iz njegovega založništva je zadnji dve leti izšlo pet matematičnih knjig Celestinovih; Bamberg je založil latinske vaje Kermavnarjeve za drugi in četrti razred, Kermavnarjevo latinsko slovnico, Wiesthalerjevo latinske vaje za prvi in drugi razred, Rožekov latinsko-slovenski slovar, Erjavčevo mineralogijo in Senekovičevo fiziko; on nam je priredil izdanje Gregorčičevih poezij v dostojni obliki ter nam tudi Stritarja, Preširna in Funt-kovega „Zlatoroga“ poda v novih, dovršeno lepih iz-davah; vrhu tega je nakupil več slovenskih rokopisov in plačuje pisateljem slovenskim nenavadno visoke nagrade. Za takega knjigarja ni treba delati reklame Matičinim odbornikom (kar se jim je očitalo nekje), kajti Bamberg najboljšo reklamo zd-se dela s knjigami svojimi sam. In pisatelji slovenski so tudi tako pametni, da ne poslušajo teh političnih literatov. (Zvon.)
—	(„Vrtca“) izišla je ravnokar 7. številka, katera prinaša naslednjo vsebino: Znamenje v gozdu. (Pesen.) A. Pin. — Sirota. — Poletje na kmetih. (S podobo.) — Domov. Sp. Pakokrjan. — Resnična do-godba. Po Schubertu prev. J. S. Gombarov. — Mladi vojaci. (S podobo.) Cvetice žalujejo po zgubljenem prijatelju. Spisal Volkov. — Listje in cvetje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 4. julija. „Wiener Zeitung" objavlja državno pogodbo z Nemčijo zaradi železniških zvez Mittelstein-Ottendorf, dalje Gannsdorf-Ziegenhals, Lindenwiese-Ottmachau in Ratibor-Opav.
London, 4. julija. Churetill, minister za Indijo, je bil v Woodstocku s 532 glasovi zopet izvoljen, liberalec Grant dobil je 405 glasov. „Gazette“ poroča, da je Northcoothe povišan v pairski stan z naslovom grof Iddelsleigh.
Črno vice, 3. julija. V slednjih dneh bila je na več krajih v Bukovini huda nevihta; toča uničila je mnogo setve. Več ljudi je strela ubila. Hud vihar napravil je mnogo škode pri hišah in v gozdovih. Trg Horodenka, kateri broji 12 000 prebivalcev, gori.
Horodenka, 3. julija. Grozni požar, kateri je včeraj tu nastal, uničil je več kot šest sto hiš. Pet tisoč ljudij je brez strehe in živeža; rešili so si iz ognja komaj življenje. Dve osebi sta zgoreli; več otrok se pogreša.
London, 3. julija. Včeraj imeli so pleme-nitniki, poslanci in več admiralov shod, pri katerem se je sklenilo, da se napravi narodni zaklad, iz katerega se bodo nakupili torpedni čolni ter se utrdila pristanišča.
Kahira, 3. julija. Poročilo o osvojitvi pro-vincije Dongole se uradno še ni potrdilo. Anglešk oddelek ostane v Akashehu.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 4. julija.
gld.^
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..........................82-60
»	>	>	»	srebru..............................83-40
Zlata renta................................................108-25
5°/p avstr, renta..........................................9®	'16
Delnice n&rodne banke....................................... ....
Kreditne delnice...........................................286-70
London 10 lir sterling...................................  124-30
20 frankovec................................................ 9-86
Cekini c. kr.................................................
100 drž. mark..............................................61-	—
Tirjci.
Dn6 2. ju lija.
Pri Maliči: Felber in Volk, trgovca, z Dunaja. — Gross, trgovec, iz Budimpešte. — Bachreiner, trgovec, iz Trsta.
—	Holzor iz Gorice.
Pri Slonn: Dr. Jelenc in Joachim, trg. potovalec, z Dunaja. Zanki, tovarnar, iz Gradca. — Licht, trgovec, iz Jaroslava — Pfnrtscheller iz Fulpmesa. — Schmidt, trgovec, iz Esslingena. — Duffner iz Schwande. — pl, Florio s hčerko iz Trsta. Glass in Fttrt iz Siska. — Peternel, c. kr. nadporočnik, iz Celovca. — Walzer, agent, iz Celja. Bonce\j, trgovec, iz Železnikov. — Kastreuz, c. kr. lajte-nant, iz Zatičine.
Pri Juinem kolodvoru: Schmoliner iz Gorice. — Krauss, inžener, iz St. Petra, — Rotliel, okr. gozdar, s sinom, iz Kopačnics. — Šušteršič, posestnik, iz Vižmarij. — Ham-drup iz Ljubljano.
Pri Avstr, carji: Warlez iz Boljaka.
Umrli so:
D n 6 3. julija. Josipina Erzin, liči magistratnega uradnika, 6 mes., Kravja dolina št. 7, griža. — Anton Novak, delavčev sin, 13 mes., Poljanska cesta št. 18, jetika — Viktoriua Porenta, krojačeva hči, Gruberjeve ulice št 4, slabost.
V civilni b61nici:
Dne 30. j unij a. Matija Pezdir, gostač, GO 1., opešanje.
Dne 1. julija. Ana Žgavec, dekla, 23 1., kron. jetika.
Meteorologično poročilo.
: 9 *	Čas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Tompe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm	
a šS 3 ’? CO	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 90 740 01 740-67 -	180 27'6 21-4	jvzh. sl. zpd. sl. jzpd. sl.	jasno » v. js.	000	
Cesarsko in eksportno
pivo
■v steklenicaH
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—28
Uri
nil'
i
ijl
m
1
i
1
i
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Itt. v. KleiniBayr & Fefl. Bamleri-ova
knjigarna v Ljubljani.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:	§§
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom
stanejo	fšfj
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.	|||
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg j
knjigotržnica v Ljubljani.	mi
Kisla voda, kopelišče Radvanj
m
Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je rad vanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, kam nji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brainbo-rici, bralioru, zlatenici, želodeč-nih boleznih in pri katdru v obče.
Kopelji, stanovanja In restavracija po ceni.  ________________________________
s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo. 52—14 (81)
:xxixxixxixxxxxx;
V Ameriko
rxxj
V
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, I.,
^	najstarejša tvrdka te vrste.
Natančneje Izpovedbe in prospekti ir	zastonj.	(22) 50—18
(>xxxxxixxixxixxxxxx:
;iarasse
>SE5HSH5a5H5BST!SB53IHSaSE5TSSESHn5ESi5H535^
Umetne	uj
zoloe In. zoTooTrj&ffl
! vdevlje po najnovejžem amerikanskem načinu brez | j vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse ] zobne operacije	(39)	27	]
zobozdravnik A. Paicliel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
^ a5KE5a5H5i!£ £525HS® MEFPJS H5?_5H5HS25H525I
Blago za obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
310 metrov t za	gld.	4,96	iz dobre ovčje	volne;
za ; »	>	8,—	» boljše >	»
jedno obleko l »	»	12,40	» jako fine »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld.	4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Mmht]
- 181«! —
fatorišlca, zaloga tt Šrzvu..
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolžili od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—24
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Kranjska eskomptna družba v likvidaciji.
Likvidacijski odbor «Kranjske eskomptne družbe* je sklenil, da izplača vse'j3 upnikom tega zavtfda daljših 25 %-
Izplačuje se počenši z dnem 1 6. t. m. dopoludne od 9; do 12. ure nadalje proti vročitvi odstrižka, glasečega se na 257« delež; dalje se ima predložiti vložna knjižica, koja se kolekuje, a potem nazaj da vročitelju.
Znesek napisanega odstrižka razviden je iz prvega kolekovanja v vložni knjižici-Vsota tega deleža se od 16. dnč t. m. nadalje nič več ne poobrestuje.
Daljša izplačila vršč se postopno z napredujočo likvidacijo.
V Ljubljani v dan 4. julija 1885.
(112)
Likvidacijski odbor.
Kram
Aktiva.
Passiva*
št.		gold.	kr.	Št-		gold.	kr.
1	Za tekoči račun (konto-korrentne terjatve) . .	85 324	03	1	Akcijna glavnica		150000		
2	Dvojljivi račun delničarjev		341 584	27 j	t 2	Akcijne obresti		56	25
3	Tekoči račun kreditnega društva		19 350	— I	3	Kreditnega društva poroštveni zaklad		21 532	50
4	Dvojljivi račun » » 		6 762	44	4	Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad .	2 944	27
5	Effektni račun		5 506	01 :	5	Račun rezervnega zaklada kreditnega društva .	2 663	
6	Rimesni račun A		55 929	71	6	Za tekoči račun (konto-korrenlni dolgovi) . . .	37 400	04
7	Rimesni račun B		44 781	64	7	Rimesne obresti A		3 720	20
8	Troški 		1036	21	8	Rimesne obresti B		3 867	9 5
9	Najmarina		428	—	9	Obresti za pokriti kredit		533	60
10	Služnine ...»		2 838	26	10	Giro	»		515 030	Zl
11	Davki		1 240	53	11	Račun prvega 25% poplačanja pri giro-konto .	1428	9o
12	Za pokriti kredit		810	—	12	Provizije		116	Al /
18	Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov ....	1 245	41	13	Obresti za tekoči račun		471	5 u \
14	Kranjska hranilnica v Ljubljani		155 000	—	14	Mobilije		460	—'
15	Račun blagajnice		4389	65		-—		
16	Račun dobička in izgube		13 998	70				
		740 224	86 j			740 224 __	
	V Ljubljani v dan 30. junija 1885.						
	Kranjska eskomptna družba v likvidaciji. Za knjigovodstvo:						
(lil)	Mayer s. r. Jos. Luckmann s	. r.			Fran Zeschko	‘i. r.	
Odgovorni urednik J. Nagli*.
Tiskata in nalagata Jg v. Kleinmayr A Ke d. Ba iu 1>° rP T I<iublju.nl.