St. 3. V Gorici, v torek due 9. jamivarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;;k torek itiHobotoob 11. in i predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dožolo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prej <>b (5. zvečer. Stane po pošti prejernan ali v Gorici na dorn pošiljan cololetiio 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tokališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) Uretlništvo in iipraviiistto se nahajata v «Narodiii tia karni>, ulica Volturini h. St. 9. Dopise je nasloriti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgoYorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Bojkot in mi. I. Društva in zavode, katerih *i nista mogla dr. Tuma in Gabršček osTOJiti, sta začela v smislu svojega programa napa- dati, razdirati in — bojkotirati. ßojkot, in sicer bojkot v najostudnejši obliki je zasnoval Gabršček proti „Krojaški za- drugi". Naša domača zgodovina ne pozna enakega nesramnega z'ocinskega boja na gospodarskem polju 1 Dasi je Gabräcek dobro vedel, da je „Kr. z.u slovensko tr- govsko podjetje, ki je v prejänjih letih podpiralo s čibtim dohodkom tudi sloven- sko äolstvo v Gorici, četudi ma je bilo znano, da so med deležniki te slovenske zadruge tudi ubogi slovenski obrtniki, nboge slovenske dekle, ki bi bile t slu- čaju poloma „Kr. zadroge" izgnbile svoj zadnji krvavo prisluženi vinar, jo je ho- tel vendar uničiti in ji je pisal mrtvaški list v brezštevilnih člankih, naslovljenih „Krojaäka zadruga" . . . propadla". Oglejmo si herostratsko počenjanje tega človeka ! Ko je bila priäla „Kr. zadruga" po krivdi Gabrščekovega somiäljenika Avre- lija Biaail-a v denarne zadrege, je Gabr- äcek z inftmno doslednostjo razsajal v „SočiM skoro celo leto 1903 proti nji in proti „Centralni posojilnici", ki jo je skušala rešiti pogina. üpropastiti je hotel „Kr. zadrugo" in ž njo „Centralno pos." Ta zlobni namen je razkril v St. 66. .Soče" leta 1903 z besedami: „Jaz mesa rim „Kr. zadrugo" in „C en- train o p o s.M z največjim me- sarskimnožem, da bo ranena klerikalnem telesa velikein s k e 1 e č e." To mesarjenje ni imelo za- željenega vspeha, zato je naäantal go- riäke in dnnajske židoTske upnike „Kr, zadruge", ds so jo hkratu naskočili in skoro v konkarz spravili. Ko je bil s po- močjo „Gentraine posojilnice" tadi ta napad odbit, je zahteval pri okrožni sod- niji otvoriter konkurza „Kroj. zadrage". Tadi ta naklep se ni posrečil, in Gabr- bržček je zahteval t posebni vlogi, da naj aodnija ustavi vsako daljno poslova- ˇanje na ime „Kr. zadrage". Ko je po- gorel tadi s to vlogo, je sknšal zadrže- vati reäilno akcijo „C. posojilnice" s tem, da je na Tsak način odganjal odjemalce • od prodajalnice „Kr. zadruge". Imenoval jo je „betežco", njeno blago „pofel", itd. Prej ko se je bil Gabršček poleti leta 1903 potegnil hladit v Kobarid, je še priporočal v „Soči" bojkoliranje „Kr. zadrage" s temi besedami: „Vsakdo da- nes ve, da pri trgovca kupi lahko boljäe in ceneje nego v „Kr. zadrugi", ki ima „stalne cene", ki morajo biti vise nego pri kateremkoli trgovca. Vsak trgovec gre lahko dosti pod „stalne cone" v „K. z." — To je pristen bojkot slovenske tr-- govine ! Smelo trdimo, da bi dragod tako zlobnega kvarljivca narodnega podjetja izbičali iz dežele, pri nas pa ima ta na- rodna filoksera v kroga nekih kratkovid- nežev še prvo besedo. O tem bojkotu še nekoliko po- drobno8tij. „Krojaäko zadrugo" smo astanovili leta 1897 s sknpnimi močmi in prvo leto Bta bila dr. Tama in Gabršček člana nadzorstva. Ko sta ta dva človeka raz- delila goriške Slovence med „klerikalce" in „naprednjake", postala je tadi „Kr. zadraga" naenkrat „klerikalna", ker je nista mogla dobiti v pest, in pričel je boj proti nji. Avrelij Bisail, njanodločen somiäljenik, je bi! v zadrngi poslovodja, denarničar in disponent. Po njegovi krivdi je priäla „Kr. z." skoro do poloma ... Načelstvo „Kr. z." je ponudilo 10. jan. 1903 upnikom 50% poravnavo ter na- prosilo „Gentralno posojilnico", da bi hotela prevzeti izp lačevanje teh odstotko?. „Centr. pos." je to pro*njo sprejela in pri- zadetim tvrdkam se je odposlala okrožnica s to ponudbo. S tem je priöela reäilna akcija „Centr. posojilnice". Ona je prevzela po- gajanjo z upniki in prevzela plačevanje zadružnih dolgov ter gledala na to, da ji pripade blago in terjatve do pokritja stroäkov, ki se naberejo. Izplaöala je do 60.000 K raznim upnikom, a sama je bila prizadeta s 40.000 K. Za izdani de- nar je imela seveda pravico zahtevati dovoljnega jamstva. Z ozirom na ostqdno gonjo proti „Kr. z." si je zavarovala svoje terjatve s primernimi sodnimi koraki Sodni cenilec je cenil blago zadrage na 44.030 K. V smi8lu postavnih določb je ponudila „G. p." 26% veö nego je bilo blago cenjeno, torej 55.073 K. „Centralna posojilnica" je blago prevzela in je zopetizročila „Kr. zadrugi" v komisijonelno prodajo, ne zato, da bi pri tem delala dobiček, ampak zato, da bi po popolnem pokritja svojih terjatev V86 dohodke obrnila v prid „Krojaäki zadrugi" in s tem reäila deleže ubogih zadružnikov. To plemenito, človekoljubno akcijo „C. posojilnice" so skušali „zli dahovi" okoli „Soče" na vaak m&n preprečiti. Njih načrt je bil priprost. „Kr. zadrago" so hoteli spraviti v konkurz, nje načel- stvo v kazensko preiskavo, „C. posojil- nico" pa, ki je kreditirala „Kr. zadragi" do 115.000 K, v kritičen denaren položaj. Smrti „Kr. zadruge" so bili že tako go- tovi, da je „Soča" že janavarjaleta 1903 besedičila o dvojem konkorzn v Goriji ter meseca marca naznanila, da g. Med- ved otvori z novim letom novo trgovino manusaktarnega blaga v Gosposki ulici ... Tega gospoda so pridržali v Gorici, da bi „Kr. zadrago" podedoval ter nada- Ijeval trgovino v njenih prostorih. Zato je „Gor. Ij. pos." odpovedala zadragi pro8tore, katere ji je bila dala v naj em za deset let. Tadi ta odpoved je jako značilna. Kakor je znano, je „Kr. z.u skapaj z „Lj. p." kupila hiäo v Gospoaki ulici St. 7. Kmalu pa je „Kr. z." odsto- j pila svojo polovico hiäe „Gor. lj. posojil- i nici" 8 pogojem, da jej posojilnica od- stopi potrebne prostore za deset let v najem s pravico vknjižbe. V to je poso- jilnica privolila. Ker je bilo dogovorjeno, da se ima ta pogodba vknjižiti, se je se- stavila tadi pismena pogodba, ki se je izročila poslovodji A. Bisailu dne 30. Jan. 1900 z naročilom, da naj jo izroči poso- jilnici v podpis. Od tedaj ni bilo več pis- mene pogodbe na dan. „Kr, z." se je se- i veda zanašala na moäko besedo uprav- nikov „Gr. lj. posojilnice", a ti so besedo snedli, sklicevaje se na to, da pogodba ni veljavna, ker se ni aestavila v pismeni obliki. Proti tej odporedi se je „Kr. z." uprla in zmagala tudi v tretji inätanci. To je bil prvi nevspeh naäih kovarnikov, | a proti „Kr. z." niso äe nehali rati. Le poglejmo ! i Ko je dobil Gabršček v roke se- j znam upnikov in date o zadrugi, je pri- [ govarjal upnikom, da tožijo zadrugo. Za- j četka se je slikal položaj zadrage kot obapen, da bi se bila tem lažje potisnila v konkurz. Ko paje ; vzela „Contr. po?." poravnavo v roke ter ¦ ponudila upnikom 50%, so začeli isti ljudje drugače informirati o stanju za- drage in naenkrat so trdili, da je zadraga aktivna in da se upnikom ni bati zgube. S tem so hoteli prepreöiti po- ravnavo, kibi bila ugodna za „Kr. zadrugo" in „Gentralno p o s o j i 1 n ic o". Gabräcek je informiral- o zadragi dunajski „Creditorenverein". Pravni za- stopniki tega druStva so priäli v Gorico 8 predlogom v žepu, da se aretirajo vsi odborniki „Kr. zadrage". Ko so se pa prepričali o faktičnem stanju „Kr. z.", se niso mogli prečuditi nesramnemu po- stopanja goriških informatorjev. Meseca februvarja je vložil Gabr- šček pri aodniji ovadbo za konkarz, ker je videl, da drugače ne pride „Kr. z." do konkurza. V kritičnem časa pogajanj za po- ravnavo je sklenila „Trgovsko-obrtna zadruga" tožiti Avrelija Bisaila zajedno s „Krojaäko zadrugo" za menico", katero je „Kroj. zadrnga" leta 1899 podpisala kot porokinja za Bisaila in na kateri je ta zaoslal s plačili mesečnih obrokov. Sklenilo se je preganjati na vsak način „Kr. z." z eksekucijo, da se prisili kon- karz. Niso pa sklenili zarubiti hranilne vloge, katero je tedaj imel Avr. Bisail pri isti „Trgovsko-obrtni zadrngi". Zadružni odbornik J. K. je plačal iz svojega dolžno »Toto — in do konknrza ni prišlo. Vsi dosedanji peklenski naklepi so se izjalovili. .Centralna pos.* je popla- öala dolgove „Kr. zadruge", sprejela njeno blago in nadaljevala trgovino pod znanimi pogoji. A „zli duh" ni äe miroval. Ker je bil popolen vspeh reäilne akcije odvisen od nadaljevanja trgovine, je zah- teval Gabräcek öd sodnije, da naj ustavi VBako daljno poslovanje na ime „Kr. za- drage". Svoji vlogi je priložil „Sočo" 15. jalija ter pozval sodnijo, naj preišče, ali so trditve o „Kr. zadr." resnične. V tej ätevilki „Soče" govori člankar o „vrhanca klerikalnega švindla", o „straäanski kle- rikalni mahinaciji", o „zgabi nad 100.000 K", o „glepariji" o „klerikalni brezobraz- nosti" itd. Potem navaja še paragrafe zadražnega zakona o odgovornosti na- čelstva in o otvorjenju konkurza ter konča svoj članek z besedami: Rado- LISTEK. Nekaj pojasnil gospodu ocenjevalcu opisa Št. Mavra. Meseca oktobra m. 1. je priobčil tovariä g. Jos. Balič v podlistku „Gorice" oceno o mojem gori imenovanem opisu. Dasi sem mu hvaležen, v kolikor je stvarno pojaanil svoje mnenje, (odstavek o latinskih šolah in o zgodovinskih ätudijah ne spada k stvari 1), vendar moram popraviti nekatere njegove tr- ditve, oziroma jih zavrniti kakor na- pačne. Najprej priznam, da mi nibta bili znani razpravi, priobčeni v goriökih gimnazijalni programih 1. 1902 in 1868 ; žal mi je sicer, da ju nisem čital, toda kako naj človek zve za take spise, ako ga nihče ne opozori nanje. Zelo koristno bi bilo, ako bi kdo sestavil seznamek vseh 8pi8ov in razprav, ki se pečajo z zemljepisom ali zgodovino naše dežele ; na vsak način bi se tako zdatno lajsal trud vsakomar, ki se želi poslažiti do- tičnih sestavkov. Zažiganje blagoslovljenega oljöja mora smatrati za vražo vsakdo, kdor ve, kaj ljudstvo navadno misli pri tem. Vem za mnoge, ki mislijo, da oni dim prežene j öarovnice, ki delajo v oblakih točo. j Mnogi zopet trde, da ima dim čudotvorno moč, ki kar v zraku raztopi točina zrna. To so pa menda vendar vraže, ali ne? Jezikoslovne opazke o krajevnem narečju sem izpnstil iz važnih razlogov. Bil Bern namreč premalo Časa v Št. Mavra, da bi bil mogel temeljito obde- lati to obäirno polje ; sploäne in povräne opazke pa bolje, da izostanejo ; Sicer se pa dogovarjamo nekateri nöitelji v go- riäki okolici, kako bi sčasoma nabrali in obelodanili važnejše posebnosti krajevnih narečij; zato sem pustil da oddelek tem mirnejžim srcem za primernejäi čas. — Tudi g. ocenjevalec pravi, da misli kedaj pisati o jezikovnih posebnostih goriäkega okraja. Lahko njemu, ki služi že nad 20 let T tem okraja ; t tolikej dobi se že da kaj temeljitega seBtaviti. Toda kakor bi rad kmalu videl obljabljeno razpravo g. tovariäa-ocenjevalca, se vendar bojim, da je ne uöakamo, ako se bode bal — prenagljenosti! Tadi jaz sem sedaj skoraj prepri- čan, da se ime Sabotin ni prelevilo iz „Samotin" ; toda do tega prepričanja sem priäel vsled čisto drugih razlogov, nego jih navaja g. Baltf. Kar omenja E. Seibert o „majestätisches Wächtepaar" Skalnice in Sabotina, mi prav nič ne imponnje; kajti res je pa vendarle, da je vsa občina Št. Maver s Sabotinom vred tako osamljena, da je nekak košček sveta zase. — Pravi razlog, da ime Sa- botin nsjbrž ni postalo iz „Samotin" pa tiči v naäem jezikoslovja : ni in h se namreč nikdar ne ztmenjata. Jaz v svojem spisu sploh nisem razlagal izvora te besede, marveö sem le čisto na kratko omenil možnout njene izpeljave. Pretvarjal imena pa sploh nisem ; povsod sera namreč dosledno pisal Sabotin. Ime Sabotin pa ne hrani niti spo- mina na kako staroslovensko božanstvo, kakor misli g. ocenjevalec. „Sabotin" fckoraj gotovo, ni nič drugega, [ nego okrajäano „St. Valentin". ; Znano je, da Slovene! äe dandanes ta in tarn pravijo Balant di Bolant mesto Valentin. — Torej: Sant Bolantin Sabotin. Temu mnenju je pritrdil tadi odličen slovenski strokovnjak, ki je že pojasnil marsikatero zgodovinsko ime. Važne Hermelindine listine, ki sta jo priobčila Trinko in Jašič 1. 1890 v Vidma, nikakor nisem prezrl, kakor misli g. Balič, marveč prav marljivo sem jo prebiral in tuhtal ter priäel tako do prepričanja, da — „Zoden" ni Sa- botin, oziroma podsabotin ali Št. Maver! Rutar pravi o tem doslovno : „-- — — Mingo iz Zodna (Zoden morda pokvarjeno iz Sobs n-Sabotin) -^-------'*. Besedica „morda" nam kaže. da je je Ratar sam dvomil o resničnosti te podmene. Jaz se pa drznem trditi, da Zoden ni nič drugega nego S o b e n (na Sobenca), to je selišče, obsegajoče 4 ali 5 hiä ; leži prav blizu Št. Ferjana ob cesti proti Kojskemu. Gotoro je ver- jetnejäe, da je takratni pisar zamenjal glasova (ali pa črki b in d, nego da bi bil popačil vso besedo „Sabotin". To je tem verjetnejäe, ker leži dotični kraj prav v Št. Ferjanski oböini. Pravilno pisano ime Sabotin najdemo že v se- vedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost liste c. kr. oblasli, ki so doHne varovati državljane pred — sle- parijami! Očividno je, da je hotel člankar s to ovadbo spraviti „Kroj. zadrngo" v konkorz, njeno načelstvo pa v kazensko preiskavo. A tadi ta zlobni naklep se je razpršil v nič : Fodnija ni uslavila de!o- vanja zadruge, načelniki nieo priäli v preiskavo. Gabršček nam poroča v „Soči" 3. okt. 1903 o usodi svoje ovadbo tako- le: „Z ozirom na prvi članek v „Soči" 15. jolija sem bil zasliäan pred preisko- valnim sodnikom kot priča. Izjavil [sem, da je bila „Kroj. zair." aktivna, kar do- kazujejo poznejäi ölanki v „Soči". Ker pa je bila „Kr. zadr." aktivna, ni nikakega razloga za kazensko preganjanje članov načelstva, zato v tern pogledu ni daljäih posledic." Raj fledi iz tega? Da je Gabraček vendar zbal kot priča ponavljati laž, da je „Kr. zadr." pasivna. Mož, ki je trdil T „Soöi" 15. julija, da „nirna „Kr. zadr." niti krpice blaga več, pač pa pri „Cen- tralni pop." še 63.000 K dolga", ae je zbal pred sodnijo paragrafov in izjavil, da je „Kr. zadr." aktivna. Ozrimo se še enkrat na ta naj- ostudnejäi boj na našem gospodarskern polja. Na eni strani vidimo razurnne ne- sebično može, ki skužajo slovensko tr- govino reäiti pogina, na dragi strani, pa od strasti zaslepljene kovarnike, ki so uporabili vsa, tadi najpodlejža sred9tva, da bi uničili slovensko zadrugo. In zdaj piše „SoČa" Članke pod ca- slovom : „Klerikalni bojkot — napredno rodoljubje !M Ali ne dokaznjo že ta kratka zgo- dovina „Kroj. zadruge", da bi se moral „Sočin" Članek glasiti: „Gabračekov bojkot — klerikalno rodoljnbje?" Toda dovolj o tem ! Preidimo k „Gentralni posojilnici". Glagoljstio »prasanje in hrški shot dr. Mahnič. Znano je vsem onim, ki se količkaj pečajo z javnimi zadevami in sploh s političnimi in cerkvenimi vprašanji, da traja že več let zaporedoma prav strastna gonja proti glagoljici, proti kateri je na- pela vse svoje moči v prvi vrsti italjanska iredenta. Ker se je pa kräki vladika monsgr. dr. Mahnič odločno postavii na branik že od veö aloletji obstoječih pra- vic slaroslovenske božje slažbe, obrnjena je v zadnjem času ost vseh napadov v prvi vrsti na njegovo osebo. Posebno značilno je pa dejstvo, da so se pridra- žili v najnovejäem času iredentovski in židovski gonji zoper glagoljico tudi tako- zvani katoliäki Listi, izhajajoči, bodisi v Italiji, ali pa tadi v našem Primorju, kakor „La Civiltä Cattolica", „Lä Voce Cattolica", „L! Amico", „La Voce" in , „L1 Avvenire d' Italia". Vse to pa je na- potilo kräkega vladiko monsgr. dr. Mahniča, da je izdal minole dni \ svojem aradnern lista „Acta curiae" posebno pismo, ki se doslovno v prevodu tako-le glasi: „Znano je častnim duhovskim so- bratom, da neki listi, ki sicer zaatopajo katoliško stvar, že dva meseca jako hado j in žaljivo napadajo mene in kräko ško- fijo; na piko so uzeli ono, kar je pri nas v liturgiji neprotrganim obiöajem postalo stalno, ter sumničijo krške duhcTnike. Da vedo častiti bratje duhovniki in dragi, ki čitajo ta „Acta", kaj vam vse podtikajo in kakega orožja se poslažu- ¦ jejo dotični listi z namonom, da uničijo i naše dobro ime in naše zakonite od- ; redbe glede staroslovenskega jezika, zdi se nam potrebno in umestno, da ob- javimo na tern mesta nam in dragim v večen spomin nekaj odstavkov, ki se tičejo tega vprašanja. „AgitHcija proti latinskomu jezika, zdi se nam, je priäla do vrhanca v kräki školiji, akoravno jo v njiosem desetink Italijanov". „Lh Civiltä Cattolica" piše dne 7. oktobra : Dnevnik, ki se tiska v Pulju in je glasilo duhovnikov v krški äkofiji imel je drznost napisati : To pismo dokazuje očito svete naraene presvetih v Rima za duhovni blagor naroda hrvatskega. Morda bi mu dali svoj blagoalov, ko bi pokazalo malo dobre volje za Italijo mater-zemljo papeževo. Toda naznanjamo preöastnim v Rima, da se hoče v praäanju glagoljice hrvatski narod sam brigati za duäevni in teleani blagor". „L* Voce Gattolica" je objavila v štev. 223: „L'Amico" piše: Sv. oče se je dal natanko poučiti o sedanji verski anarhiji glede litorgičnega jezika (v krški äkofiji). Dalje piše „Li Voce" : „Dah >vaiki krške škoflje so opnstili latinski jezik ter i se z dašo in telesom vrgli v naročje j glagoljice... V krški škofiji je litorgiöno vpraäanje v korist glagoljice prišlo v zadnjih letih do vrhunca svojih namenov, j tako da se je ondi pričela že neod- ; pa8tljiva zloraba... V kräki äkofiji se je pojavila liturgična revolacija. Stvar je taka, da ne more iti dalje, sicer zabrede v aposlazijo... Hrvaäka gospoda v kräki äkosiji bi botela, da sta sama sv. Giril in Metod v raja; brez kesa puste zakopali kristjana kot psa, ako ne odo- brava hrvaški obrod.. .M „L'Amico": Trditev, da je loäinjska cerkev bila glftgoljskega obreda do leta 1804, naravnost nasprotaje zgodovini. „L' Avvenire d' Italia": „Hrvaäki du- hovniki so nporniki. Elen del dnhov- niških politikov ne pozna meje, ne po- slušnosti in spoštovanja do obredov, ki jih je doloeil papež Loon XIII.M Ti listi so mi večinoma priäli slu- čajno v roke; brez dvojbe so še drugi, ki piäejo enako. — Večini loh listov sein poslal popravke na pojedine točke. De- loma so jih objavili, a dodali so druge äe večje laži. Eni jih sploh niso objavili, marveč so dalje in huje napadali. Tako postopanje se samo obsoja. Kar se tiče ätatistike, v naši äkofiji, ni osem desetink Italijanov, ampak samo dve. Kar se tiče zgodovine, je navadna laž, kar se tiče moje duhoväcine, je zlobna kleveta, kar se tiče mene, je težka osvada, ki je naj Bog odpusti njenemu začetniku. Gornje trditve večinoma nosijo na sebi znak laži in klev<:>te. Na te ne od- govarjam v javnih liatih. Opozarjam le na to, da je sv. zbor za obrede izjavil z dekretom z dne 19. septembra 1903 na škofe goriške nadškosije: „Da povsem obsoja vsako agitacijo (glede litargičnega jezika), ki ima namen, vplivati na sodbo sv. stolice. Ako se toraj obsoja vsaka agitacija, obsoja se brez dvojbe ne samo agitacija z a, nego tadi proti staroslovenskemu jezika. Edino sv. stolico priznam nad seboj in njej sami sem dolžan polagati račun o tem, kar se je pri nas zgodilo glede liturgičnega jezika. Naj torej to- žitelji moji in kräkega dahovniätva vlože tožbo pri sveti stolici, kjer hočemo od- govarjati za vse, kar delamo. Sam hočem poslati to moje pismo sv. ocötu z željo in proänjo, da prične preiskavo o pojedinih stvareh; pa nas naj obeodi ali oprosti. Konečno izjavljam, da odslej naprej ne bodem najmanje odgovarjal na to, kar piäejo razni listi o litargiönem jezika v moji äkofiji; pripravljen sem odgovor dajati samo onemn, ki ima pravico po- zvati me na odgovor". Dopisi. Iz Kauala dne 7. januarja 1906. I — Narodna čitalnica v Kanalu se je po dolgem molöanju zopet oglasila. Včer»j dne 6. t. m. priredila je predstavo, ki je res originalna, nenavadna na slovenskem odra. — Bil je to A. Kosi-jev oratorij : „Letni časi", ki je res mičen in zanimiv tako po svoji vsebini, kakor tadi po svoji sestavi. Po vsebini je čisto priprosto in naravno opevanje najvaznejäih pojavov vsakega letnega časa. Sestavljen pa je takö, da sestoja iz: prologa, ätirih letnih časov (koji se posamezno opevajo) in epiloga. Vsak del sestoja zopet iz dekla- macije in petja. Na sploäno se je ora- torij obnesel dokaj dobro. Lep nastopje imela gospica Aagastina Ivančič v pro- loga, kakor tadi v epiloga. Dasi naj- mlajša, je nastopila prva ler s posebno gotovostjo reäila svojo vlogo. — Prese- netila nas je predstavljaleljica pomladi g. Marija Podbräcek se svojim cvetočim kostumom. Zdelo se je, kakor da gleda- mo poosebljeno pomlad. Tadi g. Valerija Garlatti je častno reäila svojo nalogo. Predstavljala je vroöe poletje. Njen na- stop kakor tadi njena deklamacija je bila bolj resna in odločna, kakor to terja vroči in tradapolni poletni čas. Poseben dar za deklamacije kaže g. Eliza Ivančič, ki je opevala veselo jesen. Njen glas je prijeten in predavanje jasno in razločno. Popolnem miren in naraven nastop je imela g. Marija Manzoni, ki je prevzela deklamacijo o zimi. Občadovali smo vsi njeno milobo in zvonki glas. — Petje s spremljevanjem orkestra c. kr. peäpolka ät. 47. iz Gorice se je pod vodstvom slavno znanega povovodje gosp. M. Zega obneslo naravnost impozantno. Vsaka kitica je bolj ngajala. R«s! petje je sicer priprosto ; a tako mično, da ne naveliča. V06 bi bili pričakovali od g. govornika. — Takih veselic si želimo še več. Z dobro voljo in pridnostjo se veliko do- seže. H koncem bodi povedano, da je bila vdeležba kljub neugodnema vremena ogromna. Prostorov je primanjkovalo. — Narodna zavednost se budi tadi med nami. Takö pevci, kakor tadi deklamato- rice so želi barno pohvalo. _______ P-. Sv. Luclja ob Soči. — V četrtek popoladne smo vendar po tolikem časa zagledali prvič —* zelezniäki stroj. — Ra- dovednega občinstva se je zbralo mnogo na vseh točkah, odkoder je lep razgled na progo in postajo, da vidijo najnovejäe čado v naäih gorah. — lnženirji so jako zadovoljni s prvimi poskasi vožnje, ki so se izborno obnesli. Železni mostovi so se le malo udali, kameniti pa skoraj nič. — Toda v obče se bolj hvali delo okoli Sv. Lucije, Bače, nego gori proti Gra- hovem. Nekateri slovenski listi hočejo ne- kako olepäati blamažo, ki se je dogodila pri gradbi betonskega mosta črez Idrijco, — Zakaj prikrivati in tajiti! — Dejstvo je, da se je prvotni načrt popolnoma ponesrečil. — Strokovnjaki sodijo isto — v privatnih pogovorih !1 — Naj ared- ništva slovenskih listov ne verjamejo vse nam nasprotnim listom, iz katorih zaje- majo večkrat svoje novice. — Tadi cigan hvali sv ojeg a konja. Politiöni pregled. Volilna reforma. V četrtek so imeli nemäki poslanci iz Ceäke in Šlezije v poslanski zbornici posvetovanje o razdelitvi volilnih okrajev. Razdelitev, kakräno si Žele, predložil je v petek posl. Günther ministru notranjih zadev grofa Bylandt-Rheidtu — Voditelji poljskega kluba ho tudi priäli na Dutiaj, ter se začno v kratkem konference z ba- ronom Gautschem. H konierencam pride tadi galiäki namestnik gros Potocki. Ta teden se začne miniaterski predsednik posvetovati tadi z voditelji skupin go- Bposke zbornice zaradi reforme gosposke zbornice. Vže danes pa se bavijo listi jako živahno s tem vpraäanjem in prinaäajo razne podatke o razdelitvi mandatov na znamku poseatev pleraenitih rodbin go- riäkih iz 1. 1288 Coronini namreČ po- roča, da je podelil grof Albreht II. ime- novanega leta plemenitnika Bargülina iz Pevme dva gozda na gori Sabotinu. (Czörnig, str 633). Hormelindina listina je sicer dobrih 100 let starejäa, a vendar dokazuje CoroninijeTO poroöilo, da so že v onih časih pravilno piaali ime Sabotin. V zmoti, da je ZoJen-Sabotin, iz- vajal je g. Balič po svoje razne sklepe ¦ in zakljucke, ki tso pa krivi, ker temelje na napačni podstati. Tako meni n. pr. da je dala morda opalinja Hermenelinda 8ezidati kapelico bv. Mavra, 0 kateri trdi, da je stala poprej nego cerkev sv. Va- lentina. — Pritrjujem mnenja, da 1. 1169 še ni bilo imena St. Maver, a tadi leta 1288 ga äe ni bilo in 1365 najbrž tadi še ne ! Prav to pa dokazuje, da je bila cerkev sv. Valentina sezidana že davno prej; in ime Sabotin (= St. Valentin 1) je pač tadi krepek dokaz zato. Vsled tega vstrajam pri trditvi, da so kapelico bv. Mavra dali sezidati šele plem. Grabni po 1. 13ü5, in da je äele tedaj naslalo ime Št. Maver. Podpis duhovnika Ivana iz Solkana („de Celkan") na Hermelindini listini tolmači g. Bilic tako, da je bil Ivan duhovnik v Št. Ferjanu, in da so mu bili gotovo tadi Podsabotinci in Št. Maverci izročeni v duhovno oskrbo. Kolikor je meni znano,'je bila duhovnija v Št. Ferjanu ustanovljona äele 1. 1694. V 12. stoletju pa je bila tarn podružnica, kamor so hodili ob gotovih dneh opravljat službo božjo — kaplani iz j Solkana, kakor so hodili tudi k sv. Va- lentino. To nam spričuje že pridevek ali priimek duhovnika Irana „d e G e 1 k a n". Tako razumem jaz tudi v äempe- terski krstni knjigi vpisano opazko du- hovnika Filipa Maraž«, ki je zapisal, da gre za cooper»torja k sv. Valentinu na Sabotin (1591). Ustnegft izročila 0 redovnikih, ki so baje bili pri sv. Valentinu, ni smeti kar tako meni nič, tebi nič imenovati prazno bajko.. V Št. Mavru se je ohra- nilo od roda do roda poročilo 0 menihih, ki so bivali na Sabotinu. Res, da doslej ni bilo mogoče najti nikjer pi3anih do- kazov, toda vdominikanskem reda samem še živi izročilo, da so imeli nekdaj posest v Št. Mavru in benesicij pri sv. Valentinu. Č. g. vikar-zlatomaänik Ma- äera mi je povedal, da je živel pred mnogimi leti v Gorici star in zelo ačen dominikanec, Nemec po rodu, ki ma je mnogo pripovedoval o tem samostanu. Storil sem tadi potrebne korake, da iz dobrega vira konečno pozvem pravo resnico 0 tej, vsekakor zanimivi zadevi. Polem porečemo äele, da je stvar končana. Trditev; da redovniki no smejo opravljati v kakern kraju daaebrižnegd posla brez izrečnega dovolenja dotičnega žapnika, je sicer resnična, toda v naäem slučaja ničesar ne dokaže. Če so bili redovniki kedaj pri sv. Valentino, imeli so pac" tadi potrebna dovoljenja. —• Dalje pravi g. ocenjevalec, da je bilo poslopje, imenovano „kora" premajhno za meniški hospic. To se čudno čila, ako kmalu nato trdi, da je bilo isto poslopje dosti prostorno za prenočiače romarskim tra- mam, ki so prihajale v Št. Maver na večer ter odäle zgodaj zjatraj na hrib. Omeniti pa je treba, da je bila „kora" le del dotičnega poslopja. G. Balič pogreäa opisa podgabo- tinske občine. Resnica, spis bi bil potem popolnejäi in obäirnejäi. Toda äe popol- nejäi bi bil, ako bi obsegal kar vae pod- gorsko županijo. Pomisliti pa treba, da sem sestavljal apis za „Letno äolsko poročilo"; odmerjen mi je bil torej tako čas kakor prostor. Zato sem omonil Pod?abolin le toliko, kolikor je bilo po- trebno v pojasnilo Št. Maverskih razmer. — Želim pa, da bi se sedaj kdo drugi potrudil in opisal natančneje Podsabotin, oziroma drage občine ter žapanije. Lepo in koristno bi bilo, ko bi imela vsaka 8lovenska občina svoj zemljepisni in zgodovinski opis ; iz teh bi se dala po- sneti skapna slika naše krasne in raz- nih zgodovinskih zanimivosti polne do- movine. Znto pa na delo, kdor čuti kaj ve8elja in sposobnosti, ne oziraje 86 na to, ali je drsal gotovo ätevilo let äolske klopi ali ne ! Tolmin, 6. januvarja 1936 Ant. K u t i n. razne dežele. Tako hoČejo nekateri list! vedeti, da zgabi Tret jednega poslanca in naša goriško-gradiščanska dežela tadi jednega. Do sedaj je volil narareč Trst v državni zbor pet poslancev. Po novi volilni reformi pa bi imel voliti le stiri. Ista oeoda zadela bi,po trditvah omon- jenih listov, tadi našo deželo. Le v Istri bi ostalo žtevilo poslancev nespremenje- no. Isti listi hočejo tadi vedeti, da bi prišlo po novi volilni ref'ormi v drž. zbor 225 slovanskih poslancev, ki bi potemtakem tvorili v njera veöino. Ali V86 to so za danes zgolj le ugibanja. Kriza na Ogerskem. Colo mesto Debrecin je za