'J 'p n -o -f PHIHDHSKI DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEBLI £ l6to VI • Štev. 43 (1434) ČŠTAJJE v današnji „Tedenski prilogi" glavna poročila z II. kongresa ASI Z Z za Tržaško ozemlje! Poštnina plačana v gotovini Spedizloin; in abbon. post. I. gr. TRST torek 7. marca 1950 Danes 3 strani - Cena 20 lir Zaključek ii. kongresa as žz za tržaško ozemlje ifg g |,B Jlllif 1 12K Stllff A. ASIŽZ ZA SLOV.-nAL. BRA “ ,red','““‘lin' ’ * In za borbeno enotnost demokratičnih zmago načel neodvisnosti narodov proti kontrarevolucionarnemu revizionizmu - Izvolitev kovnega sveta A SIZ Z - Nad vse uspela kulturna prireditev po zaključku kongresa Resolucija "•Jtongres ASIZZ sprejema in diskusij nam. s s ^lovi referatov ^•“lih in ekonomskih proble-jj|P zadevajo tako antifaši-žene Tržaškega ozemlja tSriiud‘ njihovo organizacijo | sledečo resolucijo: ♦»ttHtatične žene Tržaškega se preko svoje organi-Hcl' As,ZZ vkliučuje.io v de-‘f»tično gibanje Tržaškega in tvor'J° njegov sestav-°«1. Na osnovi revolucionar-tradicij delovnega ljudstva “ovansko-italijanskega Srat-A« *e je porodilo iz njegove nene enotnosti in skupnega Jfcnja in žrtev narodno in “sko osvobodilne vojne, se ne-bori za nadaljnje utrjeva-enotnosti ljudskih množic in “v*Bsko-itaiijansiiega bratstva, mena enotnost ljudskih mnogih ‘B slovansko-italijansko brat-tvorita temelje organizacije k ki je zrasla neposredno , inrodno-osvobodllne borbe t 1 nacifašističnim osvajalcem r yeliko prispevala k zmagi nad njimi. Zaradi tega in zaradi svoje dosledne revolucionarne borbe proti zasužnjevalskim načrtom mednarodnega imperializma, za utrditev načel miru in demokracije v svetu je. bilo tudi 1846. leta sprejeta v MDFZ. V okviru demokratičnega gibanja Tržaškega ozemlja se je po zlomu italijanskega in nemškega fašizma borila za priključitev Trsta k Jugos'aviji ki je bila s svojo napredno družbeno ureditvijo najtrdnejše jamstvo za poglabljanje slovansko-italijanske-ga bratstva in ljudske demokracije. Mirovna pogodba je prinesla kompromisno rešitev in u-Stanovljeno je bilo Tržaško ozemlja. Kljub temu da ni izražalo demokratične rešitve tržaškega vprašanja, so ga tržaške demokratične množice sprejele v interesu miru v svetu in usmerjale vse svoje sile za njegovo demokratizacijo. Poroštvo zanjo goslavija in da politika vodstva Sovjetske zveze do tržaškega vprašanja ni bila nikoli iskrena. Glavni svet asižz Av,P°LLONIO Luigia, Izola, V*AN Emilia, Seget, BIDO-Tončka, Trst, BLAZINA Trst' BABIC Marija, » lc'. BORDON Francesca, Belic Ernesta, Koper, M Živa, Koper, BU-Koper, BUSLETA ltaua' ljihag, CHICCO Anna, t!kL£uNJA Miranda, Škofije, Sil, Dora ^Caterina, Buje, COK s Sh/flNi eiia, Koper, CRO- CVCat, fe? Trst. CEBRON Milka, iijjv, COK Rezi, Trst, CEBO-tj, I Lojzka, Trst, CEPAK Ani-COK Antonija, Lonjer, iVgJfBBosi Maria, Buje, DA-Iv.„ 'tbstina, Opčine, DANEU C, ’ Kontovel, DELIČA 0.5^, Pomjan, DOBRIGNA k Koper, DUSSICH Anet-hlin'e’ BLER Branka, Plavje, Liu Francesca, Trst, FUR-Natalija, SempolaJ, FIDEL J*«la, Gročana, FUSILLI Ni-jjT®> Grožnjan, GERDOL Emi-3 Trst, GRZINA Pavla, Trst, £fltJAN Marija, Sesljan, GOB-Graziella, Koper, GODINA Trst, GIONORI Lojzka, Aj»t. GREGORIČ Majda, Trst, q?^Ca Antonija, Gropada, h^BGl Maria, Sv. Križ, GRU-KF Gizela, Nabrežina, HRVATI Genovefa, Ricmanje, JU-L., Kristina, Trst, JELCIC V Koper, JUGOVAC Judi-Cjfrašica, JURINCIC Ana, Ii **», KOCJANCIC Valeri-thtjst, KOSMINA Malka, N*J”-EVA Antonija, Korte, Emilija, Trst, KOSO-\ Č°rka, Trst, KNEZ Vikto-S&IJan, KOCJANCIC Gi-3 ©fož, KOCJANCIC Ma-St(V)' KOCJAN Ana, Bo-•SL^Halj Klara, Opčine, Zofija, Prosek, KRALJ pitoni,’ Trebče, KRAVANJA k;?’ Vižovlje, LAVREN- V>tina h ifinII \lf S, Marezige, LIPO-, ‘Ja, Trst, LIJKES Ne->,•«10 i'. ^ENIS Rina, Izola, ft°vtC.>eria. Gežarii, MRA- \ 1Vb Nada- Trs*. 'molina- ‘>Vi **• Trs*, METLICA Maria J?’ kc ’ mihovii.ovic Jei-\ MAŠERA dr. So- ff’ 0sicN0VAK Van(,a- Ko' h.Jtllli«,;, Amalija, Prečnik, »••asa. Trsi, 2e|ena Anha, Buje, PEČAR J, Katinara, PETRONIO f>r p, ’ Plahuta Pavia, Bosank Zon,> Trst' PRA' >. (h! a' Trst, PUCER Ju- hCrrs, ml PAVLOVIC Cvet- ^0,ROSEN Emilija, Trst, ^ Josiplna, Boršt, ‘ Blc L valerija, Bazovica, ‘ J8, Velik‘ IlePen. Alma, Trst, RUST- JA Emilija, Trst, REBEC Alojzija, Trst, RUPENA Majda, Trst, RADIVO Avgusta, Piran, RUBELJ Zora, Trst, ROCCO Elda, Sečjole, RUCNO Olga, Piran, RUTAR Angela, Trst, ROTA Emilia, Buje, SILA Valerija, Trst, SLUGA Giusepnina, Trst, SAMSA Mara, Trst, SMERKOLJ Vika, Tršt, ŠKRINJAR Zofija, Trst, STARC Ema, Trst, SUBAN Ljudmila, Trst, SEDMAK Frančiška, Trst, STARIHA Zora, Trst, SANCIN Slava, Trst, SAULE Santina, Koper, SAMEC Dora, Dolina, ŠKRINJAR Marija, Lovrec, SMOKOVIC Lilija, Umag, SCAMPERLE Nila, Trst, SCUKA Antonija, Trst, ŠKABAR Marica, Trst, SKRK Emilija, Salež, TOMAŽIČ Ema, Trst, TOMASI Nives, Trst, TOMSIC Neža, Trst, TENCE KOŠUTA Emilija, Milje, UKMAR Silvana, Trst, VOJVODA Ana, Plavje, VOLPE Viviana, Trst, ZAFRED Marija, Trst, ZALAŠČEK Alma, Trst, ZEGA Ivanka, Trst, ZAGO Rozalka, Trst, ZENTILIN Norma, Izola, ŽERJAL Laura, Trst. K tržaškemu vprašanju pristopa na revizionistični način, kot je pristopila k vprašanju Slovenske Koroške in posluževati se ga hoče za trgovanje z imperialisti. Istočasno s to ugotovitvijo ZAHTEVAMO, DA SE TR2A-so imele predvsem v lastni borbeni enctncsti in v zaupanju v dosledno protiimperialistično politiko Sovjetske zveze in ljud-sko-demokratičnih držav. Resolucija Informbiroja, ki je služila tržaškemu kominformistične-mu vodstvu le za razbijanje e-notnosti demokratičnega gibanja, jim je razodela, da jih je v njihovi borbi za spoštovanje mirovne pogodbe podpirala le Ju-SKO VPRAŠANJE RESI NA CSNOVI SPORAZUMA MED JUGOSLOVANSKIMI IN ITALIJANSKIM NARODOM, UPOŠTEVAJOČ VOLJO TRŽAŠKIH DEMOKRATIČNIH MNOŽIC TER BREZ VSAKEGA VMEŠAVANJA TRETJEGA. Samo taka rešitev tržaškega vpr.-šanja ščiti interese delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja in utrjuje svetovno fronto miru in napredka. Delovanje tako imenovanega Akcijskega odbora, ki je predstavnik slovenske reakcije, s.uži le za zavajanje slovenskega ljudstva In objektivno izraža interese angio-ameriškega imperializma na tržaških tleh ter je naperjeno proti interesom socialistične Jugoslavije in njenih narodov v celoti. Kongres ugotavlja škodo, ki jo je mednarodnemu in tržaškemu demokratičnemu gibanju prinesla resolucija Informbiroja, na osnovi katere izvaja vodstvo Sovjetske zveze svojo nenačelno politiko glede na pravice malih narodov in na odnose med socialističnimi državami, ki morajo biti enakopravni in ne smejo rušiti njihove neodvisnosti, zato ker je le ta pogoj za utrditev svetovnega demokratičnega gibanja. Svojo nenačelno, revizionistično in bcgemonfst'čno politiko interesov lastne države vnaša vodstvo Sovjetske zveze preko Kominforma tudi v tajništvo MDFZ, v katerem si je ustvarilo oporišče zanjo. Samo na osnovi take politike, Je tajništvo MDFZ prezrlo 16.M# podpisov antifašističnih žena Tržaškega ozemlja, s katerimi so ponovno potrdile svojo zvestobo načelom miru in demokracije. — Marina Bernetič in Laura Weiss, ki ju vodstvo MDFZ priznava kot predstavnici ASIZZ Tržaškega ozemlja, nimata pravice nastopati v našem imenu. Marin: Bernetič je ASIZZ Tržaškega ozemlja odvzela to pravico že na konferenci septembra 1948 v Izoli, medtem ko Laure Weiss niso članice ASIZZ nikdar izvolile za svojo predstavnico v MDFZ. MDFZ gre molče mimo tega, kar ASIZZ prispeva s svojo borbo proti anglo-ameriškemu imperializmu in reakciji ter z bor- (Nadaljevanje na 7. strani) Izidi grških volitev" ATENE, 6. — Uradne številke o pedelitvi mandatov posameznim strankam v parlsm-ntu sq sledeče: Plastiras 51 poslancev, liberalci, Venizelosovi so-miši;eniki 49, pooulisti 48, Pa-Dtmdreu 44. Sofianapulosova fronta 21, Metaksas 15, Kan»lo-pulos 10. Volivna burka je s tem v Grčiji končana Na volitvah so manjkale komunlsUčna partija, agrarna stranka in radikalna demokratska stranka, v-tere je vlada orerov"dala. Volitve Sfl bile nač izpeljana tako. kakor jih je hrtela monarkof-šHična vlada. Na velivnih sedežih je bi'a policija ncleg te°a Pa še vojaška straža. Vojaške ratro-le na so krožile po cestah. Vojaški posadki v Atenah >n Pireju šta bili ves dan v vojni pripravlienosti. V glavnem je ponulistična stranka pri volitvah zgubila veliko glasov, na njen račun sta si opomogli So-fianorodosova fronta in stranka generala Piastirasa (liberal-ci). Da bi v kratkem razpisali nove volitve, skušajo sedaj populisti prepričati, da se^ omenjeni skunini mislita združiti in s tem spet postaviti na dn-v-ni red vprašanje monarhi’e. Ce se bodo Venizelosovi^ in Plasti’ rasovi liberalci združi1 i v enotno stranko, bi imela ta večino v parlamentu. Konservativni del t'&ka skuša na vsak način zmanjš-ti napredek stranke generala Plastirasa in Sofianonu-losove stranke. Opazovalci smatrajo, da je Sofianopulos pridobil toliko glasov ne samo zaradi tega, ker so ga podpirali levSčarji, pač pa ker je obljubil splošno amnestijo in pa zopetni povratek y službo tistih, , ki so jo izgubili zaradi političnih vzrokov. Stavbe v Angliji LONDON, 6. — Stavka, ki je prejšnji teden izbruhnila v montažnih delavnicah letalske tovar-ne De Havilland, je danes popolnoma paralizirala delo teh delavnic. Od 7 tisoč delavcev, za-! poslenih v teh delavnicah je 3 tisoč prekinilo z delom v znak Paraliziran promet v Parizu ——HMap—sam—mMfa.f..«—,»—MgaMa—maMM—i—^"wnnrnniBI—— rimniinmin—- viiira Stavka nameščencev pri podzemeljski železnici in avtobusnih progah - Po 54 urni debati v skupščini je Bidault postavil vprašanje zaupnice - Novi incidenti v narodni skupščini protesta, ker je ravnateljstvo tovarne uvedlo nov način podeljevanja nagrad. * 146 tisoč članov sindikalne zveze kovinarske stroke v manche-sterskj pokrajini je sklenilo, da bo danes popoldne zapustilo delo v znak -solidarnosti s 1100 njihovimi tovariši iz tovarne «Cross-ley Motors* iz stockporta. Slednji stavkajo že tri tedne, ker je ravnateljstvo odpustilo z dela njihovega sindikalnega predstavnika. ., j, ~ ,_ V LOMili LONDON, 6. — Danes zjutraj je imel kralj Jurij govor ob slavnostni otvoritvi novega angleškega parlamenta, cGcvor je bil umerjen teda odločena, pravijo v angleških političnih, krogih. Govor je bil umerjen, ker ie kralj po Attlcejevi sestavi in vladni odobritvi samo enkrat uporabil besedo nacionalizacija. Vlada bo namreč po | Anneneyju. potrebi podvzeia vse ukrepe za popolno zaposlitev delovne sile. Skrbela bo za dobrobit naroda tudi če bi zaradi tega prišlo do živahnih razprav v parlamentu. Kakor so pričakovali bo na tem zasedanju, ki bo končalo julija meseca, parlament razpravljal o izboljšanju delitve vode oziroma o podržavljenju delitve vod", ter o tem da bi lahko parlament podvzel .vse ukrepe za obdelavo nekaterih sedaj neobdelanih zemljišč. O nacionalizaciji sladkornih tovarn, cementarn in zavarovalnic pa kralj ni govoril. Omenjena je bila tudi zunanja politika, in sicer bližnji obisk predsednika francoske reoublike ter (druge točke; med temi konferenca v Olnmbu, OZN. priznanje Indonezije, LR Kitajske in Vietnama s strani Anglije. Kralj je tudj sporočil, da bo vlrda na tem zasedanju parlamenta predložila odobritev mer, ki bi prinesle izpremembo angleških carinskip tarif, v smislu sporazumov sprejetih v so šli skozi roke bivšega upravnika „Lege nazionale" - Tako je sam priznal na včerajšnjem procesu v Benetkah Komisar Lege Szombathelly je bil nad obtoženčevo izpovedjo ginjen . — ((Strašne ne-prilike so se v poslednjem času zrušile na tržaško nacionalno Lego«. To so besede advokata Strudihofa, ki -;e včeraj pred beneškim civilnim sodiščem za. govarjal bivšega upravnika italijanske irenentisiiine organizacije Lega Nazionale. Po tem sodeč bi se dalo sklepati, da je advokata Strudihofa o teh ne-prilikah bržkone podrobneje poučil sam obtoženec, da mu je torej dokaj več znanega nego široki javnosti, čeravno takih informacij n i izkoristil pr. d sediščem v obrambnem govoru v prid svojemu klientu. Nekakšna nujnost je narekovala njemu, sodnikom in celo držav, netnu tožilcu, spravil, obtožnico proti Ginu Monacu čim pre s sveta, cmejtti kolikor bi se le dalo celotno procedur o ter popolnoma spregledati politične momente, ki bi lahko zavlekli obravnavo in vrgli na svetlo skrite ■■ neznance, čeprav bi takšna preusmeritev procesa bila obtožencu v veliko korist. In tržaška javnost, v zadnjem času kolikor toliko poučena o nečednih zapletkih Lege. j? od procesg v Benetkah upravičeno pričakovala nekoliko več svetlobe Zlasti še potem, ko so bile v tisku v le: zvezi imenovane virok? civilne in vojaške osebnosti. Toda obravnava je bila zaključena z obsodbo vred v pičlih dveh urah. Sodišče sc .e izognil0 dokaznemu gre dim pri čemer bi prišla v prvi vrs‘i v poštev občima spomenica, k; jo je baje obtoženec predložil funkcionarju iz ministrstva in v kateri je bilo do podrobnosti obrazloženo od kod ’ je preje. maj sredstva in v kakšne namene. Prav tako niso bil' niti z besedico omenjeni sliki Mo-naca z nekim polkovnikom v Vidmu, z bivšim vojnim ministrom Jacinijem, ne obtožen-čeve pof; u Mm in Milan, o čemer smo imeli priliko p cel nekaj dnevi citati p listih. Tiha predsednikova beseda ie n;t sprete način okrnila dokaj več obetajoče obravnave in jo osredotočila na poneverjenih 7 milijonov, ki jih bivši Legin upravnik ni znal opravičiti z zadovoljivim kritjem. PO OBTOZENCEVI IZPOVE. Dl SO SLI MILIJONI ZA ORGANIZIRANJE IN PODPORO IREDENTISTIČNIH BAND V CONI B. S kakšnimi nameni vemo dobro iz procesov v Kopru, ki so razkrili zahrbtno, napadalno delo s tern denarjem plačauih atentatorjev. Toda državni tožilec in predsednik sodišča sia se potrudila, da so estale ravno te obtoženčeve trditve čim manj poudarjene in je zato celotna obravnava poL tekla približno takole: Obtožnica je v glavnem oči- Maršal Tito in Moša Pijade na predvolivnih zborovanjih V Ljudski fronti FLRJ je včlanjenih 67 odst. vsega prebivalstva nad 18 let starega - Zato je zaman upanje na Zahodu in Vzhodu, da bi se pojavila opozicija PARIZ, 6. — Na pariški Dod-zenieljoki železnici in avtobusnih progah je danes zjutraj op peti uri začela stavka vsega c.sebja. Odločitev o stavk; je bila sprejeta sinoči na glavni skupščini osebja pariške podzemeljske železnice in avtobusnih prog. Ves promet v Parizu je danes paraliziran. V smisiu ' ckžjtve sindikatov bo stavka trajala tako dolgo, dokler ne bodo uresničene zahteve delavcev in nameščencev, ki zahtevajo povišico tri tisoč frankov mesečno. V mestnem prometu Pariza je zaposlenih 34 tisoč ljudi. Stavka pariškega prometnega osebja predstavlja znaten doprinos k borbi kovinarjev in drugih strok, ki stavkajo. Predstavniki «Foree ouvrieren. krščanskih in avtonomnih sindikatov na podzemeljski železnici eo skušali odložiti odločitev o stavki. Toda glavna skupščina nameščencev se je soglasno izrekla Za začetek stavke brez odlašanja. Ministrstvo za javna delu in za promet pa je organiziralo večje števile vojačkih tovornih avtomobilov, k; prevažajo potnike. V vsakem tovornem av- tomobilu je vojak v uniformi. Po vsem mestu pa je polno policije, ki ščiti razbijače stavke. Včeraj je Bidault govoril po radiu in je dejal, da se generalska afera »izkorišča v prevratne namene«, ter je pripomnil, da bodo vsi krivci kaznovani. Omenil je nato protide-iavtki zakon, o katerem razpravlja narodna skupščina, in dejal, da jia vlada odločena ta zakon uveljaviti, V zvezi z zahtevami delavstva za povišanje mezd je zopet ponovil stare iz govore, da bi zvišanje mezd preko določene mere povzročilo inflacijo, ogrožalo ravnotežje proračuna in da bi bila država izpostavljena nevarnosti. Razpravljanje ^ narodni skupščini o izrednem zakonu ja trajalo 54 ur nepretrgoma, pri čemer je prižlo pegestema do estrih incidentov. Na govorniškem odru so si drug za drugim sledili komunistični poslanci. ki so obsojali fašistični značuj zakona. Poslanec Lampe je nepretrgoma govoril pet ur. V soboto je seja trajala do štirih ponoči in se jte nato lv.du-Ijevala ob 15. uri v nedeljo. Tudi v nedeljo popoldne je prišlo do hudih incidentov in spo- padov, ko Je demokristjanski poslanec Coste Bloret žalil komunističnega poslanca Grosa. Komunistični poslanci so se vrgli proti klopem demokrist-janskih poslancev, ki so tudi pritekli v sredino dvorane, kjer sta se obe skupini spoprijeli in prišlo je zopet do pretepa. Ob 17. urf je predsednik prekinil sejo, ki se je nadaljevala pb 20. Trajala je vso noč in se je zaključila danes zjutraj ob 10, ko je vladni predsednik Bidault izjavil, da po-stavlja vprašanje zaupnice v zvezi s celotnim besedilom zakona. Glasovanje o zaupnici bo opolnoči od torka n.a sredo. Komunistični poslanci s0 zapustili dvorano ob prepevanju ((Marseljezei). MOSKVA, 6. Popoldne je prispela v Moskvo s posebnim letalom delegacija odbora svetovnega kongresa pristašev miru se. stavljena iz 15 članov različnih narodnosti. Delegacijo bo verjetno jutri sprejel prezidij Vrhov, nega sovjeta, ki se bo ob tej priliki sestal. SPLIT, 6. — Včeraj je bilo v Splitu veliko predvolivno zborovanje ob navzočnosti 80 tisoč ljudi. Na zborovanju je govoril maršal Tito. Kakor ■ roča agencija ((France Presse«, je maršal Tito poudaril, da želi Jugoslavija živeti v miru z vsemi. V zvezi z vestmi, ki j krožijo na Zahodu, da se Jugoslavija pogaja s Sovjetsko zvezo je poudaril da če hoče kdo gov- riti mora prej prositi opro. ščenja za vse 'klevete proti Jugoslaviji. Zaradi pomanjkanja točnega besedila bomo o tem govoru poročali pozneje- Predvolivna zborovanja so bila tudi v raznih drugih krajih Jugoslavije. Na ter zborovanjih so govorile vidne vladne osebnosti partijski funkcionarji in udarniki. Clan politbiroja CK KPJ in podpredsednik prezidija Moša Pijade je govoril na zborovanjih v Valjevu v Srbiji. Moša Pijade je poudaril, da so vs'i tisti, ki so na Zahodu in Vzhodu upali, da se bo v jugoslovanski skupščini zopet pojavila opozicija, pokazali, da niso razumeli, kaj je današnja Jugoslavija in kaj je Ljudska fronta. V tej fronti je bilo decembra lanskega leta včlanjenih 7.583. lanskega leta včlanjenih 7.5B3.000 članov, kar pomeni, da je 47 odst. vsega jugoslovan, skega prebivalstva včlanjenega v Ljudski fronti. Vsi njeni člani morajo biti vsaj 18 let stari, kar je dokaz, da je 67 odst, vsega prebivalstva s starostjo nad 18 let v vrstah Ljudske fronte. Ker ne obstaja v vsej Jugoslaviji nobena organizacija, ki bi se lahko ponašglu s tako velikim številom članov, je dejal Pijade, vprašujem, kako je mogoče, da bi se pojavila opozicija. Moša Pijade je nato primerjal Ljudsko fronto v Jugoslaviji z ljudskimi frontami v drugih državah ljudske demokracije in dejal, da Ljudska fronta Jugoslavije ni organizacija, v katero se člani vpišejo enkrat za vselej in gredo nato od časa do časa na volitve, da vržejo kroglico v skrinjico, pač pa je organizacija, ki je vsak dan aktivna in nobeden cd njenih 7 milijonov članov ne preživi dneva, ne da bi posvetil delovanja svoji organizaciji. Pijade je nato govoril o petletnem načrtu in njegovih nalogah ter dalje poudaril, ^ Pauilr 1(!en,om kvf;-bi Ja|a nai3m .na čelu, se je 1'ikansla imm,®6 prešlbka, da V ot>čin>ilLSVO'CKP zastop-t>n rJ,'!vSP^ ern SV(1tu). čip(. t41U, daie. trab{> ponovno j iiin ^ntistj oni ,iu prav in‘ LHžu^niom * BO s 3VO‘ haiko 1 nbeh _ resoludje o sProžii( omenjeno • Ko Pa je ire- dentistični reakcionarni in kominformistlčnl izliv protl-ljudskega in protidemokratičnega sovraštva dosegel višek v dveh njihovih novih resolucijah, je pred glasovanjem o resoluciji italijanskih nacionalističnih strank, t. j. o resoluciji občinskega odbora, vodja skupine zastopnikov Fronte zu neodvisnost svetnik dr. M. Giampiccpli dejal, da predlaga sledeče: demokristjani in ostale nac« ital. stranke naj glasujejo za resolucijo in-dipendentistov s pripombo izpod nje. da ital. nac; strai}-ke zahtevajo priključitev STO-ja k Italiji; indipendehti-sll pa da .lahko glasujejo za resolucijo občinskega odbora, s pripombo, da zahtevajo ohranitev STO-ja in imenovanje guvernerja. Da bi naši čitatelji lahko pravilno razumeli, kaj ta lzja- S KOM INDIPENDENTISTI va pomeni, moramo navesti nekaj stavkov iz resolucije občinskega odbora, v kateri med drugim piše: »Tržaški občinski svet se obrača na Varnostni svet OZN kot glasnik naraščajoče ■ moralne in gospodarske bede, ki jo je povzročila sedanja uprava cone B z zahtevo, da se 1. zajamči spoštovanje osnovnih načel človeške ošebe; 2. da se spoštujejo določbe mednarodnega prava glede zaupt rej indlpendentisti menjali Uprave, ki predpisujejo, da mora biti juridičoo-upravni red, ki ie obstajal ptej, ob-držans. Itd. V svoji izjavi, ki smo jo navedli, se Giampiccoli ni prav nič obregnil ob te zahteve italijanskih tržaških šoyi-nistov, ko je dejal, da bi njegova skupina z omenjeno pripombo lahko glasovala za resolucijo občinskega • odbora. Prav tako ni nič protestiral, ..o je župan ing. Bartoli večkrat ponovil tole trditev: «Vsi razen enega — babičevca Dekleve — smo složni v tem. da obsojamo režim terorja v coni B«. To se pravi da izmffi lleni «režim terorja v coni B-ojsojajo tudi indipendentisti. Dalje: Ko je župan dal na glasovanje resolucijo, ki so*jo predložili kominforhiisti, se je Giampiccolijeva skupina glasovanja vzdržala. Kaj to pomeni si lahko vsakdo lahko predstavlja, če upošteva, da kominformisti v svoji resoluciji trdijo — poleg drugih laži — da se v coni B vrši »raznarodovanje italijanskega življa, ki je hujše od fašističnega, raznarodovanja Slovencev«. -; Giampiccolijeva skupina torej ni smatrala za potrebno glasovati proti lažem in klevetam v kominformistični resoluciji, ampak se je glasovanja le — vzdržalal No, na z&dnji (petkdvj, t. j. na seji občinskega sveta od ,1. t. m.) pa je Giampiccoli nenadoma izjavil, du se njegova kupina ni nikoli pritoževala ez jugoslovansko upravo v coni B. V osmih Ineh so 10-svoie mnenje in aiadi tega nastane vprašanje, katero nji- hovo stališče — ali tisto od 23. februarja, ali ono od 3. marca — je sedaj stališče Giampic-colijeve skupine? Zastopnik Tržaškega bloka adv- Stocca, ni namreč prav nič pripomnil na županove ugotovitve glede cone B in se torej z njim tudi glede ((terofja v coni B« — strinja. Mnenja smo, da je odgoVpr na gornje vprašanje na dlani: vzdržanje pri glasovanje o kominformistični resoluciji in pa Giampiccolijeva jzjava glede možnosti glasovanja njegove skupine v prid resolucije občinskega odbora — so za- dostni dokazi za to da so tržaški' indlpendentist1 obeh »ort na strani italijansko na-nonn-Itstične reakcije in komlpki mislov Tore' no *i ho • o ljudske a. pin'1- ni- . ga in protijugoslovanske v bora. ciji zavezniškega nadzorstvenega sveta in ameriška vlada je priznala to tezo. Francosko— sarske konvencije bodo veljavne, samo če jih bo nadzorstveni svet odobril. Pozval je nato tri zahodne vlade in izrecno iz kijučii sovjetsko vlado, naj zavzamejo dokončno stališče o posarskem vprašanju ter pripomnil, da je Francija kršila zavezniške dogovore. Dejal je tudi, da nista bili ne Velika Britanija ne ZDA obveščeni o pogajanjih. V glasilu socialdemokratične stranke piše Schumacher med urugirn: »Z zakupom posarskih rudnikov za 50 let se skušajo s silo prehiteti odločitve mirovne pogodbe ln s e deluje na tem, da preide nemška lastnina v last Franciji«. Schumacher izraža nato mnenje, da je posarska tendenca po avtonomiji samo tendenca, da pride do francoskega protektorata Francoski zunanji minister Sehuman je izjavil, da obsoja ostre besede, izrečene v Nem-čiji s tem v zvezi. Pripomni! je, da se je treba to razglagaii z notranjimi teikočami nemške vlade. V angleških uradnih krogih so tudi nezadovoljni z Adena-uerjevimi izjavami. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da britanska vlada ne more sprejeti stališča nemškega kanclerja in da je francoska vlada obveščala britansko vlado o pogajanjih. Liberalni časopis ((Manchester Guardian« piše: «Vsaka no va gospodarska orientacija te vrste bi se morala izvesti pod mednarodnim nadzorstvom in ne Z dvostranskih: dogovorom ki ga dejansko podpira ena sama država, ki je prejela molčeč pristanek od zaveznikov na podlagi spletk. Ugotavlja se. da so se Francozi odpovedali nadzorstvu tam, kjer ne gre za ogrožanje njihovih interesov«. Locdirvki «Times» p-* nravi’ Na splošno j„ francoska vlada nolnoma opravičena za svo-■h dej mio in lahko računi; na 'poro svojih zaveznikov«. nih vzrokov. List «New York Times« oa piše, da je francosko sarsfci dogovor nevaren za zahodno solidarnost. Vendar pa obsoja nemške proteste in dodaja. da se Nemčija i.r Francija nista, ničesar naučili od zadnje katastrofe in da obe-dve gledati ie na svoje interese. ne da bi s» brigali za Ev. repo. Agencija ADN pod sovjetsko kontrolo izjavlja, da predstavljajo podpisani dogovori odkrito in brutalno priključitev Posarja, kjer prebivajo izključno Ncnici, Priključitev Posarja je bila možna zato, ker je anglo-ameriški imperializem dal svoj pristanek. Tri dnj po izjavah visokega komisarja M c Cloya o enotnost; Nemčije, je bilo Po. sarje iztrgano Nemčiji s pristankom Američanov in je bil s tem napravljen nov kora;; v nasprotju s pravicami narodov Agencija zaključuje, da o Posarju ni bila izrečena še zadnja beseda. To besedo b" izrekla narodna fronta Nemčije. v murt PITTSBURGH 6. - Josef Patyk, poljski konzul v Pittsburghu. je včeraj brzojavno obvestil poljskega poslanika V Washingtonu Jožefa VVanjevvic. ka, da je podal ostavko na cvo_ je mesto. Patyk j§ pojasnil, da je prišel do tega sklepa ker Poljska postaja vse bolj žrtev ruskega imperializma, in d-, je poljska vlada popolnoma podrejena sovjetski Dva tedna od tega ie konzulov namestnik Stanislav Szaržinski prav tako podal ostavko. T-di v »me”i 3, 'ih krogih t d-^auor r,oda] izjave iz notranjepolitič- WASHINGTON, 6, — Stavka rudarjev jn končana Med lastniki rudnikov tn sindikalnimi predstavniki ie prišlo do sporazuma za obnovitev delovne pogodbe. Po štirih tednih sploš ne stavke se bo t°rej jutri vrnilo na delo okoli 41)0 tisoč’ rudarjev. Vsi sodni ukrepi proti sindikRtom bodo ukinjeni. lala 42-letnemu Ginu Monacu, da si je kot biv L upravnik tržaške Lege Nazlov prisvojil 7,335.000 lir na s o imenova. ne organizacija. ':i jih je dvigal postopno pri italijanski banki v Benetkah. V ta'nmen, da je ponarejal račune in zagrešil številne knjigorodstvega nepravilnosti. Obteženi Monaco se je skliceval na svojo spomenico, v kateri je baje do ; obrobnosti obrazložil svoj položaj, gi ki jo je lanj 21. scptembra izročil Domcnicu Llbuttiju. funkcionarju ministrstva, kateremu je bila poverjena preiskava o njegovi zadevi; Tu j • Monaco pojasnil, da je vodila Lega dvoj-no knjigovodstvo, in sicer običajno in posebno. In prav v tem posebnem knjigovodstvu so nastale nepravilnosti ki pa jih je obtoženec takrat pojasnil Li-buttiin z že imenovanim memorialom. Voden je bil torej specialen račun v prid propagandistični aktivnosti, namenjeni v prvi vrsti coni B. Cim so milijoni v tem ločenem knjigovodstvu skopneli, se je Monaco enostavno odpeljal v Rim, kjer mu je bila od visokega funkcionarja takoj zagotovljena naknadna vsota dveh milijonov lir ln takšne vsote je Monaco s čekovnim nakazilom prejemal kar na lastno ime Razpolaganje s sredstvi je teklo po posebnem programu, vse dokler ni zmanjkalo denarja, ki se je po njegovem zatrjevanju pretaka! sicer skozi njegove roke, vendar direktno iz Rima v cono B. »V resnici sem dvignil«, zatrjuje Monaco «denar iz Legine blagajne šele tedaj, ko so mi skopnela sredstva Iz prejšnjega vira vendar z ‘ namenom da odtegnjeni denar takoj nadoknadim, čim prejmem iz Rima obljubljeno vsoto. Nič nisem obdržal zase, marveč sem izročal ves denar iredentističnemu gibanju (MOVIMENTO IRRE-DENTISTA ISTRIANO), o pripadnikih katerega pa nočem govoriti, ker bi ti lahko občutili posledice s strani jugoslovanskih oblasti«. Državni tožilec je sicer pobara! obtoženca, naj pojasni, kako je te vsote opravičeval v Rimu in sploh kako se je s temi tajnimi fondi manipuliralo. Toda predsednik je ob tej priliki poudaril, da to sodišča ne more zanimati! Zakaj ne, je zelo lahko razumeti... Profesor MARINO SZOM-BATHELY, ki je nastopit kot Vriča,. je orisal vzvišene cilje Lege v Trstu in potrdil, da je bil Monaco pooblaščen od u-r»'avnega odbora za dviganje denarjg v Benetkah. Ker je la. krat nastopil kot začasni pred. sed ni/c Lege, je knuilu prišel mi sled poneverbam ter zahteval posredovanje ministrskega inšpektorja. Tako so bile ugotovljene nečedne manipulacije in zadeva prijavljena državnemu ožilstvu. Doinenico Libvtti, funkcionar poslan iz ministrstva je potem objasnil do kakšnih ugotovitev je prišel pri pregledu knjigovodstva, kjer so bile pknjižene številne namišljen* fakture v skupnem znesku 7,885 000 lir. Vsekakor pa ni pozabil povedati, da re e ginjen navdušil nad Mona-covim memorialom, misleč, da so bili fondi uporabljeni v resnici za financiranje iredentističnih band v Istri. Obtožencu v prilog je pričal Avrelij Livaditti trgovski potnik. ki je dopovedoval pred. redniku, kako -e Monaco večkrat izročal znatne vsote nekemu mladeniču. Vendar ni znal navesti niti višine teh vsot nit: imena človeka, kateremu so bila izročene. Zasiop-nifc Lege adv. Amigoni je posebej poudaril. da ra škoda, ki jo je zagrešil Monaco na račun Lege. ne da precenili, ker je Lega apolitična (!) organizacija in > prejemala denar cd domovine le <;c i vzgojo in kulturne naloge»_ Potem ko m zagotovil sodišču tudi on. da bi Lega nikdar ne sorožila procesa, ako.bi b;l de ar u’or 1 ' en za aktivistično delo si je pridržal pravico '•iriln« tožb in zahteml povračilo s,rrš,’o>; Na te: niegoVi izjavi da bi namreč ne bilo > ri lo do pr ce-a. ako bi Monc-o urorabi i^l denar za orgnnizimnic iredenti--Učnih band v coni B. -e tudi ožilec zasnoval sr o- govor do. azujoi da so il: vs’ milveni • v obtožencev žep. Predlagal ■- 4 leta zapora in 50 tisoč lir globe Obtožencev branile- advokat Strudihof je prikazal Monaca Vot ve!ive"a patriota in neutrudnega političnega delavca, ki se je upal trgati slovenske zastave v slovenskih krožkih v Trstu takrat, ko je človek lahko zaigral lastno kožo. Nemogoče, je dejal, je torej obsoditi človeka, ki je domovini izkazal toliko uslug in ki bi nemara lahko dokazal svojo nedolžnost, ako bi mogel imenovati nekatera imena Zato apelira na uvidevnost sodišča, kajti nepri-like so v zadnji dobi Lego Nazionale v Trstu že itak dovolj prizadele. Po daljšem presledku je predsednik sodišča razglasil sodb o: 3 leta ječe. od teh 2 leti pomiloščeni plačilo 7 tisoč lir globe, sodnih stroškov ter povračilo škode tožeči stranki M. L. IZ PRIPRAV ZA KONGRES OF ne ne kominformisH in ne gospodje od ^akcijskega odbora" Nadaljujujejo se predkongresni sestanki Osvobodilne Ironte na katerih člani OF razpravljajo o sedanjem položaju, o nalogah, ki jih morajo kot člani te organizacije opraviti zlasti sedaj, v dobi pred kongresom in končno na teh sestankih volijo tudi svoje delegate za kongres OF, ki bo že čez ne cele tri tedne. V NABREŽINI Na predkongresnem sestanku, ki se je vršil pred nekaj dnevi v Nabrežini, je govoril tov. Zorko Jelinčič. Dodobra je ošibal gonjo, ki jo vodi združena reakcija, s slovensko vred, ter v družbi s kominfor-misti proti neodvisnosti STO-ja v korist italijanskega in mednarodnega imperializma. Imperializem je z vso silovitostjo obnovil svojo ofenzivo zlasti proti obstoju cone B, ker smatra, da ima cono A že v žepu po dejanski, sicer še komaj zanikani priključitvi te cone k Italiji- Od dejanske neodvisnosti STO-ja ni ostalo drugega kot ime. Tržaški in ostali kominfor-mizem se je sedaj dokončno razkrinkal, kolikor se ni že prej, za ubogljivo in celo zelo koristno orodje italijanskega in mednarodnega imperializma, kar je med drugim dokazal, ko njegovi zastopniki v tržaškem občinskem svetu niso glasovali proti resolucije šovinistične reakcije za priključitev STO-ja k Italiji. Sedaj jim vse hinavstvo ne more več pomagati, kakor tudi gospodje od tako imenovanega «akcijskega odbora« naših ljudi ne bodo premamili in prepričali, da ne črpajo svoje «moči» iz podpore, ki jim jo nudi an-gloameriški imperializem. Iz diskusije se je jasno raz-videlo, da se ljudje zavedajo važnosti kongresa OF, ki edina nadaljuje odločno borbo za svobodo slovenskega prebivalstva. Po živahnem pretresanju so bili na sestanku izvaljeni delegati za kongres. «ADRIA-EXPRESS» priredi 19. t. m. IZLET S POSEBNIM VLAKOM v Planico, kjer bodo smučarska tekmovanja. Vpisovanje do 8. marca. Vpisuje in daje informaciie «Adria-Express», Ul. F. Sever o št. 5 — Telefon 29-243. V SEMPOLAJU Ze v četrtek so priredili Sempoiaju vaški sestanek OF, na katerem je tov. Jože Babič obravnaval tudi tržaški problem. Tovariši so pri diskusiji izrazili svojo ogorčenost nad italijanskim šovinizmom in ljudmi, ki silijo Tržaško ozemlje pod nazadnjaško Italijo. Pravilno so ocenili angloameriško po- litiko do STO-ja, obsodili rovarjenje proti coni B in tamkajšnji ljudski oblasti, razkrinkali prave namene ((akcijskega odbora« in intrigantsko linijo kominformistov, ki niso nič drugega kot pomagači tukajšnje italijanske reakcije. Prisotni tovariši so tudi obsodili lokalne kominformiste, ki so pasivi-zirali kulturno in društveno delovanje. Po diskusiji so izvolili delegate za prihodnji kongres OF. V BAZOVICI V soboto zvečer je bil sestanek članov OF v Bazovici. Na sestanku je govoril tov. R. Rau-ber, ki je pri razpravljanju o tržaškem vprašanju poudaril važnost, da so si člani OF vedno na jasnem glede resničnega položaja, kajti le od tega je od- I visno pravilno vodstvo borbe OF za tiste cilje, za katere gre naša borba že ves čas obstoja te borbene organizacije- Po diskusiji, v katero je poseglo več navzočih članov, so bili izvoljeni za kongres OF naslednje delegate: Gornik Vincenc, Grgič Josip, Žagar Jakob, Križ-mančič Ivan, Grgič Mirko, Ra-žem Srečko, Pečar Mirko, Go-mizelj Rozalija, Grgič Andrej, Vodopivec Francka, Grgič Antonija, Marc Svetka in Požar Marija. SV. JUST Včeraj zvečer je pa bil predkongresni sestanek OF za sektor Sv. Justa. Navzoči so po besedah tov. R. Rauberja, ki je govoril o našem gledanju in našem stališču z ozirom na tržaško vprašanje ter o nalogah članov OF v tej kratki predkongresni dobi, tudi sami posegli v razpravljanje ter tako skušali razčistiti še to ali ono manj jasno vprašanje. Izvolili so nato tudi delegate za kongres, ki so naslednji tovariši oziroma tovarišice: Goja Ivan, Modrijan Bojana, Panič Anton, Cevnja Anton, Sluga Rudolf, Jakopič Ivan in Černetič Miranda. Pet let smo zaman upali, da se vrne tiaš predragi PAV L O POROČILI) ODBORA /A POMOČ STAVKAJOČIM KOLEDAR QledaJl!i&če, - 'dCLna- - 'Radio* Torek 7. marca Tomaž, Zvezda Sonce vzide ob 6.34, zatone od 17.59. Dolžina dneva 11.25. Luna vzide ob 22.13, zatone ob 7.50. Jutri sreda 8. marca Janez od B., Jelen Njegovega milega glasu ne bomo mogli več poslušati, ker so njegova neizkušena otroška usta, ki so sotrpinom vlivala pogum, umolknila Za vedno. Kruta usoda je preprečila, da bi se vrnil k nam, ki smo ga željno pričakovali in ki ga imamo vedno pred očmi. Njegovo mlado nade polno življenje je v vzhajajoči zarji svobode usahnilo 7. marca 1945 v tevtonskem koncentracijskem taborišču Mauthausen - Mellc. Vse krivce bo prej ali slej za. dela zaslužena kazen. Trst 7, mar ca 1950. Karlo in Marija Cunja ter brat Sergij. Čez milijon lir v coni A in ogromno živil v coni B to je bila konkretna solidarnost prebival stva s stavkajočimi industrijskimi delavci SPOMINSKI DNEVI 1850 se je rodil dr. Tomaž G. Masarsjk, ustanovitelj in prvi predsednik CSR. veliki borec za srobodo in demokracijo. Masarsjkov rojstni dan je državni praznik v CSR, 1891 je umrl znastvenik in jezikoslovec Franc Miklošič. Odbor za pomoč industrijskim delavcem poroča, da je odobril delovanje, ki ga je tajništvo med zadnjo stavko o-pravljalo v pcmcč stavkajočim delavcem. Dalje sporoča odbor, da je z nabiralno akcijo' v živežu in denarju v coni B in A Tržaškega ozemlja bilo mpgoče razdeliti stavkajočim industrijskim delavcem 16.211 živilskih paketov. Razdeljenih je bilo 10.944 paketov v treh razdelje-valnicah v ceni B in 5267 v ra*zd("ljevalnicah ” coni A. Poleg razdeljenih paketov je cdbor za pomoč stavkajočim industrijskim delavcem delil delavcem, ki so prišli po živila V cono B tudi kosilo ali južino. Odbor za pomeč je nabral v coni A STO-ja 1.162.400 lir. ki jih je takole uporabil: 1 milijon lir za nabavo 500 paketov, 90.000 lir za prevez, carino itd. ter papirne vrečice za o00 stotov živil; ostalih 72.400 lir so po soglaisnem sklepu članov odbora namenili za politične pripornike. Odbor za pomoč sporoča, da je bilo 2 milijona dinarjev, nabranih med delavci v Istrskem okrožju, iz posebnih razlogov, uporabljenih za nabavo živeža. Prav tako so veliko število hektolitrov vina, tiseče jajc. SLADKORNA AFERA „LEGE NAZIONALE 0 odgovornosti voditeljev „Lege“ Veliko število obtožencev in branilcev - Včeraj sta bila zaslišana šele dva obtoženca - Idejo za raz-dGljevanje sladkorja sprožile jstrske esulske skupine - Razdeljevanje je vodil „Legin“ upravni svet Zcppolato Frahcesco, D’Osmo Mario, Urizio Silvio, Ghersina Amerigo,VeselGiorgio, Gemma-ri Edoardo. Pison Rodolfo, Bu. sani Ermando, Piscanc Rodolfo, Jogan Luigi, Codiglia Silvio, Pucillo Gennaro. Di Bari Qu’irino, Flego Giordano, Urizio Remigio, Janežič Giuseppe, Primi Francesco, Susani Adol-fo, Susani Angelo. Zampolli Giovanni, Turnšek Angelo, Zen-naro Renato. To so obtoženci procesa, ki se je včeraj pričel pred okrožnim sodiščem v Prstu o znanem škandalu «Legi-negan sladkorja. Obtožnica jim očita, če smo io dobro razumeli, da so pretihotapili nič manj kot okrog 249.268 kg sladkorja, 24.917 kg kave in 24.917 kg kakaa, ker da je imela «Lega» dovoljenje uvoza brez carine samo za 24-.000 paketov, uvozila pa jih ,e 40.000. Včeraj zjutraj jih je bilo ob pričetku pro. cesa prisotnih kakšnih 15, pozneje so prišli še ostali, razen Turnška ki leži v bolnišnici. Med njimi smo opazili starega znanca Susanija Adolfa._ ki je nedavno pred poroto tožil štiri tramvaje zaradi dogodkov maja 1945. Res čudna so OB ZAKLJUČKU II. KONGRESA Kulturna prireditev ASIZZ v dvorani na stadionu „Prvi maj44 Za zaključek dvodnevnega kongresa ASI2Z, je bila v nedeljo zvečer v dvorani na stadionu «Prvi maj« uspela kulturna prireditev. V dveurnem programu, ki se je pričel kmalu po 20. uri smo bili priča skrbni pripravi, ki je v celoti zelo dobro uspela. Cim se je dvignil zastor se nam je nudila lepa živa slika otrok v starosti od 5 do 12 let. V skoraj 3/4 urnem programu so nas ti pionirji presenečali s petjem, deklamacijami in dvogovori, za kar so bili ob koncu zanimivega programa deležni prisrčnega aplavza nabito polne dvorane občinstva. Kot druga točka je bil skeč Iz Boljunca Perice niso zadovoljne z novo pralnico Kdoi je vitel že perice pri delu, se prepričal, kako kdaj naše je lahko mučno je to, zlasti v mrazu ali poleti, ko pripeka sence. Naše žene pe-rejo ob potoku na prostem že leta in leta N( bene priprave ni, da bi jim bilo olajšano delo,' niti primerile zgradbe, kjer bj našle zavetja. Zato so se vse perice zelo razveselile, ko so iP lansko leto javili, da bodo «Na jami« sezidali primerno pralnico. Dela bodo sedaj kmalu končana. Toda nobena perica ni zadovoljna. «To ni pralnica, to je kur-nik». Tako pravijo žene, ko gledajo zgradbo, ki naj bi služila za pralnico. Zgradba je vsekakor premajhna. korita preozka tako da bo mogoče prati le inale kose perila, nikakor pa ne rjuh itd. Perice se upravičeno pritožujejo, zakaj ni inženir pri načrtovanju upo. števal potrebe peric in se sprašujejo, kako neki ni dolinski župan pravočasno uvidel napa. ko ln je ni popravil. Za milijon in 800 tisoč lir, kolikor sta ne ta pralnica, bi vendar lahko nekaj pametnega in nega naredili. ((Sol«, ki ga je spisal in tudi sam zrežiral Lojze Cijak iz Kontovela. Nastopile so sicer samo tri osebe, vendar bi lahko rekli, da skoraj ni bilo stavka, ki ga je kdo od teh izgovoril, da ne bi vzbudil bučnega smeha po vsej dvorani. Govorili so namreč v kontovelskem narečju in to tako pristno in domače, kot da vidiš tipičnost kraja in ljudi pred sabo. Tretja in lahko bi rekli najdaljša točka večera pa je bil nastop odraslih. V tej točki so bile tudi recitacije v italijanščini. Podajanje raznih deklamacij in petje solistov ter celotne skupine je bilo povezano med sabo in je predstavljalo lepo zaključeno celoto. Ta točka je končala s prizorom «Za praznik žena«, ki je bil spisan nalašč I za to priliko in pri katerem so sodelovali tudi člani Slovenske-I ga narodnega gledališča. S petjem celotnega zbora italijanske pesmi «L’inno dei ginnasti« in znane udarniške pesmi «Hej brigade« ob spremljevanju harmonike, je bil zaključen kulturni program. Dvorana je bila mnogo, mnogo premajhna za številno občinstvo, ki je bilo navdušeno nad lepim in skrbno prirejenim programom. Ponovno smo občutili krvavo potrebo po dostojni dvorani v središču mesta. Ponavljamo: dostojni, dovolj obširni dvorani in v središču mesta! Samomor ali nesreča? korist- Včeraj ob 21 zvečer so poklicali člane civilne policije v Ul. Šalita Trenovia 50. V nekem stanovanju poslopja v omenje. ni ulici se je namreč zastrupila s svetilnim plinom 42-letna Pozzar Giuseppina, roj. Moda. Ko so prišli tja člani civilne policije ter seveda tudi uslužbenci Rdečega križa, je bila žena že mrtva. Nesrečo je prvi opazil njen mož, ko se je P° 19 uri vrni) domov s svojega dela. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če gre za nesrečo ali samomor, to zato, ker je baje nesrečna žena zaužila malo preveč alkohola. peta usode. Nedolgo tega tožnik, sedaj pa obtoženec. Življenje je včasih le pravično in da vsakemu svoje. Prav tako številno zastopan, kot obtoženci, je kolegij obrambe, sestavljen v velikem delu od znanih odvetnikov. Branijo: Poilucci, Sblatero, Antonini, Morgera, Sadar, Valastro, lile-si, Pancrazi, E. Bologna, Bor-nia, Tiberini, Falconer po uradni dolžnosti, Celenti, Uglesich in Carbone. Razprava se je po formalnem uvedu pričela s predlogom odvetnika Sblatera, ki je predlagal sodišču, da bi sedanjo razpravo odgodilo do takrat, ko bo končan preisikovalni postopek preti podpredsedniku «Lege Nazionale« ing. Nunziju Eniju, ki se bo moral zaradi podobnih obtožb zagovarjati pred sodiščem. Oba procesa naj bi združili i.i tako olajšali delo sodišču in obrambi, saj je ing. Nunzi v dobršni meri zapleten prav v ta proces. Javni tožilec Grubissi je bil temu mnenju nasproten, češ da bi vključenje ing. Nunzija in ostalih njegovih soobtožecev ne prineslo nič novega. Nasprotno pa se je Sblaterjevemu predlogu pridružil skoraj ves branilskj kolegij, od katerega je odvetnik Pancrazi še omenil, da bi ne bilo slabo, če bi dooili za dokazni material tudi zapisnike seji «Leginega» upravnega sveta, . nanašajočih se na dobo «Legine» sladkorne poplave v Trst. Predsednik sodišča Falchi je po kratkem razpravljanju sodnega dvora delno sprejel predlog odvelniKa Sblatera s pridržkom, da bo scdiccc dokončno odločilo po zaslišanju vseh obtožencev. Razprava o sleparjenju «Le-ginega« sladkega blaga bo ver--j'_tno zelo dolga. Poleg tolikšne množice obtožencev, bo verjetno še večje število obrambnih in obtožnih prič, med katerimi so znana imena italijanskega šovinizma v Trstu, kpt don Marzari, prof. Szpmbathely, Tommaselli in drugi. Vsa zadeva je po prvem dnevu razpravljanja še tako zamotana, da si niti sodniki niti javni tožilec niti mj še nismo na jasnem Vse pa kaže, da pes taco moli drugam, ne na ten 22 obtožencev. Mnogo višje, tja, kjer so vodilni položaji. Mnenja smo da je to pravo jedro, ki bi ga moralo rešiti sodišče. V kolikor ga pa bo rešilo in če 8a bo rešilo, pa oo pokazala razprava, bolje rečeno, dogodki, ki se bodo na njej razvijali Morda bomo izvedeli za prave krivce, morda t« vse skupaj zaspalo na dosedanji več ali manj mrtvi točki. To so naše domneve. V kolikor so pravilne, bo pokazal razvoj. Sodišče je najprej zaslišalo obtoženega Zappolata France sca, člana odbora istrskih esul skih skupin. Iz njegovega pripovedovanja smo izvedeli, da se je redila ideja o razdeljevanju sladkorja «Leginim» članom v cdboru esulskih skupin, ki so nakakšen oddelek «Lege Nazionale«. Tajnik odbora esulskih skupin Dudine Aldo, obtoženi Zoppolato in Urizio so nato odšli k predsedniku «Lege» donu Marzariju in tako idejo sprožili na najvišjem mestu. Don Marzari je soglašal in jiih poslal k generalnemu tajniku Tulliju Faraguni, ki tudi ni bil Domenili so se, da bi paket stal 2230 lir, od katerih bj šlo 100 lir za pomoč esulom. Razvoj jie šel dalje. Treba je bilo dobiti tvrdke, ki bi bile pripravljene prevzeti razdeljevanje paketov ter napraviti prošnjo za uvoz. Med tvrdkami so izbrali ((Julijo Intertrans«, ki je bila najboljiši ponudnik, Dudine pa je napravil prošnjo na ZVU. Slo je za 40.000 paketov s po 10 kg sladkorja, 1 kg kave in 1 kg kakaa. Esulske skupine so pričele nabirati interesente, seveda med člani «Lege Nazionale«. Nabrali so 24.000 imen. Ker je bilo paketov 40.000, je odšel Dudine na glavni sedež «Lege Nazionale« po nadaljnja navodila. Takratni podpredsednik Mario D’Osmo mu je naročil, naj pristavijo prvotnemu seznamu še 16.000 imen. Esulske skupine so pristavile že 10,000 imen, nato pa vse skupaj poslali na «Legino» centralo na Borznem trgu 3. Julija 1948 je vsa stvar toliko dozorela, da se ie pričelo z razdeljevanjem. To nalogo pa ni imela več «Julia Intertrans«, temveč tvrdki ((Fritz Ehgel« in «Perinetti», vsaka po 20.000 paketov. Med zasliševanjem je obtoženi Zoppolato večkrat poudaril, da s0 dobivali navodila od (d.e. gjnega« upravnega sveta, kakor je Za njim potrdil tudi obtoženi bivši član upravnega sveta D’Osmo Mario. Mislimo, da so to zelo važne izjave, ki namigujejo, da se skrivajo pra.. vi krivci drugje, ne v vrstah sedanjih obtožencev. Clanl so dobivali bone za dvig sladkorja v štirih «Legi-nih« uradih, razdeljenih po mestnih četrtih. Taki uradi so bil; štirje, in sicer v Ul. Tren to 16, ki ga je vodil obtoženi Zoppolato, v Ul. S. Giorgio pod vodstvom Alda Dudine, v Ul. Ginnastica pod vodstvom Apo|. Ioni ja in na centralnem sedežu Lege v Ul. Borsa 3, za katerega Pa obtoženec nj vedel povedati, kdo ga je vodil. Končno je Zoppolato zanikal vse obtožbe in v svojo razbremenitev pojasnil nekatere tem-ne točke, to je, da je po nalogu ing. Nunzija izdal 900 bo-nov za železničarje, 700 za krožek <(Felluga» in 50 za osebe, ki so bile uslužbene pri razdeljevanju. S tem je bil dopoldanski del razprave zaključen. Popoldne je pristopil pričat obtožen; bivši podpredsednik #Lege Nazionale« Mario D’Osmo, uradnik v Amerdkansko italijanski banki v Trstu. V začetku je potrdil iz. jave Zoppolata o tem, da so da. 'li idejo za razdeljevanje sladkorja istrske esulske skupine. Najodločneje ie tudi trdil, da je vse iniciative vodil upravni svet «Lege Nazionale«, ki je tu. dj izvolil iz svoje sirede komisijo za razdeljevanje paketov v osebah: D’Osmo (obtoženec), Capitanio, Adami, ing. Nunzi in Faraguna. Dalje je D’Osmo omenil o ne. kih težavah pri izvozu blaga iz proste luke, zaradi česar so se «legaši)) obmili s prošnjo na italijansko finančno ministrstvo. da bi podaljšalo izvozno dovoljenje, ter potrdil, da je upravni svet vedel, da je samo 27.000 prenotirancev, vseeno Pa dal nalog za dvig 40.000 pa. kotov. To odločitev je svet bo povedal, da je 9. avgusta istega leta podal upravnemu svetu pismeno ostavko na mesto v razdeljevalmi komisiji, to zato, ker je slutil za nerodnosti i.n ker sam zaradi službe ni mogel razdeljevanje kontro. lirati, ostali član; pa mu niso pomagali. Trdi, da je tudi dokazano, da je bil0 do njegove ostavke izdanih 19.000 bonov in razdeljenih 15.000 paketov, zato za naprej ne more odgovarjati. Njegov naslednik je bil ing. Nunzio, in sicer od 17. do 22. avgusta. Naslednji dan je upravni svet na svoji seji odločil drugače in imenoval po sebnega komisarja s polnimi pooblastili v osebi Emilija Tommasellija, ki je imel to funkcijo do 31. avgusta istega leta. Končno pa so tudi njemu to mesto odvzeli in vse 9kupaj 9. IX 48 z vsemi odgovornost-mi za preteklost in prihodnost oddali istrskim esulskim skupi, nam. To, je dejal obtoženec, se mu je zdelo krivično in nepra vilno, zaradi česar je glasoval proti temu predlogu. Kje so torej krivci? Nato ie D’Osmo Mario še na kratko razjasnil, kako je prišla med člani upravnega sveta do nezadovoljstva zaradi velikih neredmosti pri razdeljevanju in o ideji, da je treba vso stvar prijaviti na policiji. Proti pred. logu o prijavi, da sq glasovali Don Marzari in oba Faraguna, pozneje, okrog 23. septembra istega leta, pa je Dcn Marzari podpisal prijavni list. Kot prej Zcppolato, je tudi on v svojo obrambo razčistil nekaj za raz. pravo nebistvenih, za njega pa važnih točk obtožnice, nakar je predsednik razpravo odgo-dii do srede 8. t. m. ob 9 dopoldne. klobase, živino in posamezna pokvarljiva ali težko deljiva živila za primerna živila kot meko, sladkor, sardine, cigarete itd. s pomočjo ljudske oblasti zamenjali. Skupno ja bilo v ceni B nabranih 1350 stotov živil, ket sladkorja, svinjske masti, marmelade, rib v škatlah moke itd. Odbor za pomeč opozarja vse delavce na konkretno in bratovsko solidarnost delavcev Istrskega okrožja, ki so na najbolj različne načine navdušeno prispevali k berbi svojih tovarišev v Trstu. Skupno ali posamezno so darovali denar ali izredne delovne ure y korist stavkajočim, in to v zneskih, ki presegajo več stetisočev dinarjev. Odbor za pomeč opozarja tudi na prispevek ljudske oblasti, vojne uprave za Istrsko okrožje, ki je na vse načine olajišala delo odborov za pomoč. Odbcr za pomoč se zahvaljuje vsem darovalcem iz cone A. kakor tudi vsem, ki so na kakršen koli način prostovoljno sodelovali prj tej pedcernj akciji Za industrijske delavce v borbi V imenu vseh družin, ki so bile deležne podpore, se odbor za uemt. posebno zahvaljuje delovnemu ljudstvu iz cone B za vse, kar je storilo za svoje tržaške tovariše. Odbor za pomoč smatra, da je njegova funkcija končana, pred razpustitvijo pa vabi i tržaške delavce, na j jim bodo degedki, imenovan; z imenom «stavka tržaških industrijskih delavcev«, izkušnja, im naj ne i smatrajo solidarnosti med delavci obeh ccn za priložnostno dejanje, temveč razredno manifestacijo v splošni berbi, ki se mora razviti, d.a si bodo tržaški delavci obnovili lastno sindikalno silo in z njo enotnost med vsemi delavci ozemlja Iz Mačkove/j Nujno potrebujemo napajališče za živino Po dolgem času, prošnjah in pritožbah so vendar napeljali v našo vas vodovod, ki smo ga krvavo potrebovali. Veself smo, da nam ne bo treba poleti daleč v Osapsko dolino p > vedo Jcot vsako leto, ko je le količkaj pritisnila suša. Naša vas je že precej velika, zato ne bosta zadostovali le dve pipi. ki so jih napravili. Zelo bi bila potrebna vsaj še ena, da se zadovolji potrebam vseh vaščanov. Ob tej priliki pa moramo tudi ugotoviti, da so .odgovorni či-nitelji, tako pri gradbenem podjetju kot pri občinski upra. vi v Dolini, pozabili, da imamo v naši vasi tudi živino, ki prav tako potrebuje vode. Napajali, šča za živino sploh niso napra-vili, čeprav je v nači vasi več kot sto glav živine. Zato je potrebno, da se naprav; na primernem kraju napajališče za živino, in to čim prej, ker je napajanje živine za našo vas zelo težak problem. Pričakujemo, da bodo na ob. činski upravi uvideli to potrebo in ukrenili,, da Se bo napajališče čimprej zgradilo. v proslavo 8. marca Krajevni odbor ASIZZ v NABREŽINI vljudno vabi NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo danes 7. marca ob 20 v kinodvorani. Sodelovali bodo: pevska zbora iz Nabrežine in Sem-polaja igralska družina iz Saleža, pionirji in žene iz Sv. Križa ter pionirji iz. Nabrežine. Vabljeni vsi 1 Krajevni odbor ASIZZ v BORŠTU vabi NA PROSLAVO 8- MARCA ki bo danes 7. marca ob 20 v dvorani v Borštu. Sodelovali bodo: pevski zbor in žene iz Doline, pionirji iz Ricmanj ter dijaška Ij folklorna skupina iz Trsta. Vabljeni vsi ! Umetniška razstava Jožeta Cesarja V galeriji «Scorpione» razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku. Gledališče Verdi Danes ob 20.45 bo v šču Verdi nastopila drai skupina Calindri-Solari z 1 lom Letraxa »Eno noč v v-hiši, gospa«. PROSVETNA DRUŠTVA Društvo Ivan Cankar opozarja, da je danes redna pevska vaja v običajnih prostorih. O F Opozorilo Slovenskega gospodarskega združff Slovensko gospodarsko iW: ženje opozarja vse svoje da je rok za predložitev pf j ve za davek na poslovni F met (IGE) podaljšan 70 klicno do 10. t. m. Vsi oni, ki ne bodo V0 žili gornje prijave v roku. do morali plačati kazen v Predkongresni sestanek v Gropadi. Danes ob 20. uri bo v Gropadi predkongresni množični sestanek OF. Vabljeni vsi. Zene iz LONJERJA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo jutri 8. marca ob 20 v dvorani gostilne Cok. Sodelovali bodo: pevski zbor, žene in pionirji iz Lo-njerja. Vabljeni vsi 1 Zene III. RAJONA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo danes 7. marca ob 20 na sedežu društva »Oton Zupančiču (pri Gregoriu), Ul. Molino a vento 157. Sodelovali bodo: ženski pevski zbor »Ivana Cankarja«, žene in pionirji III. rajona ter solistka tov. Slavica Batistuta. Vabljeni vsi ! Planinsko rajanje PDI V soboto 11. t. m. priredi PDT svoje običajno planinsko rajanje, ki bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 20. uri. Vabila bodo razposlana pravočasno. Članom, ki ne bi vabil prejeli, bodo ta na razpolago pred pričetkom prireditve. Zene iz PLAVIJ vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo danes 7. marca ob 20 v društveni dvorani. Sodelovali bodo: ženski, mešani in pionirski zbor, žene in pionirji z recitacijami ter godba. Po proslavi bo prosta zabava. Vabljeni vsi 1 SEJA ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV Upravni odbor Zveze prosvetnih delavcev ES ima danes redno sejo na sedežu organizacije ob 17.30. Nujno je, da se seje udeležijo vsi člani upravnega in nadzornega odbora. Izlet v Planico slu zakona. Tozadevna P®)3^ la dobijo člani v tajništvuJjl venskega gospodarskega ženja, Ul. Fabio Filzi M I Športno društvo „0pcinF in njegov občni zbor Včeraj 6. t. m. ie »H ratore« uprava da i* ob mednarodnih skakalnih tekmah 19. t. m. s posebnim smučarskih vlakom. Odhod z glavnega kolodvora v nedeljo 19. t. m. ob 1.15 zjutraj. Vpisovanje pri potovalnem uradu »Adria-Express» v Ul. F. Se-vero 5, pri čevljarju Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3, in čevljarni Pirc - Transalpina, Ul. Settefontane 3. Vpisovanje se zaključi jutri 8. t. m. objavil vest, - ^ Športnega dr"4 »Opčine« sklicala občni kar pa ne odgovarja r**11^ Sporočamo članstvu, d* legalni občni zbor sklican Drečvidevaio pravila- Uprava Športnega drus »Opčine* ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 5. in 6. marca 1950 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 19 oseb. Umrli so: 68-letni Ivan Pi- chiarig, 66-letni Matteo Orzan, 71-letna Libera Bettinzolli, por. Cappelli, 89-letna Lucia Tran-chese, vd, Monda, 53-letna Helena Sardoč, por. Costarelli, 76-letna Ivana Žerjal, vd. Domini, 66-letna Elizabeta Fabris, por. Radivo, 63-letni Robert Ruzzier 64-letni Franc Grmek, 73-letni Franc Scarabini, 36-letna Josi-pina Poropat, por. Viezzoli, 64-letna Ivana Michelone, por. To-madier, 54-letni Josip Scotti, 62-letna Ema Suerc, vd. Pust, 65-letna Ivana Filippi. vd. Kapelj. 63-letni Anton Moro, 74-letni Ivan Sinkočič. 74-letni Franc Jožef Gabrielli, 79-letni Ivan Oplija. Nočna služba v mesecu marcu Cammello, Viale XX S^fll bre 4, tel. 65-11; Coderma«v S. Pietro 2, tel- 80-68: G"j' Trg sv. Jakoba -, tel. j S. Sabba, Trg Valmaura tel. 95-978; Vielmetti, trg 12, tel. 51-11; Harabaš' Barkovljah in Nicoli V i nju imata stalno nočno ™ TRŽAŠKA BORZA . Zlati šterling 765O-7750.j pirnati šterling 1550-1580. 664-668, telegrafski dolar^ 673, švicarski frank 1^.[( 100 francoskih frankov 1 u avstrijski šiling 21-22, 870-875. HII RADIO I* JUG0SL. CON E TRSI (Oddaja na siedhjih 240 m ali 1250 kc> TOREK 7. marec l** « 6-4!Lj rite PEVSKI ZBOR IZ BARKOVELJ JE GOSTOVAL V DOMOVINI 6.30: Jutrajna glasba; - ^ točila v ital. in objava 7.00: Napoved časa - P°Jj5; ? ;• _ nhiava KnnrPfial *' S kamnom okrog vratu so jo našli v vodnjaku V nekem vodnjaku v Lovrani pri Miljah so našli utopljeno 48-letno Besecchian Marijo, roj. Milloch Včeraj zjutraj ob 8.30 so poklicali v Lovrano pri Miljah člane znanstvenega cddelka tukajšnje civilne policije. Malo prej so tam namreč odkrili strašno najdbo, V neki dolinici, imenovani «Kostlera», so v nekem vodnjaku našli napol oblečeno žensko truplo, ki je imelo na vratu privezan 10 kg težek kamen. Strokovnjaki so ugotovili, da jie žena umrla med 4 in 5 uro zjutraj. Truplo je prvi odkril 62-letm ženin mož Besecchian Giovanni iz Lovrane 332. Policiji je povedal, da se je ponoči prebudil in opazil, da ni njegove žene. Takoj ko jo je odšel iskat in jo končno v zgodnjih dopoldanskih urah našel v zgoraj omenjenem vodnjaku. Policija ie v svojem poročilu namignila na samomor, je pa seveda takoj uvedla najstrožjo preiskavo, ki naj bi vso zadevo popolnoma razjasnila. nasproten ideji. Tako je bilo I sprejel na seji 5, julija 1948. rojstvo poznejšega škandala. | Obtoženec je v svojo obram. Povozil ie pešca da bi se izognil avtu Včeraj se je s svojim ka-mi nekom peljal 39-letnj Godnič Oskar s Furlanske ceste 339 po isti cesti proti Trstu. Ko je privozil do višine svetilnika zmage, je v nasprotni sme- ri vozil neki avto Fiat. Da bi se mu Godnič izognil, jie zavil na stran. Nesreča pa je hotela, da je pri tem {»vozil 54-letno Benevol Emilijo s Furlanske ceste 45. Pri trčenju si je Benevol Marija zlomila nosno kest in podlahtnico leve roke. Poleg tega ima tudi zevajočo rano nad levimi obrvmi. Zdraviti se bo morala okrog 30 do 40 dni. Velik plen žeparja Včeraj ob 15.45 se je 64-letni Nussbaum Umberto iz Ul. riel-la Zonta 4 peljal s tramvajem št. 6. Isto prevozno sredstvo pa je služilo tudi neznanemu hitroprstnežu, ki je med vožnjo segel v njegov žep in mu izmaknil denarnico. Žepar je moral biti z akcijo zelo zadovoljen, saj je našel v denarnici nič manj kot 30.000 lir in ček za 37.400 lir. V soboto in v nedeljo je marljiva družina barkovljanskega pevskega zbora gostovala n-.i bratih v svobodni domovini-Zbor je pod vodstvom svojega dirigenta tov. Milana Pertota nastopil pred delovnim kolektivom tovarne aluminija v Strni-šču, nato pa še v Ptuju, starem in zgodovinskem mestecu na severnem robu Slovenije. Uspeh tega prvega gostovanja barkovljanskega zbora v domovini je bil popoln. Odlično uvežban in glasovno dobro zaseden je pomlajeni barkovljan-ski zbor kar najlepše predstavljal bogate glasbene tradicije tržaških Slovencev, katerim je prav slovenska pesem pomagala prenašati težave tujega rob-stva in jim bodrila vero v lastne sile ter zavest skupnosti in neločljivosti od matičnega naroda. Čeprav je pevce dolgo potovanje utrudilo, je njih pesem pod spretno roko veščega dirigenta izzvenela udarno, milo ali ljubko, kakršen je bil pač njen značaj in številni poslušalci niso štedili z odobravanjem posebno ob goriški narodni »Soča«, ki jo je moral zbor pri obeh nastopih ponavljati. Na enako lepi višini pa je bil tudi nastop dueta tov. Jago-dičeve in tov. Pine Dolesove ob klavirski spremljavi tov. Jagodica, ki sta zapeli šest pesmi. In če govorimo o umetniškem delu uspeha lega gostovanja, moramo podčrtati tudi njegov drugi uspeh in velik pomen. Sprejem, ki ga je zboru pripravil sindikat delavskega kolektiva tovarne aluminija, še posebno pa predstavniki ljudskih oblasti ter zastopniki ljudsko - prosvetnih delavcev in množica v Ptuju je pokazal, kako se slovensko ljudstvo v domovini zanima za usodo onega dela svojega naroda, ki je po tej vojni ostal izven meja svobodne domovine, kako živi slov. - objava sporeda: .tranja glasba. {1 12.00: Lahka opoldanski ^ ba; 12.30: Pojejo itaUjansK'y id ne pevke; 12.45: Poročil« ^ in objava sporeda: 130®; ved časa . poročila v slov-va sporeda; 13.15: Poje '.,r soPrJ ■ 10 lisoč lir je izgubila z našo borbo, ki jo bijemo proti vsem sovražnikom našega naroda na Tržaškem ozemlju, proti vsem nasprotnikom naših stremljenj in prizadevanj, da ostanemo živa, zelena veja našega narodnega debla. V svojih pozdravnih.besedah so izražali vero v naše osvobojenje, mi pa smo imeli priliko seznaniti se, od kod_ta njihova trdna vera. Gledali smo si velikansko gradilišče nove tovarne aluminija v Strnišču kjer raste pod rokami jugoslovanskih delavcev morda največja tovarna te vrste v Evropi. Zraven tovarniških objektov pa se dvigajo lepe moderne stavbe v katerih imajo svoja stanovanja delavci. Stanovanja so najmodernejša in enaka za direktorja, inžiner-je in za poslednjega delavca. Od tu izvira njihova, a tudi naša vera v našo osvoboditev. Tu v deželi izgradnje socializma, tudi v deželi trde, toda predane in požrtvovalne borbe za socializem smo spoznali, kako vse drugačna je nova Jugoslavija od stare, kako vse drugačna je njena skrb za delovno ljudstvo, kako vse drugačno jamstvo naše svobodne prihodnosti imamo v njej, kakor pa bi ga mogli imeti če ne bi naša domovina stala čvrsto na začrtani poti, da si izgradi socializem. V Ptuju smo si ogledali mestne zanimivost, grud, vinarski muzej itd. ter se po zaključenem koncertu in po prisrčnem slovesu z željami, da sc še snidemo, povrnil v Trst, bogatejši v prepričanju, da je naša življenjska dolžnost in nujnost utrjevati vezi med nami in svobodno domovino ter vztrajati v naporih, da iztrgamo poslednjega našega človeka iz prevare, v katero so ga zavedli kominfor-mistični in reakcionarni agitatorji ter ga vrnemo na pot, ki nas vodi ob boku osvobojenih bratov v. svobodno prihodnost. ka Anica Ščuka; 13,45: pregled (v ital.); 14.00: fJa rodne in ciganske, igra Radia Ljubljane; 14.30: 'pl tiska in poročila v ifa ’ jio' Pregled tiska in poročila \p!> 17.30: Aktualna polit šanja (v ital.); 17.45: glasba; 18.00: Ljudska G0*! iv ital.): 18.15: ((BeethoU* ,. lini kvartet Op. XVIII & Porcčila v hrvaščini: 19- -fita bena medigra: 19.15: P°y. l) Ital.; 19.30: Poročila v Sl®’-' jt Kulturni pregled (v siPvLjij Lahka glasba; 20.15: %»'' akademija v proslavo 8- „(■„ (Oh 20.15: slovenski P 21.10; italijanski prog 22.00: hrvatski program • sanieznimi programi Paryet glasba in pesmi); 22.20:_ ^ konrert; 23.00: Zadnje ital.; 23.05- Zaanje vesti V 23.10: Objava sporeda; 2->- f mična klavirska glaSb*> Zaključek. = KI Rcssettl. 16.30: «Sužnje G. Rogers, R. Milland Excfls!or. 16.00: ((Ljubeže1^ streho«, J. Krain, W. ali’ «zrtvov*‘‘" j ;l/ arh Rits * Adua. 16.00: «Tihotapce "?rUpif Armonla. 15.30: ustnice«, G. Raft, W. H P Azzurro. 16 00: ((T«lec ’ Včeraj dopoldne je Cotor Giustina jz Ul. Conti 4 izgubila v bližini pošte v Ul. Diaz svojo pokojninsko knjižico, v kateri je imela 10.140 lir. Ker je uboga, naproša poštenega najditelja, da ji izgubljeni znesek vjjne. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Gorki: Gorki: Kajuh: Levstik: Males: \škerc: ?opič: MED LJUDMI, polplatno............... ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, polplatno, II. in III. del .... PESMI, polplatno.................... MARTIN KRPAN, polplatno . : MATJAŽ, polplatno PRIPOVEDNE PESMI, polplatno ! .' ARMADA TVOJA, brošura 390 lir Colakovič: ZAPISKI IZ 'NOB, I del, polplatno Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici. 1.050 270 150 400 220 150 300 asbah"' Flynn. Belvedere, 16.00: «Ka Carlo. .»»lež''1:! »Ob morju«, 15.00: r u n}* Marconi. 15.30: ((Uje,r11 Maisimo. 15.00: «OpiJ”- rgen' Novo Cine 14.30 ‘'■'"'pc11 noči... noči ljubezd'*' . meche, Betty Gr-o *- F Odeon. 15.30: »Čakal Errol Flynn. ^nies*-Radio. 15.30: «TatJe k® J Savona. 15.00: « B ts e r( ' «i °J Vcnezia. ((Gospodoval^ par Viltoria. 16.00; komičnc-glasbena MALI ME TAKOJ <(Salon SL" Lana, Selenburgova i v b t « Ir h ti h sil do tr 'ti t« It. »li cs Hi »a St Penice. 16.30: Montgon.ery. Fiiodrammatico. 16.00: mladič«, Donald Crips x(aVff|l^i Alabarda. 16.00: skrivnost«, ljubezen j Habsburškega. „ 81'. Garibaldi. 14.30: ((Krogla i Ida Lupino, H. Bogar Ideale. 15.30: «Car», v;orth. Barvani film. A'!j Impcro. 16.00. aNedelj« tl stu« Nastopa Tržačan J Lisjak. (f Halla. 16. 00: ((Maverlinskf g nost«, ljubezen Rud°|[a i burškega Viale 15.00: «Argentms / ■ noči ljubezni«, D°n a| '3t?ty drable. ^ Vitterio Venete. 15.15: Plamerih«, John Gar> Z II kongresa ASIŽZ (Nadaljevanje s 1. strani) za neodvisnost in enakopravnost narodov k zmagi teh načel. *'Politika je tudi podlaga sra-ni 8°njt ,ki jo izvaja tajnico MDFZ proti junaškim že-socialistične Jugoslavije, ki i danes z borbo za socializem n neodvisnost narodov nenehno jepijo svetovno demokratično onto, kakor so jo v borbi pro-1 nacifašizmu. Zato ker je ASIZZ ohranila J ®*i vsem podtalnim in direktna poizkusom vodilnih tržaških “tminlormističnih agentk svojo dn' o vsebino' zat° ker Ie sle' ** smernicam ustanovnega »iresa in zato ker so žene v tunarcdnem in domačem merila spoznavati v pogojih ,, "Janje borbe proti imperia-, ®u tn reakciji ves gnili opor-|tem kominformistične politi-. j.1” "ieno načelnost, se je anti-vi,» 2ene v vse večjem šte-. oklepajo. V njej vidijo žene «■* A tisto silo, ki se pod ostvom Komunistične partije tih 23 enak°Pravnost tu žive-Bar°tt°v in pravice delcvne- Mit- S*Va *er *ud‘ za t*ruzbeno. titno in ekonomsko enako- Sfj VtLOSt žene. To enakopravnost v coni B že dosegle za- globoko demokratičnega v kate- tj f*ia ljudske oblasti, . ______ 1,11 . Postale enakopraven čini-jJ’ ‘o ki jim daje možnost vse-vk,i“Ske*a udejstvovanja in a v socialnega zavarovanja S( kmečko ženc-delavko, zato da aj/Pni-delavki omogoči nadalj-to . “kovna usposobljenost, zate s Se gospodinjske pomočni-za delavke z vsemi stSn aI°čimi pravicami, da po-saj-5 ma*i v primeru, da ostane in pravni varuh svojih otrok ta,ma šžboljšanje stanovanjskih Do', *r 'n splošnih ekonomskih imeti a Vsaka družina mora tner ‘ ““stojno stanovanje in pri-da sredstva za preživljanje, tel- ' bo(io otroci duševno in tik, “ labko razvijali. Prepre-Dosi Se ““Pusti z dela. Prot' ■ Da revolucionarni borbi ter11'“PerUlizmu in reakciji Proti 'm nakanam kot tudi komi kontrarevolucionarnemu kot ^ ®izmu bo ASIZZ tako illlij®“s'ei utrjevala slovansko-bratstvo in borbeno trtjS?! demokratičnih množic *f8Jo f*a ozemlja. Razširjala bo lili, .množično osnovo tudi na le, ki so se zaradi zme A. HijjJ jo je vnesla politika Ko-v žensko demokratično Pasiviz*rale, ali pa celo veQsk: b0 ^akcije. Svoje delovanje Vej],. v vrste italijanske in slo- «,pitala na borbo za zmago »j|J neodvisnosti narodov in lrSr Ve enakopravnosti proti kon-!nu v“tucionarnemu revizioni-Pi n le s temi naže*i se kre-Ptotiimperialistična in proti-t||, cna borba. Zastavila bo vse Jov: da se bo v nadaljnjem zgo-Ptiii em pro“«u čim prej razite megla, s katero komin-rmizem ovija tudi žensko de-Pkratično gibanje, in da se bo . *J množicami demokratičnih .'?» v svetu razkrilo, kako taj-Jtvo MDFZ spodkopava z njim m?“Ve tej organizaciji, ki bi teta služiti le ciljem miru in S^tedka. S1 lašizmu! Svoboda narodu! Trstu 5. marca 19V). i^,ru?t dan kongresa ASIZZ Parila tov. Ziva Beltram s ^Šl» 0 de'u 'n nal°Sab Vidi' ’ v katerem je podala ^t!ai;St?err>ice in navodila za delo. t'Sdupl°'ne simPat>ie so uži-j Vb. =tacije žen iz Koroške, t'V ^er Posebno Jugcslavi-aS' nPVoiiruvanja je.sprožila j ki ie v imenu "SSK "goslavije izročila kon-( abj ““zdrave in darila. Nič 0tV' . Vfuvanja ni doživela vje,,tltr?Zlka Lah iz Maribora, > a udaroica in odHko-j.5 kos„!edom dela. ki je izro->)• M svoJe darilo. Svo- (i Db(jraye ie poslala siniikal. f,r Z m^dlea zadrug iz Kopra žak0b9oi^?li.neea ses‘anka čla-tii ’ Z ^valne zadruge v Pu-(i“J izrrji- ' da se njihovo da st,, žena za fesnico se bore-l^dova' V Sv' Križ” in Tr 0 cijf» ■ S() Pr',;je ^““itr*2 abujSkeRa °;u'aia' St i ho °dobravanje sta vz-Otan brioa1?andantt:a prve žen- “ ?datl e tov- Dusi“ i" k0‘ kL°v. dV„irUge ženske briga-ltaiStesu ina. ki sta prinesli Vrl0- je del? e4e Pozdrave. »v'e.p>aciJa'iz Meteradr Viteške °ir delegatkam V\i V Nr-,- •nro^ke. a delega-Vee'Uu ,e vasi in Brtonigle. Arijk v iu. v Trstu. Dele. jpnarodnih nošah iz Sv. alnpopredala predstavnici C^ ro?a odbora AF2 lep fd;ila p7nla 'nateri narodnega nalnka Tomažiča, šopek % ib enotn^°v V znak brat' 1. r,J)vaCi:„ '“»ti ie ob navduše-delegacija “h. “voj dar ženam v De- iAju , n •„fe/erat tov- Minke C^lu, ;o|,stvn na Tržaškem “i, Skh L^cai' Je sekretarka Ekl ^“Uini v Kopru tov. El ^h? *ati vspreSnV()rila o ijud-i>r^.vSe m0-oni R. ki nudi že-v9ri1?4ini i bosti razvoja V v LeCa iz oha a.l° KOV°rila to-"“l^-ečici .delnYalne zadruge telr«, vcjcj ‘e zuuruge °sti zacini, dznosti obdelo- se ital i- te iezir“,je slcer njen je ^v'ada gak. Vruaški, toda “le^ krivdi f°bro. ker se ga Hlc .Po OgvnK«^? z.ma naučila opravičil« v “a je 9icer njen PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - UIICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 -Ir iPo osvnL j.. zma nt jj-lovjji bamendg ?1.' Sv°|p da’ ht. Nu i? gp Rp «Bratstvo it ■fVPlip prvj ?adru- v coni A ‘dal^njt Pn V2g03‘ n°' na 8. struni) Froslava mednarodnega praznika žena v sredo 8. marca ob 19. uri Okrožni odbor ASIZZ bo počastil jutri 8. marca ob 19. uri v gledališču v Kopru s proslavo Mednarodni praznik žena. Spored proslave je sledeči: 1. Otvoritev: Vojaška godba JA iz Portoroža. 2. Himna žena (pevski zbor). 3. Govori. 4. K. Destovnik - Kajuh: Materi padlega partizana (recitacija). 5. Peter Levec: Lirična koračnica (recitacija). 6. Rado Simoniti: Na oknu glej obrazek bled (pevski zbor). 7. Vladimir Nazor: Mati pravoslavna (recitacija). 8. Balet. 9. Branko Čopič: Grob v žitu (recitacija). 10. Smrt v brdih (duet). 11. Cehov: Medved (enodejanka). 12. M. Kozina: Partizanska (pevski zbor). 13. Ivo Zrimšek: Materi v spomin (recitacija). 14. Gorki: Jutro (proza). 15. Oskar Dev: Soča (pevski zbor). 16. Leninova mati (proza). 17. Enodejanka (Gostje iz Trsta). 18. Balet. KOPRSKA CIVILNA BOLNICA v štirih letih ljudske oblasti Ljudska oblast je poskrbela za prebivalstvo bolnico v štirih letih in s tem zbrisala iz zgodovine žalostno ustanovo, hinavsko imenovano - bolnica sv. Nazarija glavne volivne komisije Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora je na svoji včerajšnji seji razrešil dolžnosti predsednika glavne volivne komisije Serrija Iva, sodnika višjega ljudskega sodišča in na njegovo mesto imenoval dr. Orla Vladimirja, predsednika višjega ljudskega sodišča v Kopru- Imenovanje OKrajnih votivnih komisij Glavna volivna komisija v Kopru je imenovala okrajni vo-livni komisiji v Kopru in Bujah ter odobrila število odbornikov okrajnih ljudskih odborov V Kopru in Bujah, katere volijo posamezne osnovne u-pravno -. teritorialne enote. Koper uadllm turam Jutri, v sredo 8. t. m. bo na Titovem trgu v Kopru odkritje spominske plošče padlim borcem - Koprčanom. Zveza borcev vabi vse prebivalstvo, da se udeleži te spominske svečanosti. Na drugem sestanku svetova.l. cev mestnega ljudskega sveta v Kopru je tov. Borisi, predsednic uprave civilne boltlišni. ce podal zelo zanimivo poročilo o nastanku in razvoju te bol. mišnice. V naslednjem prinaša, mo obširen izvleček iz tega poročila. 7. februarja 1262 jc bilo v mestnem delu Comtrada del ponte zgrajenih nekaj hišic, ki so pripadale tej človekoljubni ustanovi. Iz starih listin sledi, da je bilo to bolj zavetišče za reveže in bolnike, kakor prava bolnišnica. Leta 1521 so koprski meščani zgradili cerkev in samostan servitov, ki je bil seveda na razpolago le maloštevilnim du. hovnikom. Po dtveh stoletjih je bil red servitov odpravljen in po posredovanju koprske občine je beneški senat poveril leta 1792 to stavbo skupno s cerkvijo koprski občini z naročilom, da odredi tam bolnišnico. Koprska občina Pa se je šele 289 let kasneje odločila spremeniti samostan servitov v civilno bolnišnico. Medtem je ta bivši samostan služil kot vojašnica, vojaška bolnišnica, cerkev pa je bila preurejena v zapore za zločince. OSVOBODITEV PRINESLA KORENITO SPREMEMBO Leta 1945 je prinesla osvobo. ditev dih novega ozračja in upanje, da bo končno mogoče črpati iz zdravih energij ljudstva, ki je resnično čakalo predolgo na ureditev zdravstvene ustanove. Značilna je bila izjava vojaške komisije iz Beograda, ki je kmalu po osvoboditvi obiskala nažo bolnišnico: «S to bolnišnico ne moremo napraviti drugega, kakor da jo za-žgemo...» Za notranjo postrežbo sta bili na razpolago samo dve strežni osebi; zdravila so komaj zadostovala, prevoz bolnikov je bil skoro nemogoč. Oddelek za porodnice ni nudil nobene ugodnosti. Nemogoče s.q bile vse ostale zdravstvene naprave. Toda ljudska oblast se je zanjo zavzela z vso vnemo. Naj-preje je bila izboljšana prehrana, ki je bila od tedaj naravnost nasprotna vsem zdravstvenim predpisom, ker je bilo od. rejeno dnevno na vsakega bolnika 5 gramov masti. Nato je nakupila bolnišnica perilo, ki je osnovni pogoj za čistost bolnišnice in zdravja bolnika. Medtem ko so preje, prejemali samo zelenjadno juho, imajo sedaj tudi meso z obilno prikuho, ob praznikih pa pečeno in dušeno meso, močnate iedi, vino, cigarete in črno kavo. Danes je prehrana bolnikov v koprski bolnišnici vse- VEČ SISTEMATIČNEGA DELA in priprav za kulturne nastope Italijanski ljudski kulturni krožki se vedno bolj razvijajo V pričetku letošnjega leta so nekateri italijanski ljudski kulturni krožki pokazali, kuj vse lahko zmorejo njihove dramske družine, glasbena društva, ki obstajajo v naiem okrožju. Samo kulturni krožki v'Kopru, Izoli, Umagu, Novem gradu, Bi rami in Bujah so izvedli nič manj kot 17 prosvetnih prireditev, od katerih je bila večina gledališki nastopi ter nekaj godbenih koncertov in nastopov harmonikarjev. Vse te predstave in koncerte so imeli italijanski kulturni krožki po raznih mestih Istrskega okrožja. Na tisoče obiskovalcev so privlekle na prireditve samo komedija «Odvetnik branilec« M. Morala in «Postržek» (Scam-polo) D. Nicccdemija tei socialna črtica «Mlin v Pulju«, baleti s popevkami in drugo. Pri tem smo opazili, da je spre-eio ljudstvo s hvaležnostjo vsako kulturno razvedrilo. Važno je, da so skupine kulturnih krožkov iz Kopra m Novega grada prekoračile začetno. diletantsko razvojno dobo, medtem ko so krožki iz Buj, Umaga in ostalih še vedno v začetniški fazi. Zato smatramo, da je vsekakor nujno potrebno, da pričnejo ti krožki ■sistematičnim delom, ki bo slonelo na dobri izberi gradiva in na resni pripravi nastopa. Omenjene pomanjkljivosti navedenih dramskih skupin niso po naključju, temveč kaže-na negotovost podajanja o-derskih del in na zmoten način, po katerem presojajo dramsko delovanje italijanskih ljudskih kulturnih krožkov. Naloga izbire gradiva ni lahka, posebno, ker ima vsaka dramska družina svoje značilnosti glede igralske zmožnosti. Naše ljudstvo, ki živi ob demokratičnih pridobitvah, kj si lili je priborilo v NOB, zahteva, da je tudi gledališče izraz njegovega dela, žrtev in njegovih borb. Na žalost naii italijanski izobraženci ie niso ustvarili zadostne literature, ki bi dvigala ljudstvo v napredku. Slovstva vseh dob in vseh dežel nudijo pač to, kar imajo najboljšega in kar potem lahko uporabljamo. Vsaka kultura ima tudi svoje tradicije in svoja dela. Vendar ne tradicije, ki pomenijo zanikanje preteklosti naroda, temveč tradicije njegove zgodovinske realnosti, tradicije, ki pričajo o njegovem znanstvenem in socialnem uveljavljanju, njegovi borbi za ljudsko svobodo in razredno zavest. Druga pomanjkljivost je slaba priprava predstav. Okol-nost, da so v dramskih družinah še malo izvežbani diletanti, ki nastopajo na odru mnogokrat šele prvikrat, ne opravičuje slabe pripravljenosti posameznikov, kakor tudi skupin. Nekateri člani dramskih družin smatrajo, da zadostuje za igranje imeti pogum in nastopiti brez strahu na gledaliških deskah. Tudi ni nobeno opravičilo. da je treba tu in tam izvesti nastope za porebne ali nepričakovane prilike v vsej naglici. Kulturne manifestacije, naj si bodo dramski pevsiki ali god. beni nastopi, akademije itd. zahtevajo določeno tehnično pripravo. Dramska družina kulturnega krožka v Novem gradu nam dokazuje, kako je treba pripraviti vse potrebno za dober uspeh predstave; ta družina je pokazala pravo delo z nastopom in izvedbo komedije ePostržek«. Vztrajnost, dobra volja, resnost in delovna povezanost med sodelavci skupine prispevajo če že ne k popolnosti nastopa vsaj to, da je iz vsega razvidna njihova dobra volja zadovoljiti naše ljudstvo, pripomoči k njegovi vzgoja in k dvigu njegove socialistične kulture. Te opombe smo napravili le zato, da jih italijanski kulturni krožki upoštevajo in odpravijo pomanjkljivosti , ki škodujejo njihovemu če večjemu napredku v korist italijanskega dela prebivalstva, bivajočega v Istrskem okrožju. kakor boljša kakor prehrana bolnikov v tržaški bolnišnici. Tega dejstva ne more nihče iz. poabiti. K temu izboljšanju je ntnogo pripomoglo, da redi bol. nišnica statn0 10 prašičev in številno perutnino. Nadalje so modernizirali stopnišče. V prvem nadstropju so hile prej majhne umazane sobe, ki so nekoč služile za ječe. Sedaj je tu lepa dvorana za zdravnike, poseben pi-ostor za lekarno' operacijska soba in polno opremljen laboratorij. Bolniške sobe so bile prenov-ljene, tako da odgovarjajo vsem modemi.m higienskim predpi. som. Prav tako so napravili nova in številnejša stranišča, povsod z vodno napeljavo in z umivalnimj napravami. Nadalje so priredili bolniško sobano s petimi posteljami ta bolnike, operirane v nosu, ušesih ali grlu. Za operacije prihaja dvakrat nU teden pcsebm zdravnik strokovnjak iz otob-ringolaške klinike iz Ljubljare. V prvem nadstropju so v osrednjem prostoru priredili prostorno dvorano za okrevajoče bolnike, kjer imajo na raz. polaga radio, knjižnico, liste in primerne mize. Popolnoma je bil moderni#, ran in povečan tudi porodniški oddelek. Na razpolago irjia dve babici za nočno in dnevno službo ter posebnega zdravnika, ki vodi ta iddelek. Modernizirana kuhinja ima električno ledenico s posebno napravo za proizvodnjo ledij, ki ga bolnica rabi Za bolnike, v poletnem času pa za konzer- viranje mesa, zelenjave in mleka. VEČJI DOTOK BOLNIKOV V BOLNICO DOKAZUJE NJIHOVO ZAUPANJE V TO USTANOVO Številčni podatki od leta 1945 do 1949 zgovorno dokazujejo da uživa prenovljena bolnišnica vedno večje zaupanje prebivalstva, Medtem ko je znašal obisk bolnikov leta 1945 komaj 350 oseb, se je povišalo 1946 na 489 in leta 1947 že na 802 bolnika. Leta 1948 je bilo v koprski bolnišnici že 1115, leta 1949 pa ža 1345 oseb. Ti podat, ki se nanašajo samo na težka obolenja bolnikov in bolnic. Posebej je treba omeniti še obisk porodnišnice, ki je lani dosegel že 386 porodnic. PLAN PREDVIDEVA NADALJNJA IZBOLJŠANJA Vsa ta izboljšanja je bilo mogoče doseči eh pomoči ljjud-ske oblasti, dalje mestnega OLO in vsega osebja. Posebno zahvalo je treba izreči oddelku za zdravstvo Istrskega o-krožnega LO, ki je dal bolnici vso pomoč. Naš plan predvideva za le- tos modernizacijo pralnice, ki je za 'higieno zSvoda važen či-nitelj. Predvideno je tudi razširjenje bolnice z vključitvijo hiše Manzoni, povečanje porodnišnice in poseben oddelek za otroke, ki je nujno potreben iz zdravstvenega in moralnega stališča. Organizirati bo treba že službo za prvo pomoč, kakor tudi nabaviti še eno motorno avto-ambulanco, ki je potrebna zlasti za prevoz bolnikov iz oddaljenih krajev. Zvišali bomo tudi število kopalnic in prenovili oddelek za likanje in sušenje perila. Predsednik uprave bolnice tov. Borisi je zaključi! svoje izvajanje takole: »Sedanjemu mestnemu LO v Kopru izrekam zahvalo v upanju. da se bodo za vprašanje naše bolnice pričeli zanimati tudi meščanski sloji, ki niso vsa stoletja imeli drugega kot zatočišče, ki bj lahko nosilo samo naziv pasja hišica, ne pa zato-' čišče za ljudi, medtem ko je doba komaj štirih let ljudske oblasti dala Kopru bolnico in s tem zabrisala iz zgodovine do včeraj hinavsko imenovane — bolnice sv. Nazarija. Liudslvo koprskega okraia ima svoj Mi v slovenščini V nedeljo je izšla v Kopru prva številka novega lista «Istrski tednik« kot glasilo Osvobodilne tronte koprskega okraja. S tem so dobili vsi slovenski delovni ljudje svoj list, ki jih bo v njihovem jeziku seznanjal z vsemi dogodki v okraju. To je zanje, ki se še živo spominjajo vsega zatiranja jezika in besede pod tašiz-mem, zelo velika pridobitev. Tiskana beseda, ki govori v domačem jeziku in o domačih vprašanjih v zvezi z gradnjo socializma, bo pripomogla, da si bo ljud- Radio Jugoslovanske cone Trsta išče slovenskega napovedovalca ali napovedovalko. Ponudbe na upravo Radiofonije v Kopru. stvo koprskega okraja še hitreje izboljševalo življenje. Prva številka se je kar dobro predstavila. Mogoče bodo ljudje zahtevali več dopisov iz vasi, krajše članke, več slik na prvi strani in lahke zanimivosti na zadnji strani. Na vsak način pa je uredništvo že pri prvi številki pokazalo veliko truda zadovoljiti čitatelje. »Primorski dnevnik«, zlasti »Istrska rubrika« želijo svojemu novemu bratcu polno uspeha pri njegovem napredno — vzgojnem deiu! , PRESKRBA Pojasnila k rokom ob izdajanju potrošniških nakaznic V zvezi s podaljšanjem rokov za predložitev potrebnih dokumentov za izdajanje potrošniških nakaznic k že označenim rokom, t. j. 9. 3. 1950., 20. 3. 1950, od 20—27. 3. 1350., pojasnjujemo sledeče: Ti roki vc'.‘ajo samo za izdajanje živilskih nakaznic, in sicer za predložitev obrazcev 3 in 3b s strani podjetij, itd. na okrajna po. verjeništva za trgovino in Preski bo ter po okrajnem poverjeništvu za trgovino in preskrbo na banko ter delitev nakaznic pri banki. Za delitev nakaznic za industrijske predmete, za katere so potrebni obrazci 3a in 3c, se gori omenjeni roki za predložitev teh obrazcev podaljšujejo na 20. 3. 1950, 31. 3. 1950; za delitev nakaznic s strani banke je rok od 1,—10. 4. 1950. Na gornje roke opozarjamo vse ustanove, urade in podjetja, ki zaposlujejo več kot 5 uslužbencev, kakor tudi krajevne, mestne in o-krajne ljudske odbore ter Istrsko banko. m fllimolblu dnm ni hi PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 KONFERENCA ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA V ITALIJI Bodimo enega duha in ene misli Žene odločno pripravljene boriti se v prvih vrstah za pravice slovenske manjšine in za dosego svojih pravic V nedeljo dopoldne se je vršila v Revmi pri Gorici predkongresna konferenca Zveze slovenskih žena v Italiji, ki je bila skupno s proslavo ženskega praznika 8. marca. Te konference se je udeležilo veliko število zavednih slovenskih žena iz Goriške, Benečije in Kanalske doline, kar dokazuje, tesno navezanost žena na svojo organizacijo. Skoda da je dvorana premajhna in da ne sprejme večjega števila ljudi, kajti veliko žena se je hotelo udeležiti konference, pa jim tega ni bilo mogoče zaradi premajhnega prostora. Na konferenci sta bili prisotni tudi delegaciji antifašističnih žena iz Trsta in Zveze slovenskih žena s Korcškega. Delegacija jugoslovanskih žena, ki je bila prav tako vabljena, se je po krivdi italijanskih oblasti konference ni mogla udeležiti. POZDRAVI DELEGACIJ Uvodne besede je spregovorila tov. Kristina Primožič, ki je v imenu žena iz Pevme in Oslavja pozdravila zastopnice Slovenske Koroške in Tržaškega ozemlja. Nadalje je pozdravila zastopnike DFS, ZSM, partizane, Zveze slovenskih prosvetnih društev, Planinskega društva Dijaške matice in Podpornega društva ter žene Kanalske doline Slovenske Benečije ter vse Goriške. Z enominutnim molkom so nato vse prisotne počastile spomin članice glavnega odbora ZSZ v Italiji tcv. Legiše Amalije iz Ja melj ter spomin vseh žena, ki so dale svoje življenje za boljšo bodočnost vsega človeštva. Sledili so pozdravni govori posameznih delegatk. Tovarišica, ki je v imenu tržaških žena pozdravila konferenco, je dejala: «V istem času, ko imate ve svojo konferenco imajo demokratične žene Tržaškega ozemlja v Trstu svoj II. kongres. ki dokazuje borbo naprednih žena proti imperializmu in kominformizmu, ki hoče likvidirati revolucionarnost tržaškega ljudstva in slabiti našo enotnost«. Dejala je, da se bodo ie nadalje borili proti vsem poskusom razbijanje enotnosti za najtesnejše bratstvo med vsemi naredi, ki bivajo na Tr-tškem ozemlju. Predstavnica koroških žena je pozdravila napore slovenskih žena v Italiji, ki se borijo za svojie pravice. Dejala je, da morajo tudi žene Slovenske Koroške prenašati trpljenje, ki ga povzroča reakcionarna vlada v Avstriji ter omenila njihovo lx>rbo za slovenske šole in borbo proti ponemčevanju njihovih otrok. Konferehci jie v spomin darovala bogato okrašen album s slikami, ki kažejo 'epote Slovenske Koroške. POLITIČNO i ORGANIZACIJSKO POROČILO Za zvezo DFS in Zvezo prosvetnih društev je spregovoril tov. Viljem Nanut, ki je dejal, da polnoštevilna udeležba na konferenci dokazuje, da stoji! ZSZ v Italiji v prvih obrambnih vrstah množičnih organizacij, pripravljena žrtvovati marsikaj, da pribori naprednemu ljudstvu enakopravnost, delo, pravico in mir. V Imenu ZSM je konferenco rozdravil tov. Oskar Vižintin. '0 razmejitvi ostale zunaj meja matične države ne uživajo sadov narodnoosvobodilne borbe, čeprav so se v Italiji priključile naprednim silam. Nahajajo se v svojstvenem in naravnem, a hkrati zelo delikatnem položaju, da bi S» tRpgli uspešno in pravilno rešiti res pravj de-mokratje, ne Pa ljudje, ki so le zamenjali plašč a v bistvu ostali kar so bili in za kar jih' je 25 let vzgajala fašistična Italija: sovražniki Slovencev! Dejala je: «Tudi žena in mati je v svoji družin^ politik, četudi se največkrat tega r.e zaveda. Nekoč je neki duhoviti predavatelj dejal, da je za ženo že politika ko računa in Premišlja, kako bo skuhala družini večerjo, ko ni pri hiii niti denarja za sol. Vidite, vaše sklepanje računanje in premišljevanje, kako boste prehranile, oblekle in zadovoljile družino je nekaka družinska politika. Ker pa je družinska politika v tesni zvezi z drugimi splošnimi razmerami, sili ženo, da se zanima tudi na javne družbene probleme in da skuša po svojih močeh pomagati pri uveljavitvi resnice, pravice in enakopravnosti. Nas Slovenke v Italiji zanimajo v prvi vrsti naše manjšinske razmere. Ali ne čutite kako čudno bi zvenelo, ko bi nekatere izmed vas dejala da jo politika prav nič ne zanima. Ker nam ni vseeno, kako bo z nami. z našimi otroci, z našimi šolami in društvi, tiskom, socialno zaščito itd., bomo danes pregledale prilike ter si začrtale jasne smernice za bodoče delo. Prvo in temeljno vprašanje so slovenske šole. Vse veste, da so nam te šole zagotovljene po mirovni pogodbi in da nam jih oblasti ne morejo vzeti, če sami. nočemo. Zavedajmo se, da smo si slovenske šole priborili z nadčloveškimi mukami, trpljenjem in krvjo naših mož in sinov ter s skupnimi napori in žrtvami drugih svobodoljubnih narodov. Ng drži noben in nikakršen zagovor, da morajo slovenski starši vpisati svoje otroke v italijanske šole iz nekih obzirov zaradi službenega razmerja, zaradi obrti in trgovine, iz strahu, ker stanujejo v mestu. Slovenski starši, ki se spozabijo tako daleč, da vpišejo svoje otroke y italijanske šole, so suhe veje naše slovenske skupnosti. Za take naj velja beseda našega slovenskega pisatelja, ki pravi: Kdor zaničuje se sam, podlagi je tujčevi peti. DA LE MAČEHA JE TUJINA V okviru Fronte pa imamo tudi žene svojo organizacijo ZSZ v Italiji. «Ljubite in širite svojo organizacijo in se zavedajte, da je vaš glas tudi pri rešitvi javnih problemov važen in odločilen. ZSZ je tudi napredna organizacija, ki z ostalimi naprednimi organizacijami stremj za izboljšanje socialnega položaja žena, kakor tudi za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Kot celota je bila naša organizacija vključena v UDI, ki je napredna ženska italijanska organizacija. Splošna gonja kominformi-stov je zvezo med UDI in nami močno zrahljala, če ne tudi prekinila. Toda Slovenke v Ita. liji se zavedamo pravilne poti in nas ne strašijo laži in obrekovanja. Sledile bomo svojemu programu in se zbliževale ter prepričevale vse napredne Italijanke, da edino bratstvo med narodi na osnovj enakopravnosti in dosledna revolucionarna pot v borbi za demokracije bo. sta zajamčili mir in boljše socialno življenje. Zato bomo še nadalje podpirale težnje in prebujenja delovnega ljudstva, kakor je dolečeno v našem pro. giamu in y tej borbi bomo skušale biti prednja straža na podlagi načel, ki vodijo jugoslovanske narode. Ne bili bj pa napredni Slovenci, ako bi se ne zanimali za naše krvne brate v Kanalski dolini in Slovenski Benečiji. Dasj smo Slovenci na Goriškem naseljeni bolj strnjeno, so oni iste korenine slovenskega življa, čeprav žive bolj oddaljeni od domovine. Dokaz zato nam je njihova govorica, ki je ostala živa kljub zatiranju in potujčevanju dolgih let. V živi slovenski besedi je pel in Po-je njihov že živeči pesnik Ivan Trinko in vzpodbuja tamkajšnje Slovence k narodni in socialni zavesti. Vseh Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini je okrog 60 tisoč in niso nikdar im“li slovenskih šol. To je strašen zločin nad naravnimi, osnovnimi ;n človečanskim' pravicami teh Slovencev, ki na živem telesu občutijo, kar je izpovedal Oton 2upančiš: «Da le mačeha je tujina«. Se težje kot v Benečiji so razmere v Kanalsk; dolini, kjer so mnogi Sl< venci pestali nemškutarji. Imamo pa med njimi tudi zavedne in trdne ljudi, zlasti med ženami, katerih dolž. nosi je, da prepričujejo može in sinove, da so Slovenci, da so napredni in da na njih leži ustvarjaje bodočnosti zase in za skupnost«. Tov. Vilma je svoj govor zaključila: «Bodimo enega duha in ene misli, ker le tako gremo nasproti lepši in jasnejši bodočnosti«. diskusija Po politično - organizacijskem poročilu je sledila obširna diskusija, v kateri so žene navedle žive primere svčjega dela in prikazale protislovensko ost italijanskih vladnih ob. lasti ter kominfermističnih razbijačev. Prva se je oglasila žena iz Slovenske Benečije, ki je prinesla vsem ženam pozdrav ob mednarodnem prazniku 8. marca. Omenila je narodno osvobodilno borbo proti fašizmu in nacizmu, kateri so se beneške žene polnoštevilno pri. ključile. «Nismo čakale na ukaze iz Rima, ampak smo začele sodelovati s partizani, da rešimo našo domačijo pred tirani. ki so nas tlačili in nas tlačijo od leta 1866. Naši sinovi in žene so se skupno z jugoslovanskimi partizani borili v IN korpusu in s sedemnajsto brigado «Simon Gregorčič«, Po osvoboditvi so trikoloristi uprizorili lov ' na zavedne Slovence, jih zatirali in jim uničevali premoženje. Tako so dvakrat zažgali hišo tov. Bledič Margarite iz Skrutovega. Ker vse to ni pomagalo, so pričel; z umori članov DFS, kakor n. pr. tov. Iva Primožiča iz St. Lenarta, drugi primer umor tov. Sibaua Antona iz St. Lenarta in tretji primer zahrbtnega uboja tov. Ja'-a Andreja iz Sempet- ob Nadiži. Tudi v uradih so do nas skrajno sovražni ter nam odklanjajo vse naše pravice. V Slovenski Benečiji, Reziji in Kanalski dolini nimajo Slovenci odkar živijo pod Italijo nobenih koristi, pač pa morajo plačevati visoke davke. «Me, žene iz Benečije bomo premagale vse težave, da dosežemo kar nam pripada. Prt tem se n bomo ozirale na De Gasperijev klerofašizem niti na razne Vidalije in Gombače iz Trsta, ki prihajajo v Čedad z namenom, da bi «Slovence preslepili. Tako eni kakor drugi so že dobili svoj odgovor«. Nato Sta na konferenci spregovorila zastopnika DFS in mladine za Benečijo. Sledil je pozdravni govor zastopnika partizanov. V diskusijo jc posegla tov. Jožic Tomšičeva, ki je govorila o šolskem vprašanju. Ker je bil njen referat zelo izčrpen, ga bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Nato je delegatka iz Stever-jana orisala problem malih kmetov n polovinarjev. Dejala je, da v Steverjanu in v njegovi okolici živijo mali kmetje, ki le z velikim trudom lahko dobijo toliko od zemlje, da za silo prehranijo družino. Mnogo je med njimi tudi polovinarjev kelonev. Njihovo stanje je še bolj bedno, vse skupaj tarejo tudi veliki davki, zlasti družinski davek in oni na živino. To je veliko breme posebno zaradi tega, ker njihove pridelke le težko prodajo in je cena vinu zara 'i krize in italijanske konkurence precej nizka. O Sovcdnjah je dejala, predstav..'ca tamkajšnjih žena, da oblasti zavlačujejo z volitvami v njihovi občini. Od priklju- I ska pevska zbora iz Podgore in čitve pa do dane-, spadajo So- I Pevme. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Prek za pr lic g ijave la di vne ružir ga seznama iškega davka vodnje k občini Zagraj, ki je popolnoma furlanska vas. V-Sovodnjah imajo nekak pododbor s podžupanom, vendar so v važnejših vprašanjih odvisni od neznanih furlanskih svetovalcev, ki njihovih razmer sploh ne poznajo. Nadalje je zahtevala, da se jim da na razpolago zdravnik, ki bo vešč slovenskega jezika. Sledira Je diskusija o avtonomiji slovenskih šol. Tovarišica, ki je razvila to diskusijo je dejala, da je slovenske šole fašizem popolnoma uničil. Ena prvih in najpomembnejših pri. dobitev osvobodilne borbe je bila ravno oživitev slovenskih šol, katere ne bomo pustili Iz rok. Nato so sledile številne diskusije, v katerih so bila orisana vprašanja otroških vrtcev v Doberdobu in Podgori ter vprašanje žen delavk. Zaradi pomanjkanja prostora bomo nekatere izmed teh referatov objavili prihodnjič. Skupno z njimi bomo objavili tudi resolucijo predsedstvu vlade v Rimu in zaključno resolucijo. Nadalje je bilo na konferenci sklenjeno, da bo II. kongres ZSZ v Italiji predvidoma • v oktobru. Zaključke p° diskusiji je dala glavni referent tov. Vilma, ki je pozvala vse žene naj še bolj strnejo svoje vrste, in zavihajo rokave pri skupnem delu. Zahtevajmo naše pravice in ne odnehajmo, dekler ne bo sleherni naš otrok, kateremu je slovenska mati 'dala življenje, obiskoval šolo, kjer se uči naš jezik. Popoldne je bila istotam kulturna prireditev. Otroci iz Pod. gore so uorizorili «Mogočni prstan«. Nastohila sta tudi mladin- V četrtek zvečer se je ped predsedstvom župana sestal občinski upravni odtor. Na tej seji so odborniki razpravljal, o družinskem davku in o sklepih, ki so jih v tej zvezi pa-ed časem sprejeli. Ob zaključku izredno delavne seie so odborniki izglasovali sklep, ki določa: 1. Preklic glavnega seznama za prijave družinskega davka za leto 1950, ki ga je smatrati za razveljavljenega z razbre-menitvenimj in izplačilnimi posledicami. 2. Da bodo v nadomestitev glavnega seznama pripravili nov seznam. Vsak bo razumel važnost teh ukrepov, ki so jih pred časom predlagali v občinskem svetu na prošnj0 delavskega in uradniškega razreda. S tem zadnjim sklepom se avtomatično prekinejo vsa izterjevanja. V tem času pa bo občinski davčni urad pripravil nov seznam in to na podlagi o-cenjevanj, ki bodo omogočila pravično odmerjavo davčnega bremena. Zaradi tega ne bo odložen rok vpeljave družinskega davka, ki se bo računal še vedno s 1. januarjem 1950. Ta zadnji sklep odubruje samo tako odmerjavo davka, ki naj bi resnično odgovarjala ekonomskem stanju posameznih kategorij. Ta sklep je vreden vse pohvale in fo ker je za njegovo sprejetje moral občinski odbor premostiti velike težkoče, preklicati vse prejšnje odredbe, ki so že stopile v veljavo. To so odborniki ukrenili predvsem v pomoč delavskemu razredu. Občinski odbor upa, da je s lem sklepom ugodil željam vseh občanov, in prosi naj bi ti s svoje strani z informacijami pomagali davčni komisiji za pravično razdelitev davka. Seja se je nadaljevala v petek zvečer. Na tej seji so odborniki odobrili sledeče sklepe: prispevek občine 20.000 lir u-stanevi rokodelstva in male in. dustrije; prispevek 300.000 lir za občinsko gedbo in potrošek 100.000 lir za nastop pevskih zborov in koncerte v stolni cerkvi. Nadalje je občinski odbor definitivno odobril sklep za brezplačno dodelitev zemljišča na Rojcan ustanovi INA-Casa za gradnjo stanovanj za delavce podgorske predilnice. Sejo so zaključili z odobritvijo raznih sklepov, ki se tičejo občinskih nameščencev. Prisnela sadna drevesca za naročnike Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo v Gorici s sedežem v Ul. D. d’Aosta 55 sporoča, da so te dni prispela sadna drevesca, ki so jih kmetje svoj-čas naročili. Interesenti naj zato čimprej dvignejo naročeno blaga ker je zadnji čas za posaditev. KINO VERDI. 17: ((Ustvariti si boljše življenje«, I. Bergmann, variete. VITTORIA. 17: ((Krištof Ko- lumb«, F. March. CENTRALE. 17: »Plamen«, I. Karoli. MODERNO. 17: »Tragične cvetice«, V. Mature EDEN. 17: »Usodna zora«, H. Fonda. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Aurora-Nova Gorica 3:1 (2:1), Brlonig!a - Umag 2:1 (0:1), Meduza Pon-zianina 3:2 (3:0), Piran - Sv. Ivan 2:0 (1:0), Opčine - Novi grad 2:0 (1:0), Sv. Ana-Montebello 1:1 (prekinjena), Arrigoni-Gorica (odložena) Kakor »mo predvidevali, tako »e je tudi zgodilo. Nogometno moiPvo z Opčin je svojo prvo tekmo na lastnem igrišču Odločilo v svojo korist. Vsa enajsterica s Skerlavajem na čelu je bila dpbra in zasluži vso pohvalo. Ze taoj v začetku so Openci pokazali premoč in v 34' dosegli prvi gol. Igralec Perti, avtor gola, ga je sicer zabil iz slabe posieije, ven- BRTONIGLA SI JE OPOMOGLA Dober začetek Umaga v Br-tonigli s tamošnjo enajstorico je dal slutiti, da bodo odšli kot zmagovalci iz boja, saj so po zaslugi starega a še vedno prid nega igralca Parovela postavili v prvem polčasu razliko 1:0. Po odmoru pa je Brtonigla začela s koristnejšo igro in je dar pa ga je žoga ubogala in I Mottino 2 že v peti minuti iz- ani9 PRED VRATI MOTEBELLA našla nasprotnikova vrata. V drugem polčasu pa je odlični Mkerlavaj ie v 18’ postavil drugi gol ta svoj• moštvo in tudi piko golom v tem srečanju, Z zmago nad Novim gradom so *( Openci zelo pomagali in sedaj stojijo na lestvici z majhno razliko za Umagom in Dorico. AURORA ZMAGALA BREZ TEZKOCE Kljub temu da je imela Nova Gorica v gosteh lanskega prvaka Auroro, smo upali, da si pred lastnim občinstvom ne bo dopustila kar dveh točk. Bolj Koprčani pa so z lepo igro preprečili pobožne želje Gorici in zaigrali lepo tekmo. Posebno dober je bil ta dan Fantini (n seveda nič manj tudi Zgtto. Edini, ki je Goričanom pomagal do gola je bil Kobler, ki je v prvem polčasu nekoliko zmanjšal razliko in dal s tgm spojemu moštvu svetlo upanje, da bodo po odmoru prešli v prednost. Vse tg Pa ja preprečil Zetto, ki je 7 minut pred koncem igre z močnim strelom poslal neubran Ijivo žogo v mrežo. enačil stanje, v 25 minuti Pa je Benčič celo pripomogel k zmagi. 8 to zmago se ja Brtonigla postavila z enako številom točk v isto vrsto z Umagom na lestvici. LEPA OBOJESTRANSKA IGRA Tekma med Meduzo in Pon-zianino v Kopru je bila v tehničnem oziru morda najlepša vsega nedeljskega tekmovanja. Prvi polčas je Meduza povsem obvladala igrišče, dočim ie isto storila v drugem polčasu Pon-zianina, ki Pa je imela samo to smolo, da ni izkoristila vsega časa, kljub temu da je bila gospodar položaja. Za Meduzo je Zabil gole Corte v 23' in 35’ Valante pa v 37’ za Ponziani-no pa Lonzar v 20’ in Castro p 31 minuti. PIRAN POSTAJA NEVAREN Kljub temu da je Sv. Ivan zgubil z močnejšim Piranom, ga moramo za nedeljsko tekmo pohlaliti. Njegovo igranje je bilo ves čas korektno, če izvzamemo, dg je imel nekoliko smole in bi se morala tekma Po vsej pravici končati z delitvijo točk. Z zmago nad Rv. Ivanom se je Piran sedaj tako opomogel, saj stoji samo še s točko razlike za vodilnima moštvoma Arrigonijem in Auroro. NEŠPORTEN KONEC Tekmo med Sv. Ano in Mon-tebellom bi bilo najboljše, da bi sploh ne omenili. Nikakor namreč ne moremo opravičiti nešportnega konca, ki se je primeril, ko je Sedmak s kor-nerjem v 30 minutah drugega polčasa postavil gol. kar je rodilo posledico, da so igralci napadli sodnika, se pretepali in s tem izzvali, da je sodnik moral prekiniti igro■ LESTVICA Arrigoni 17 13 2 2 74 '5 28 Aurora 18 14 2 4 $f 15 21 Piran 17 12 3 2 48 12 ■>1 Sv. Ana 17 1« 3 4 >2 21 23 Meduza 18 9 4 5 29 29 22 Ponzianina 18 8 2 8 43 37 18 Nova Gori 16 8 1 7 46 39 17 Sv. Ivan 18 6 5 7 19 3-1 17 Nevi grad 18 £ 2 10 33 36 14 Brtonigla 18 5 3 10 28 42 13 Umag 18 5 1 12 3! 47 11 Gorica <6 5 1 <8 22 48 11 Opčine 18 4 1 13 23 69 9 Montebello 17 3 0 14 14 57 6 V nedeljo se prične Planiški tedenz “ Tekmovalo bo osem mednarodnih ekip - Letos bodo prvič nastopile tudi ženske - Organiziranih bo devet in dvajset posebnih vlakov Približuje S« enajsti planiški teden, ko bodo misf.i vseh smu. čarjev usmerjene )* dogodkom, ki se bedo odvijali na lepih te. renih doline pod Jalovcem Za-četek velikih medna:oinih, trnu-carskih prireditev v Planici bo d nedeljo 12. marca. Tu dan bo skakalna tekma na S J m skakal, nici. K sodelovanju povabile, nih osem mednarodnih ekip Potem bodo ves teden trenirali na veliki skakalnici s kritično točko 120 m. Kakor znano, se je doelei že več skakalcev približalo skrajnemu rezultatu planiške skalnice: rojaka Polda in Finžgar, Nemec Gerig in Švicarja Tschannen in Blum. Med mojstri, ki so dosegli najdaljše skoke, vodi švicarski glasbenik Fritz Tschannen. ki je leta 1948 postavil rekord skakalnice z rezultatom 120 TO. Zdi se, da bo letos konkurenca na veliki skakalnici ge hujša. Nemogoče pa je razpravljati o vprašanju, kakšni bodo rezulta- ti, Vte je odvisno od »nežnih in vremenskih razmer, ki mo. rajo biti izredno ugodne, O zmogljivosti velike skakalnice ie izjavil švicarski strokovnjak Fetdman. da ni izključeno, da bo omogočila tudi skoke do 123 ali 124 metrov. Dejapsko pa se. veda ne are toliko za dolžine. čeprav pomenijo dolgi skoki za gledalce in tudi za skakalce izreden Užitek; prvenstveno gre pri smučarskih skokih za varno, pogumno ter stilno pravilno izvedbo, Na to želimo gledalce prav posebej opozoriti, da ne bi napačno gledali na smučarski šport, ki ne pozna rekordov. S planiškimi tedni so začeli leta 1934. ko je skočil Norvežan Birijer Ruud 92 m, najboljši Ju. goslouan Pa 66 m (Albin Novink iz Bohinja). Program plani, škega tedna je obsegal prvotno samo polete na. veliki skakalnici. Po otrobojenju so program planiškega tedna razširili tudi na druge smučarske discipline, FONTAMOT PRVI M KOLESARSKI TEKMI ZA »OTVORITVENI POKAL. Fontanot, Sellier, Colja in Javornik bodo v nedeljo tekm Lahek veter je v nedeljo nadomestil našo burjo in indirektno pomagal k boljšemu uspehu prve kolesarske dirke sezone. Vsi so se prijavili, to je od najboljših do onih, ki bodo prevzeli za njimi tudi njihova mesta. Bil je Fontanot, bil je Selljer, Colja, Javornik, Coret- četek je pokazal, da bo na' vsej progi ostra borba. Colja, Cbret-ti, Sellier, Grio in drugi so prav za prav pripomogli k hiti šini borbam za prva mesta, mettem ko je Fontanot zaostajal, jih zopet prehiteval, vendar Pa se nam je zdelo, da noče pitveč torsirati: bila jo njegova jgra. KOLESARJI NA STARTU ti, Grio in še mnogi nepoznani tekmovalci kakor na primer Mosetti, Della Santa. Brajnik, Poklen, Brajko itd. Ze sam za- NOGOMETNE TEKME ZA MLADINSKI POKAL Olimpija Dinamo 5;0, Opčine B - Bazovica 2:0, Sv. Ivan B - Skedenj 3:2 Kakor smo ie prejšnji teden napisali, je nogometni odsek pri Zge/i društev za telesno vzgojo ustregel želji mladih nogometašev in razpisal turnir za sMla-dinski pokal*. K turnirju se je prijavilo osem moštev, ki pa zaradi tehničnih ovir niso mogli to nedeljo vsi odigrati svojih iger. Prve zmage sicer še ne po. menijo dosti, vendar že dajo slutiti, dg bodo tektne borbene in da boj posebno za prva mesta oster. Po nedeljskem tekmovanju bi prisodili prednost Olimpiji, ki je svojega nasprotnika porazila v nedeljo 12 m. igrišče na Opčinah ob 15 OPČINE - MEDUZA igrišče v Kopru ob 15 AURORA- UMAG igrišče v Izoli ob 15 ARRIGONI - SV.' IVAN igrišče v Novem gradu ob 15 NOVI GRAD-MONTEBELLO igrišč* v Sovodnjah ob 15 GORICA - BRTONIGLA igrišče «PrvJ maj* ob 1* PONZIANINA-PIRAN igrišč* »Prvi maj* ob 16 SV. ANA - NOVA GORICA ca «Mladinski pokal* igrišče na Opčinah ob 1* OPČINE - SKEDENJ igrišče »Prvi maj* ob 9 30 3AZOVICA - MONTEBELLO igrišče »Prvi maj» ob 11 SV. IVAN - DINAMO z oisokim rezultatom. To moštvo ima v svojih vrstah same odlične fante in sicer: Pierina, Lazzarija, Rizza *n l-onghn, ki so dokazali, da so tudi dobri strelci na gol. Vidno premoč nad svojim nasprotnikom je pokazala Bazovica B, ki je z lahkoto prešla že po 10 minuti igranja v prednost in ki ni pustila Bazovici napraviti niti častnega gola. V njenih vr^dh prednjačita Dio-ni»io in Sosič. Prav tako bo trd oreh za nasprotnike Sv. Ivan B, ki je sicer zmagal Skedenj s tesno razliko, ki pa trna dobrega Požarja in Fabbra. Sploh je nudila ta tekrm lepe situacije in je rodila polno komentarjev. V nedeljo se tekmovanje nadaljuje in smo V resnici radovedni kakšni bodo rezultati. * * * 1, in 2, aprila pa bo v Ljubljani mednarodno tekmovanje, oziroma športna akademija, na kateri bodo nastopili poleg dvjgalcev in rokoborcev tudi sabljači Atletic kluba Wien Ul. in Ljubljane. * * * Svetovni boksarski prvak Charles je sprejel ponudbo bivšega prvaka Joe Louisa, ki se namerava tolči za svetovno prvenstvo. PRIZOR S TEKME SV iVAN-SKEDENJ. SKEDENJCEV PRED VRATI Vedel je. da hočejo njegovi ta-variši zmagati na vsak način. Videl je kako so se Colja ii( drugi vrgli v borbo in stalno bili na vodečem mestu. Drugi so ser nanašali na noge, Fontanot oa na gl no. On je mislil in mislil. Toda čim je opazil ne* varnost tedaj je naskočil, se pridružil prvim in se tem hotel pokazati da je vedno pripravljen na takojšen odgovor. Nevarnost je prišla proti koncu, ko sto Colja in Javornik drvela daleč pred drugimi proti cilju-Ostali so zaostajali za 300 m. Čimbolj pa se je približeval cilj tem ostrejši je bil tempo Fon-tanota, ki se je ves čas tekme čuval prevelikega napora, da bi čim bolj svež prispeval na cilj. ODBOJKA Kar je Fontanot mislil je tudi izvedel: prišel je prvi na cilj ter pustil za seboj Sellierja, Coljo, Javornika, Corettija, Gria itd. Vrstni red na cilju je torej sledeč: 1. Fontanot (Velo Club TS) ki preteče 80 km v času 2.31T6” (31.712 km na uro), 2, Sellier Pio (Proleter - Koper), 3. Colja Boris (Proleter), 4. Javornik (Velo C(ub), 5. Corettl (Lonjer), 6. Grio (Proleter), 7. Poklen (Proleter) itd. * » * V nedeljo 12. marca bo v Milanu mednarodna kolesarska dirka, imenovana »Coppa Cal-diroIa». Na to tekmo bodo šli tudi Tržačani in sicer: Fontanot Renato, Sellier Pip, Colja Boris in Javornik J. Lahkoatletski spored za leto 1950 12. marca — prvenstvo STO-ja v teku čez drn in strn: 19. marca — tekma v hoji Trst-Ricmanje; 26. marca — v Kopru tekmovanje moških in žensk v metih. 2. aprila — v Kopru tekmovanje moških in žensk v skokih in metih; 16. aprila — v Kopru lahkoatletsko tekmovanje; 23. aprila — tekma v hoj! na kronometer Trst-Lovec; 30. aprila — v Kopru lahkoatletski troboj Trst-Pulj-Reka; 1. maja — v Trstu tekma v hoji na 5 km; 7. maja — v Kopru lahkoatletski dvoboj Buje-Novi grad-Umag; 14. maja — tekma v hoji okoli Novega grada; 21. maja — v Litiji troboj Litija -Trst-Jesenice; 4. junija — tekma v hoji Trst-Prosek in lahkoatletske tekme; 11. junija — v Ljubljani lahkoatletski troboj Ljubljena-Trst-Maribor; 18. junija — lahkoatletske tekme v Novem gradu; 25. junija — v Nabrežini lahkoatletsko srečanje Nabrežina-Trst-Piran ter Novi grad-Buje; 28. junija — v Bujah lahkoatletske tekme; 2. julija — v Brtonigli istrske lahkoatletske tekme; 2. julija — mednarodne tekme s SAPI v Torinu; 16. julija — lahka atletika v Umagu; 23. julija — lahkoatletske tekme v Kopru; 6. avgusta — tekma v hoji Trst. Sv. Nikolaj; 13. - 20. avgusta — v Dalmaciji sodelovanje na lahkoatletskih tekmah v Splitu, Zadru in Dubrovnj* ku. 27. avgusta — v Kopru povratni lahkoatletski troboj Trst-Maribor-Ljubljana; 3. septembra — v Kopru tek, hoja in štafete; FONTANOT 10. septembra — v Kopru povratni troboj Litija-Jeseniee-Trst; 17. septembra — lahkoatletske tekme v Piranu; 24. septembra — v Pulju povratni troboj Trst-Pulj-Reka; 1. oktobra — v Trstu tekme v hitri hoji in teku; 15. oktobra — prvenstvo STO-ja v lahki atletiki; . -* 29. oktobra — v Trstu prvenstvo v hitri hoji po cesti (25 km). ASIZZ (Nadaljevanje s 7. strani). Sv. Ivan - Polet 2:0 Sv. Ivan si je v nedeljo zaslužil še dve tečki z manj rutiniranim Poletom, ki Se je pridružil družini odbojkarjev šele v tem turnirju. Z rednim treningom in z nadomestitvijo kakšnega igralca z boljšim, pa bo vsaj tako upamo. Polet inno-go pridobil. Ostale temine nis0 bile grane ker pe ekipe niso predstavile na igrišču. PONOVNI USPEH BAZOVICE V TEKU CE1 PRH IN STRN ZA gMARCNI POBU ABRAM SE VEDNO PRVI z nevarnim Sainom na drugem mestu Da jg Abram naš najboljši tekač je že potrjeno. Toda na obzorju se je prikazala druga zvezda in ta je Sain iz Novega grada, ki je v nedeljo pokazal, da zna (počasi in s treningom) doseči tudi prvo mesto in * tem Premagati do sedaj še neprema <70nega- Abrama. Vsekakor smo res radovedni kaj se bo zgodilo na prihodnjem teku, kjer se bosta srečala ta dva atleta. Na tretjem mestu je bil zopet znanj Gregorič, ki je znatna izboljšal hbrafc in stil t*r je na splošno Pokazal sproščenost mišic. Ponovno smo primorani pohvaliti Športni klub Zarja (Bazovica), ki se je udeležila teka s kopico dobrih tekačev, ki so že drugič priborili svoji c ki. Pl pokal. Seveda trdijo, da se l/od0 udeleževali vseh tekov in tUa ntt f i l Prijavite se za pionirske lahko-atietske tekme, ki bodo v nedeljo 12. t. m. ob 9 na stadionu »Prvi maj*. Tekmujemo v četah po 5 pionirjev in 5 pionirk in sicer: v teku, skoku v daljino, metu krogle, staleti in teku čez ovire: Obleka: telovadni kroj. Javite pristop Pionirski komisiji, Ul. Ruggero Manna 29 da nameravajo prinesti domov še več dgri[ in to jim prav radi verjameno, ker poznano nji. hovo dobro voljo in ljubezen njihovega trenerja Oskarja, ki skuša vedno bolj popravljati in pripravljati spoje atlete. Ne bomo se ustavljali pri tekmi, ki jo je Abram zmagal (z večjo težavo seveda) temveč bomo kratko malo prešli k brst nemu redu na cilju, ki najbolj zgovorno oriše ves položaj: 1. Abram (Nabrežina), 2. Sain (Novi grad), 3. Gregorič, 4, Počkar (oba Bazovica), 5. Kocjančič (Ankaran), 6. Koren (Bazovica), 7. Vižintin (Novi grad) itd. Ekipe pa so zasedle sledeča mesta: 1.) Zarja (Bazovica) 69 točk, 2-) Novi grad 33, 3.) Sv. Ivan 27, 4.) Sv. Ana 26, 5.) Ankaran 20, 6.) Koper 20 točk. * & 4» V kolesarski dirki čez drn in strn za svetovno prvenstvo, ki je bila prejšnji teden v Parizu v parku Vinccnnes je zmagal Francoz Robič, Tekmovanja ze je udeležilo 24 dirkačev in 6 držav. Proti pričakovanju so zasedli Francozi kar prva štiri mesta, Italijan Sforacchi je prišel peti, Švicar Metzer šesti, Belgijec Vandermeersch osmi itd. Prvak Francije Jodet, ki je imel največ možnosti, da (Jobi to tekmo, je zattai pri neki zapreki in tako prišel šele tretji. b S! :|! Peto košarkarska tekmo na turneji po Franciji je jugoslovanska Crvega zvezda igrala proti mestni reprezentanc i Mcntlucona in zmagala z rezultatom 63 : 18 (35 : 4). Šesto tekmo je isto moštvo igralo z AS *Moulin» in ga premagalo z 48 : 19 (27 : S). Tradicionalno športno tekmovanje vseh židovskih društev na svetu se bo začelo 27. septembra v Tel Avivu. — Tekmovali bodo v atletiki, košarki, beksu, kolesarjenju, sabljanju, nogometu, veslanju, plavanju. ivaterpolu, tenisu, rokoborbi in streljanju. Doslej so sc prijavili tekmovalci iz Irske, Avstrije, Nizozemske, Južne Afrike, Tunisa, Urugvaja Argentine. Francije, Velike Brl, tanlje, Indije ir: Švice. tako da borno videli dejansko zimske olimpijske igre v malem, V tednu od 12. do 19. marca bo. do-v Planici vsak dan skakalne tekme oziroma ekshibicije, na smučišči h Vitranca pa bodo mednarodne tekme v smuku in slalomu. Dan tekačev bo v petek 17. marca. Jugoslovani Kordež Knific, Pogačnik, Braco in drugi se bodo pomerili z inozemci v smučarskem teku na 18 km. Froga bo potekala od 80 m skakalnice proti Kranjski gori, v primeru neugodnih snežnih raz. mer Pa proti podnožju Jalovca Seveda bodo istega dne tudi skakali na veliki skakalnici (kakor vsak dan. če bo vreme ugodno), zato bo petek prav primeren za množične izlete v Planico. Novost je letos v tem, da bodo nastopile rut mednarodnih tekmah tudi ženske, V ponedeljek in torek, t. j. 13. in 14. marca bodo tekmovale jugoslovanske predstavnice belega športa Lukanieva. Kotnikova Poharjeva, Adamičeva in druge z inozemskimi konkurentkami v smuku in slalomu Glavni dan bo v nedeljo 19. marca, ko bo zaključna prireditev na veliki skakalnici. Tako bo letos tudi planiški teden izraz vsestranosti v smučarskem športu. Prav vsi tekmovalci ki so v teku letošnje ugodne zime želi uspehe doma ali v inozemstvu, bodo imeli v Planici možnost da pred množicami svojih simpatizerjev po. kažejo svoje znanje. ZA GLEDALCE JE POSKRBLJENO 29 POSEB. NIH VLAKOV Prišlo je že v navado, da si Žen vsak smučar vsaj en dan ogledati dogodke planiškega tedna, Organizacijo posebnih vlakov in razprodajo spomin, skih znakov je prevzel Putnik, Vsak obiskovalec bo dobil znak vstopnico in prospekt za ceno 60 din. Putnik ie organiziral 29 posebnih vlakov. Za glavni dan 19. marca bo prispel tudi posebni vlak iz Trsta. Pričakujejo, da bo obiskalo planiški teden okrog 30.000 gledalcev — toliko je pripravljenih znakov, ki bodo služili tudi kot vstopnica. Komite za planiški teden, ki mu predseduje tov. dr. Dougan Danilo, ima te dni veliko dela s prirrravami Organizacija bo■ izvedena do podrobnosti. Vremenske razmere v Planici so ugodne. Pozimi je zapadlo dovolj snega. k; se je v teku tednov sesedel in uležal. Vdaj postaja sneg pod vplivom nočnega mraza in dnevnega sonca primeren za dokončno ureditev velike skakalnice. Ce bi nastopil a nenadna vremenska sprememba. ki bi ogrožala to ali ono prireditev planiškega tedna bodo poklicali dijake ljubljanske Fizkulturne šole. ki so se lansko leto tako dobro obnesli pri delu na 80 m skakalnici. MEDNARODNI NOGOMET ■■■3:1 V nedeljo je igrala v Bologni italijanska nogometna reprezen tanca Z reprezentanco Belgije. Po 12 letih »o imeli Italijani zopet priliko, da se spoprimejo z Belgijci in da pokažejo svojo premoč. Po vrstnem redu je to že njih šesto srečanje in vsakokrat končanp v korist Italije Maja leta 1913 sta se obe državni reprezentanci prvi spoprijeli v Torinu, kjer je Italija zmagala s tesnim rezultatom 1:0. Maja 1921 je bilo srečanje v Anversi z izidom 3: za Italijo, leto dni kasneje v Milanu 4:2 za Italijo, februarja 1933 V Bruslju 3'-2 za Italijo, maja 1938 v Milanu 6:1 za lta lijo. V vrsto vseh petih srečanj med obema reprezentancama v korist Italije se je pridružila sedaj le nova zmaga 3:1, ki so jo dosegli Italijani v nedeUo v Bologni. Italijansko moštvo se je' za tekmo dobro pripravilo in je posebno v drugem delu igre pokazalo svoio visoko tehnično znanje, kvaliteto igre ‘n tako zaslužilo zmago. V isti izstavi kot so Belgijci igrali z Italijani so remizirali v Barceloni Španijo ter premagali Švico in Nizozemsko. V svojih vrstah ima Belgija dva odlična graleg Chavesa in Mgrvansa. za katerega še italijanski klubi zanimajo, da bi ju kupili, seveda če ju bo premamil cvenk itn lijanske Ure. * * * Italijansko nogometno moštvi Lazio bo 2. aprila nastopilo v Beogradu Z tamkajšnjo repre gentanco. gllllllllllllllllllllllljlllllllllllljltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllHIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim ustavila- Vreteno je zaškripalo, sidro je utonilo in pripelo jadrnico k dnu. S krova se je zazibal čoln, padla lestvica, po nji so se pojavile sence in se skrile SPISAL, II. DEL 176 pot Oklepi in šlemi so zažareli, jezdeci so obstopili cesto s lora do pristanišča. »Zapalite ogenj na stolpu!* To znamenje je bil sporočil Iztok Radovanu, da brez skrbi priplovejo v luko. Bonče se je še enkrat kakor začudeno dvignilo nad morje, nato je sunkoma utonilo. V mraku je zagorel s stolpa rdeč ogenj In oblil z žarom mesto in morjč. 'i ladje se je posvetila plamene tančice na mokro obrežno nica, zagugala se v loku in padla Tedaj se je Iztok zdramil. Od-bežal je s stolpa, za njim Rado. »Vojaki, na for! Prihajajo, prihajajo!* Od ust do ust je letel klic, v taboru je završalo. Konji so za-rezgetali, deklice popustile jagnjetino na ognju in bežale k morju, tolpa je vzklikala in se gnetla na obrežje. Ziatožareča obla sonca se je dotaknila morja, valovi so vztre. petaii v zlatu in razgrnili neve-doma Ireni in Ljuhinlci bagre- v morje. Za njo druga in tretja! »Prihajajo, on je, Epafrodit, Irena, o bogovi!* Iztoka je radostno čustvo tako prevzelo, da se mu je tresla desnica, ki je stiskala ročnik krasnega meča. »Plamenice! Zažgite grmade na obali!* Nekaj mladcev je steklo do nakopičenega dračja in zažgalo visoke kresove. Drugi so prinesli smolnlc in jih vžgali zapored ob cesti in po toru. Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na ves narod, tako je bila vsa vojska, mladenke in tolpa zamamljena. Deklice so obkrožile, odete v haljice, pristan. Plameni grmad so jih razsvetljevali vedno ča-robneje, čimbolj Je temnel večer, kakor bi morske vile prišle iz valov in na bregu vodile raj. Ko je luč grmad desegla ladjo, je potihnil šum in šepet, tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se je ponosno in za čudo slovesno bližala bregu. Videli so, kako so se zgibale sence po jamborih, kako se stiskala jadra, ginila, izginila, pove- zan- od mornarjev. Udarci ve- v čolnu. 1/lciS turni 'lotncm Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA Ker bo V kratkem končan naš roman «Pod svobodnim sencem, bemo začeli objavljati novega in sicer Tavčar javo «Visoško kroniko«. Se prej pa bomo uvodoma opisali našim čitateljem življenje Ivana Tavčarja ter Čas in okolje, v katerem se ta roman dogaja. Zaradi izredno zanimive vsebine ter lepega sloga, upamo, da bo tudi ta roman ugajal našim čiteteljem sel so zašumeli in tanka ušesa so že začula Radovanove strune. Takrat se ljudstvo ni moglo več premagati- Zaklicalo Je in zavriskalo, da se je razleglo po morju. Vse je zopet molčalo, vse dihalo z dvignjenimi prsmi in čakalo. Na valovih se je zazibala rdeča lučka, strune so zapele svatovsko pesem. S tihimi udarci so gnala vesla čolniček k oba- Prav blizu kraja se je ladja li. Pe nekaj zamahov, še nekaj uporov v vesla — jn čolniček Je trčil h kraju. Ročni brodarji so skočili iz čolna in ga pritegnili k bregu. Tedaj se Je zganila filozofska oglavnica v čolnu, ob njej sta se zasvetila ob žaru plamenic dva zlata diademčka v krasnih laseh, dve vitki postavi sta odgrnili plašča in se prijeli Epa-frodita. Na belih rokah so zablesteli dragi obročki, Irena in Ljubinica sta stopili iz čolna. »Pax, eirene!* je izpregovoril Epafrodit in izpustil deklici. In diademčka sta se sklonila na Zlatem oklepu Iztoku In Radu. Narod je molčal kakor za-mamijen, samo ognji so prasketali in konji udarjali ob granit. Eekieta so drhtele, očarane od krasote Irenine, vzradovane od Ljubiničine sreče. Sam Epafrodit je obstal kakor izklesana misel, zamaknjen v ljubeči dvojici, ki sta pili v poljubih srečo, za katero ni izraza in ni bese- de. Oglavnica mu je zdrsni>a z glave, z belimi lasmi, nemazPJe utrni, odkar je odel filozofsko haljo, se Je igral jug, v duši Je začul glas usode: Dovršeno! Cesar nimaš sam, česar nisi ime! nikoli, to sl dal drugim, edino in največje — llubezen. Dovr šeno! V očeh se mu Je zasvetila rosa, raztajalo se mu Je srce in mirni stoik si je otrl solzo. Obrnil se je kakor od sramu jn se ozrl na zbor deklet. Iz starih sivih oči Je šinil plamen začude nja. Njegov umetniški okus je zmagal viharno čustvo in zašepetal je zadivljen: »Na Afrodito, kak nr.rod! Takih lakti nima sam dvor! Me-hertle, nima! Kakor hi hodi'e z Diano, kakor Atena z Akro. pole!* * vega človeka je spregovorila tov. Milka Cebron, sekretarka ASIZZ v Kopru, jn je pri te« poudarila koordinacijo šolske jzvenšolske in domače vzgo)'1 pri kateri ima lahko mati od" čilni vpliv. .. . Po poročilu verifikacij** komisije o prisotnih delegatA?" je stopila na' oder delegati* ZP iz Trsta s pozdravom t» darilem. Med navdušenimi * kliki partizanam Titu in Pkf* tiji Se je predsednica zalivslP* za pozdrav in poudarilV*' kar je za izdajalce •ramo#* preteklost, je aa nas svetla i? nodbuda. Sledile so deleVŠf ' iz VI. okraja, z darilomJPJ cam tovarne Iskra v KranIV Proseka, ki je izročila č"[5 goriskim ženam, ter večkrš™ udarnici in materi dveh P*»* borcev tov. Mili Kocjančič #• sindikalna podružnica || iz Kopra. Diskusija Se ie n . nadaljevala. Tov. Anita Cepa* iz Buj je govorila v hrvašči® o vlogi prostovoljnega del8."; na, tov. Ventilini Norma iz "j le o ženi pri delu v tovarni ’ coni B. tov. Praček Rosand'* o težkočah, k; s0 jih imele ne na terenu po resoluciji k® minforma. Dolgo časa sc ni hotelo P?' leči navdušenje, ko je P"!? na oder delegacija ženske #f: lovne brigade «11. kongres* " cone B v čigar imenu je ' Jelka Mihovilovič rekla, dtf njihova brigada najboljši cdr, vor na laži in klevete komi" formistov. Za tem je tov. Spela predjg) la kandidatno listo za svet ASIZZ, ki jo sestavlja!8; odst. bork jn aktivistk iz "n,. Podala je tudi navodila zajja sovanje. Po prečitanlh pifz žena iz Dekanov in SemetRm ki so poslale pozdrave > P? iTtovolinega nedeljskega d«1* je sledil referat tov. Nade , kovčičeve o vzgoji žena ter’ tem posredno o vzgoji mladm* Na popoldanskem, nadsje vanju kongresa so deleg#'*’ glasovale. Pri nadaljevanju diskusij* iov, KOI* Tov. Cebohin Lojzka_ - Gfl zdana je govorila o udejstv**^ nju žena na socialnem ju, o pomoči, ki jo žene nufU oripornikom, o novoletni J* m o počitniških in zdravsty*'.{ kolonijah. Svoje por°2iI® p. tov. Orozdana opremila s c ? kretnimi številkami. P°dr°rT|, je pa je o počitniških k®* » jah govorila tov. Sluga, »‘it/ za svoja izvajanja žela °s šeno odobravanje. Za P0'^* rora tov. Run j on Rože. t°valju ške delavke iz Kopra, ie jOSJ, na oder delegacija V. o*v>>f med katerimi sta bili tudi » narodni noši. Pozdrave su so izročile ženo iz Ricmanj, Domja, BoljunCfciK ne iz Boršta so izročile *®jl nageljnov delegaciji Bedf-pl Slovenk Za delegacijo i* $|(r Plav^, Škofije, Stramar iLa(i' Pila na oder tov. Metlika 9 m ja iz Novega grada, odlikcm^« z zlato medaljo za udar”, j« delo. Z ognjevitim! beseda*!^ zavrnila trditve, da za Ital*" | v con; B ni svobode. w Tov. Delič Ernesta je Pr °re gala, naj novi odbor pošlje F., testno pism0 nu Mednar00 zvezo demokratičnih žefif radi njenega di (kriminacUt,* ga pestooania do AFZ Ju* vije in ASIZZ. . Obširneje je tov. Alma - Janka govorila 0 , > kalnem vprašanju v com.^ Tov. Lovrečič iz obdelo'V zadruge v Marezigah p7> Pru je govorila nato o P° ,,»(* obdelovalnih zadrug za P° , nje kmetijske proizvodnje .^ Tov. Plahuta Pavla - Ll9% ie imel» nato dokaj je imela poročilo o vprašanju zil matere jn otroka v coni o. j, Navdušeno so zene odgo^jn na pozdrav zastopnice kof0 |j žena. Zastopnica beneški*’^ foriških žena pa je šopek nageljnov tovariši#* yj| hovilovičevi, komisarki <*# brigade iz cone B. v,jtJ Za tem je lov. Alma prečitalg zaključno re*° iitr II. kongresa ASIZZ. Med 1 njem ,so jo delegatke prekinile s ploskanjem. pjj. Za tov. rteschitzovo je Prj|ff tala zaključno resolucijo v venščini tov. Mara Sams#' -o!nri’a povzema prtd!°*Jtri so bili nakazani v v’®!1 r ■ “ tih in govorih tovarišic, se oglasile k diskusiji. *' cija je bila izglarovana s° 0| ob navdušenem odobra vseh navzočih delegatk # Tov. Spela - Valerija * '1? čtč je nato v Imenu voliva ^|r misije razglasila rezitl'8' $ tev za glavni svet ASI” j sovalo je 327 delegatk- * „» sovnica pa je bila nev(% Izvoljene so bile vse Pr •d • Diana — boginja lova. Ate. na — boginja umetnosti. Akro-polls — tempel na griču mesta Nadaljetvanje sledi ene so bile vse nc kundidatke. K Pred zaključkom J® 6 3 ge Minka Pahor opozorila |jg* večji praznik delovne® t stva 1. maj in pozvala sv°" ne matere, naj pošilja) otroke k telovadbi. «pr#t. Zaključne besede »t* ' v i*. vorlli tov. Alma ReflC*1 npltf11 lijanščini In tov. Zlva . v slovenščini. ....onit' tr Ob burnem vzkHk. p ploskanju je tov. Ja, w(,BŠ^ šček zaključila drug* • •UVI.NI«! on ULICA MONTKCCHl « 6. Ul. nad. - Telefon St«V. 93 808. - UPKAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLAS od 8 3(M2 In od IM8 . Tel 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca, trgovski 60. fii.aačtio-upravnl 100, osmrtnice 90 itr. ° 0 ».ju-ta Za m{j. Za vSah (nln širine i stolpe: za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-H., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battistl 30la-I, Tel. 70. id"1' NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ- izvod 4 50 .nese#"0 |U° , Poštni tekoči račun za BTO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo; Agencij, demokratičnega inozemskega “»"V, Ljubljana, Tyrš*va 34 *••—** • 1.50, mesečno t tel, 49-63, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90803-7. - Izdaja Založmltvo tržaškega tiska D.Zti.Z. ‘ ***