Gospodarske stvari. Dinje ali melone. (Cucumis melo.) M. Dinj je mnogo sort, ki se pa vse v 3 glavne razrede spraviti dajo. aJDinjaprižanka z ravno kožo, ki je pa z mrežasto, hrapavo skorjo preprežena; b) Dinjakandalupa. z bradovičasto ali pa z mrežasto prevleko, in slednjič c) Gladka dinja, z ravno, gladko kožo. V norejšem 6asu se je za5ela amerikanska dinja zelo priporo5ati, ker je najtrpežnejša in za prosto zemljo najpripravnejša. Dinje štejejo k najnježnejšiiu povrtnim pridelkom, ki se pri nas le izjemno v prosti zemlji in le r toplih letib dobro obnesejo. Navadno se v naših krajih le bolj v gnojnih gredah vzrejajo. Lepe dinje ae dajo tudi v vinogradu v novib jamab vzrediti. Take so navadno kaj izvrstnega okusa. Vendar pa taka vzreja vinogradu ni na koriat, zato jo tukaj le mimogrede omenjarao, pa ne naavetujemo. Za navadno pridelovauje dinj se jemljejo, kakor za rane kamare topli zaboji, v kterih ae sadike vzredijo, kakor kumare aadike. Brž ko se četiti list prikaže, 86 jim srce prišSipne, da le nekoliko glavnih odraatlikov poženejo, ki potem po ravnem rastoSi cvet in sad nastavijo. Ko bi se jih ve5 kakor dva mo5na nasprotna odrastlika pii8tilo, bi cela rastlina preve6 zdivjala in le droben in alab aad rodila. Toraj se morajo drugi tik stebla porezati, da ne morejo aamovoljno rasti. Pa tudi vae postranake vejice se odstranjajo in le tiate puščajo, ki ituajo prili6no lego in se med seboj ne opovirajo. Brž ko so prvi sadovi nastavljeni, se glavne veje prirežejo in daljše ali krajše puščajo, kakor eo ali slabše ali niočnejše. Na najmočnejših se puščata po 2 sada in ae glavna veja pri drugem kolenu nad zadnjim aadom odreže. Grede se morajo marljivo prevetrovati in okna, kedar vreme toplejae nastane, se raz zabojev vzamejo. Hitro ko se sadeži zrelosti bližajo, se le takrat zalivajo, ko je neobbodno potreba. Tudi se jim ali strešna opeka ali ktera druga kamuena ploš6a podloži, da se vlage varujejo in zrelostjim povspeauje. Zadnje ae še bolj doseže, ako se poaamezne dinje z ateklenimi zvonci poveznejo. V toplib poletjih pri nas dinje v toplib legah tudi dobro 8tore, ako se 3 5revlje vsaksebi 1 '/a crevelj globoke jame izkopljejo in z vročim gnojem napolnijo. Na to 8e potem na 8 palcev debelo z dobro prstjo poaujejo in v njo sadike, ki 80 se dosedaj ali v loncih ali pa v toplih gredab vzrejevale, poaadijo in potem z steklenimi zvonci poveznejo. Ti zvonci se morajo pa polagoma, kakor hitro gorkeje vreme nastopi, vzdigovati, slednjič popoluem pro5 vzeti. Obrezuje se tu ravno tako, kakor pri prejšncm na6inu. Seme, ki 8e od popolnem zrelih dinj jemlje, ostaja na subem sbranjeno do 15 let kalivno. Iz starejšega semena se rodovitnejše raatline dobivajo, kakor od mlajSega. — Navadna poraba dinj je znana. Kot namizni povžitek z 8ladkorjem in rumom ali arakom ao v poletnih vro6ih dnevih prara sladčica in krepilo. Razun tega se tudi nezrele, kakor kumare, vlagajo, in zrele vkuhavajo. Tudi bolj odraš6ene se dobro rabijo, vendar se jim pa mora pri vlaganju ali vkuhavanju koža olupiti in aad v ploščnate kose zrezati. Sploh pa pridelavo dinj živo priporo5amo. Nekaj o kravah mlekaricah. II. Gospodar, kateri želi od svoje krave dobivljati veliko mleka, ta mora, tudi za potrebno klajo vrlo skrbeti in jo dobro pripravljati, da bo živini dišala, teknola in zdala. To se doseže a tera, da ae krnia, kolikor mogo6e zdrobi, razreže, zmele itd. Takošno hrano potem želodec laglje prekuha in prebavi. Klaja, ki ni posebuo tečna in oknsna, 8e pa mora zboljšati in živini prijetna narediti. V ta namen ae klaja ali prekuba ali popari in osoli, uienj dobra pa z boljao pomeša. Poaebno kubana in poparjena krma mo5no dela na mleko. Nekateri nemaki živinorejci polagajo avojiin govedam le samo toplo brano. Zopet drugi dajejo zraven sube ae tudi nekoliko poparjene krme, postavimo: rezanico z repo, peso, korenjem, krompirjem itd. pomeaano. Mnogo se priporo5uje rezanica, ki se je v kadeh sama po sebi sparila in zavrela, da diai, kakor — kako kisljato vino. Pazati se pa tukaj mora, da se sparjena rezanica preveč ne skisa, t. j. da ne poatane tako kisla, kakor jesib ali da ne gnjije. Kdor bo5e po tem na5inu avoja goveda dobro rediti, ta naj napravi po številu živine vecjo ali menjao kad; naj jo potem napolni z rezanico kakoršue koli slame, pa ne celo do vrba. Na rezanico naj nalije toliko vode, da se vaa dobro namoči; potem uaj pridene nekoliko domače soli — na vedro vode 66 naj rzeme 7* funta soli — ter naj vse skup 8 kakim kolom dobro premeša. Kdor še za poboljsek nekoliko otrobov pridene, ta stori tem bolje. Tako namočena in osoljena rezanica živini kaj dobro tekue in krave dajejo reliko mleka. Za vsaki den se napravi sproti taka rezanica; oaoljena voda pa služi za 3—4 dni. Mlekarji okoli Dunaja ali Be5a delajo tako in imajo vsled tega lepe krave, ki dajejo po 12 bokalov ali pintov mleka na den! Za garje pri goveji živini se rabi 1 del karbolove kisline, 1 del petroleja in 18 delov laakega olja. S tem se ona mesta, kjer se garje nabajajo, naniažejo. Ce so garje prav bude, ae vzame nekoliko ve6 petroleja in karbolore kisline. Tudi 30 delov vode pomešane z 1 delom karbolove kisline jako hitro garje odpravi. Gnojnica se rabi pri sadnib. drevesih prav z velikim vspebooi, 6e se spomladi, ali v poletnem času pri subem vremenu drevesna koža ž njo namaže. Mab, zajednice, merčesi in zalege se s tem na sadnem drevesi popolnem vničijo. Za čistenje sodov je celo dobia voda pomešana z raoko ali otrobi. Ta voda se pu.sti toliko časa v posodi, da nekoliko zavre. Poaoda postane čista, zgubi tudi po plesnobi dub, in voda ae lahko porabi ae za pre.šiče. Sejmovi. 29. maja pri sv. Lovrencu v puŠ6avi, v Radazgiveei, v Središ6u, v Cmureku, v Poli5anah, v Olimjem in v Reicbenburgu.