PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Kotovimi / > ,,, Postale I gruppo - Cdia 40 llf Leto XXn. Št. 242 (6529) GOVOR PREDSEDNIKA SARAGATA NA PROSLAVI V VIDMU Ustavna načela demokracije in socialnosti je treba postopoma uveljaviti v stvarnosti Prisrčni pozdravi prebivalstva v Vidmu, Osoppu, Čedadu in Tolmeču Predsednikova izjava med sprejemom županov iz Beneške Slovenije TRST, petek, 21. oktobra 1966 gibanje, za kar Je bila Furlanija odlikovana z zlato medaljo. V zaključku je Saragat dejal, da je sedaj Italija zacelila rane in se zaveda vrednosti preporoda, iz katerega je nastala, in ki so: svoboda, neodvisnost, pripravljenost za sodelovanje v miru in napredku vseh narodov. «Iz partizanske borbe smo prenesli v ustavo načela demokracije in socialnosti in skušamo ta načela postopoma uveljaviti v stvarnosti.« Popoldne je predsednik republike obiskal Osoppo, Tolmeč in Čedad, kot je bilo to predvideno v programu. Poleg tega pa se je ustavil še v številnih drugih krajih, kar ni bilo predvideno, saj se je povsod zbrala velika množica prebivalcev, ki je pozdravljala predsednika in predsednik se je z ljudmi spustil v razgovor ter je improviziral vrsto govorov. Daljši postanki pa so bili v omenjenih treh mestih in tako tudi v Čedadu, kjer je svečanosti pri-'k našeg: Je poslal naslednje sostvoval dopisnik ki nam ročilo: našega lista in po- nikfDEM’ 20, — oblsk Predsed- neje sestal tudi s 187 župani po-fepuMike v videmski in krajine. S prefekture je odšel Prič i Popraj1111 se je danes v bivšo cerkev sv. Frančiška, tj.* 61 s sprejemom na videm- kjer je urejena razstava slikar-sot Prefekturi’ kjer so bili pri- jev iz 17. stoletja. Povsod so lasH Predstavniki krajevnih ob- predsednika toplo pozdravljali, 11 in kjer se je Saragat kas- zlasti ga je navdušeno pozdra- nnU||i ■»•11111111111111111111,1, iiiiiiiimiiii, hihihiiiiiii.. NA ZAKONODAJNI SEJI SENATNE KOMISIJE Dokončno sprejet zakon o krstnih imenih Odpravljen je fašistični zakon in lahko komo da* Joli domača imena ter jih pisali v slovenščini 20- — Včeraj je komisija Milo .tvo v senatu dokončno uki-]q-,q sl;ari fašistični zakon iz leta . » n -------------j,- dajanja «ujih» ganska zbornice je 23. junija št i..*6 odobrila omenjeni zakon 1065-201 A, ki se glasi: Cl. ■ea 1 ir repc 'ista JjMla knjig. Vnd1'j1- — Razveljavlja se prepoti w5'ania tujih imen otrokom, Pr, .....................* *< > *'a 1939, št. 1238 o ureditvi ma- ki (.J:1 anJa tujih Imen otrokom, Pr *rnaj0 italijansko državljanstvo, orii??Vecl' ki jo določa člen 72 prvi juiiio^k kraljevega odloka od 9. ^tavko^ Med PrYim ln drugim 0dlfii7''vu,u Siena" 72 zakonskega - a od 9. julija 1939 št. 1238 SVYiuC1 slederestavek: kornJa, imeha, ki se dajejo otro-ljan*’t ki imajo italijansko držav-Italita se moraj° pisati s črkami viiriSke abcede z njeno razširit- ta oh?ttvčrke i’ k’ x’ y’ w' Ce gre hlčnnt°ke Pripadnikov priznanih et-šejr,1 n rnanjšin, se imena lahko piha w črkami, njihovega jezika in 2 ateri koli način v latinici, ga j£k°nčno odobritvijo navedene-tevaj?na, je torej uveljavljena zah-Zahtevlta llanske javnosti in tudi talstv-f vseSa slovenskega prebi-dajaii ’ da bomo lahko nemoteno itnen* ,svojim otrokom slovenska VejisifT,111 jih tudi napisali po slo-še 0iSedaj mora biti novi zakon Pa hr> j ien v uradnem listu, nato u dokončno stopil v veljavo. V OZN začetek Oprave o razorožitvi kgat^ YORK> 20. — Sovjetski de-Fedorenko je začel danes v Padli razPravo o razorožitvi. Na-tiarci, le ameriško vojno v Viet-ka nj.In Poudaril, da je ta politi-hap|tavta vir sedanje mednarodne Politi a1' Razprava se je začela v kQ j^hern odboru OZN. Fedoren-s t-f® Predlagal načrt resolucije, države 0 skupščina OZN poziva vse Janja6’J?ai se vzdržijo vsakega de-’ ki bi moglo ovirati spora-ja v P^oti širjenju jedrskega orož-harodn rieakovanJu sklenitve med-hdaria16. Pogodbe. Resolucija pogodba reli°. naj bi se taka po-F'efin.Sklenila v najkrajšem času. hiep ,fenko je izjavil, da je na-haj jT^soiucije ustvariti ozračje, ki Japi laJta srečen zaključek poga-Zt>4 latern je Fedorenko obtožil s svojim ovlrai° sklenitev pogodbe hi J*1 ravnanjem na razorožitve-Je, danf6rencl v Ženevi. Dodal pa ih gg se je pokazala sprememba gotovn„Pa’ da bodo ameriškim zatava *6rn- da skušajo rešiti vpraša nr P^ePrečitve širjenja jedrske-hJa. °ZJa> siedila konkretna deja- sltUSa?,yenko Je zatem ugotovil, da ltl rp,!.. zahodnonemški militaristi °rož1a a^lšls.ti Priti do atomskega talka ’n1P 16 Poudaril, da je ta po-Svetoi,r,i'lnevarnejša za Evropo in Iji mir, ker ameriški vodite- Na i,r to dopuščajo te načrte, da 7av?,°Pcu ja Fedorenko izjavil, skušatr!0llnonern5ki militaristi ne sko . sam° dobiti v roke atom-Psodir^f16' temveč potiskajo tudi 'tržav „rne vodilne kroge drugih Tako riof Pot jedrske oborožitve. °b ■nrv7f a.na primer Južna Afrika moči Zahodne Nemčije pri- vila velika množica prebivalcev na Trgu liberta. Predsednik je na tem trgu položil venec pred spomenikom pad. lih v vseh vojnah in med odporniškim gibanjem. Osrednja svečanost v Vidmu pa je bila na gradu, ko so zaključili spominske proslave oto stoletnici priključitve Furlanije k Italiji. Proslavo je začel videmski župan prof. Cadetto, ki je govoril o zgodovini «male furlanske domovine*. Nato je spregovoril predsednik deželnega odbora Berzanti, ki je poudaril srečno sovpadanje u-stanovitve avtonomne dežele Fur-lanije-Julijske krajine s proslavami stote ^obletnice ter ugotovil, da je dežela instrument enotno-' sti. Po govoru beneškega župana F a varett a-Fisca, ki je spregovoril kot predsednik odbora za proslave stoletnice, je imel priložnostni govor prof Burtulo, ki je orisal zgodovinske dogodke od uporov leta 1848 pa do zaključnega razdobja v letu 1866. Zatem je imel predsednik Saragat daljši govor, katerega dobršni del je bil posvečen orisu zgodovinskih dogodkov priključitve in borbe proti Avstriji, v zvezi s čimer je podrobneje omenil razne značilne dogodke. Nato pa je prešel na sedanje razdobje in je omenil, da je pri pripravah za obisk proučeval položaj in da j« ugotovil, da ima kar 162 občin od 187 videmske pokrajine proračune aktivne, kot je tudi aktiven pokrajinski proračun. To odraža resnost prebivalstva in njegovih upraviteljev, katerim je treba izreči javno priznanje. Na to je predsednik republike omenil boleči pojav izselje-vanja, ki ni odraz svobodne izbire, temveč je vsiljeno zaradi potreb. Dejal je, da so potrebni napori, da taka nujnost izgine, in da bo Italija lahko poskrbela delo za vse svoje sinove. V nadaljevanju je ugotovil, da je plebiscit leta 1866 potrdil, da je «to ozemlje s popolno pravico italijansko«. Dolgo razdobje je bila videmska pokrajina sevemovzhodno mejno področje in med prvo svetovno vojno je bil Videm središče velike vojne. Saragat je nato omenil žrtve druge svetovne vojne in odporniško TROJNI SESTANEK V NOVEM DELHIJU Danes začetek razgovorov Tito-Indira Gandi-Naser Tito je poudaril, da svetovni položaj ni dober - Svečan sprejem na letališču prave, da bo lahko sama izdelovala jedrsko orožje. Ameriški delegat Goldberg je izjavil, da čeprav niso na ženevski konferneci dosegli sporazuma, so vendarle napredovali. Pripomnil je, da so ZDA in Sovjetska zveza sklenile izkoristiti ta novi in obetajoči položaj in način, kako so se razgovori začeli, je obetajoč. 2e nekaj časa kroži v OZN in v krogih blizu ameriške vlade govorica, da namerava ameriški predstavnik Goldberg odstopiti ob zaključku sedanjega zasedanja OZN. Baje se je za to odločil, ker so propadli njegovi napori, da bi rešili vietnamski spor s pogajanji. Govori se, da se Goldberg zavzema, naj bi za nedoločen čas prekinili bombardiranje Severnega Vietnama. «Daily News» omenja kot morebitnega naslednika senatorja Mansfiel-da ali pa Cabota Lodgea. SARAJEVO, 20. — Sarajevska seizmološka postaja je ugotovila danes ob 15.58 potres jakosti četrte stopnje. Epicenter potresa je bil 105 km jugozahodno od Sarajeva v okolici Mostara. NOVI DELHI, 20. — Predsednik SFRJ maršal Tito je prispel danes dopoldne v Novi Delhi. Glavno mesto Indije je predsednika Tita svečano pozdravilo, ker vidi v njem — kot je to dejal predsednik Radakrišnan — graditelja svobode svoje države, njene politike mednarodnega sodelovanja in prijateljstva z Indijo. S Titom so prispeli tudi njegovi sodelavci Marko Nikezič, Bogdan Crnobmja in Nikola Miličevič. Na letališču so Tita pozdravili poleg predsednika Radakrišnana tudi predsednica indijske vlade Indi-ra Gandi, člani indijske vlade, parlamenta in številni predstavniki indijskega javnega življenja. Predsednik Tito je v odgovoru na pozdrav Radakrišnana dejal: «Prišli smo v vašo državo, da bi skupaj s predsednico Indiro Gandi, predsednikom Naserjem in tudi z vami, gospod predsednik, o-pravili izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki danes morijo svet. Mi smo zainteresirani na ohranitvi miru in seveda želimo- prispevati k temu kolikor največ moremo. Prepričan sem, da bo naš sestanek zelo koristen in ploden. Pogovarjali se bomo o položaju na svetu, ki ni dober. Narodi so zaskrbljeni, še prav posebno pa mi, države v razvoju, ki smo zainteresirani, da v miru gradimo svoje države in boljšo bodočnost naših narodov. Razume se, da mi lahko damo svoj prispevek, ker nas vodita globoka volja in želja, da bi na svetu prevladalo boljše razumevanje med narodi in da bi zmagala načela miroljubne koeksistence. Danes i-mamo zelo resen položaj na nekaterih področjih, ki bi, če bi trajal dolgo, lahko zajel ves svet, tako da bi nastal nov svetovni spopad, morda še hujši kot je bila pretekla svetovna vojna. Zato mislim, da morajo vsi, ki so zaskrbljeni za prihodnost in ne samo mi, ki se tukaj sestajamo, napeti v največji meri vse sile, da bi v resnici prispevali k temu, da bi vsi ljudje razumeli nevarnost nove svetovne vojne, ki bi bila katastrofa ne samo za posamezne države, temveč za vse človeštvo.« Trojni sestanek Tito-Indira Gandi-Naser se bo začel Jutri dopoldne v predsedniški palači v Novem Delhiju. Toda prve razgovore so trije državniki vodili že nocoj med večerjo, ki jo je priredila svojim gostom Indira Gandi. V indijski javnosti vlada veliko zanimanje za trojne razgovore, od katerih pričakujejo, da bodo prispevali k nadaljnji krepitvi prijateljstva med Jugoslavijo, Indijo in ZAR ter tudi h krepitvi politike nevezanosti. Danes je prispel v Novi Delhi tudi predsednik ZAR Naser. Predsednik republike je prišel v Čedad nocoj ob 19.20 v spremstvu predsednika deželne skupščine Ri-naldinijem, predsednikom deželnega odbora Berzantijem in drugimi visokimi gosti. Pred županstvom ga je sprejel senator župan Pelizzo s tajnikom. Predsednik republike je nasmejan in dobre volje stopil iz avtomobila obkrožen od svojega spremstva ter je odzdravljal številnemu občinstvu, ki se je zbralo pred občinsko hišo. Potem je šel v spremstvu župana Pelizza v sejno dvorano, kjer je Pelizzo predstavil predsedniku republike svoje sodelavce in občinske svetovalce iz Čedada in pa župane 19 občin iz Beneške Slovenije. Potem je imel Pelizzo nagovor, s katerim je najprej pozdravil predsednika republike in nakazal nekatere probleme, ki se pojavljajo v čedadskem območju. Omenil je, da so bili župani čedadskega območja svoj čas pri Segniju, ki je obljubil, da jih bo prišel obiskat. Zupan Pelizzo je priznal, da so vlade doslej marsikaj napravile za rešitev velikih problemov Nadi.5kih dolin. Izvršena so bila številna javna dela, izboljšala se je tudi življenjska raven, vendar pa je še vedno zelo krvaveča rana, in sicer izseljevanje tega prebivalstva predvsem v druge države. Pelizzo je rekel, da ne bi rad ob tej priložnosti govoril o teh problemih, vendar pa izkorišča priložnost, da jih le nakaže. Rekel je, da je za ureditev gospodarskega položaja v Beneški Sloveniji potrebno ustvariti nova delovna mesta, ki so zmanjkala, od kar so zaprli v Benečiji nekaj večjih industrijskih in obrtniških obratov. «Mi želimo popolno zaposlitev našega prebivalstva. To so naše želje ob prvi stoletnici priključitve k Italiji. S temi željami vas, gospod predsednik, najiskreneje pozdravljamo.« Predsednik Saragat se je zahvalil za prisrčen sprejem in je uvodoma dejal, da njegova naloga ni reševati probleme, ampak je kot poglavar države neke vrste starejši brat, ki sicer svetuje vladi m drugim organom. Dejal je, da iz poprejšnjih obiskov pozna probleme celotne naše dežele in pa še posebej probleme, ki so specifični za čedadsko območje. Rekel je, da ni prišel samo zaradi patriotskega obreda v te kraje, ampak tudi zaradi tega, da bi se od blizu seznanil z najbolj pekočimi vprašanji. Dejal je, da je mogoče odstraniti težave v čedadskem ozemlju le z industrializacijo, ki naj bo posledica izpodbujanja ekonomije. Na takšen način bo mogoče preprečiti emigracijo naših delavcev, ki bogatijo druge države in krepijo ekonomijo drugih držav. Pelizzo ob zaključku svojega govora je poklonil predsedniku republike spominsko plaketo. Ko je predsednik republike zapustil sejno dvorano, se je vrflil na trg pred županstvom, kjer ga je množica burno pozdravila. Nekaj pred 20. uro Je v spremstvu odpotoval v Videm. Prvi dan obiska se je zaključil v Tolmeču, kjer je predsednik obiskal najprej občinsko palačo, nato pa zadružno ustanovo «Comunitk Camica«, ki Je bila ustanovljena leta 1906 in ki ima sedaj 8611 članov ter 60 prodajaln ter vrsto drugih obratov. Predsednik se je vrnil ob 20. v Videm, kjer prebiva v palači Belgrado in od koder bo jutri odpotoval v Pordenon. Dva satelita izstreljena v SZ MOSKVA, 20. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili nov satelit brez človeške posadke, in sicer «Ko-zmos 130». Satelit je začel krožiti po tiru, ki je podoben tiru prejšnjih satelitov te vrste. V satelitu so številni znanstveni aparati, ki redno delujejo. Poleg tega so izstrelili tudi satelit za telekomunikacije vrste «Mol-nija«. Domnevajo, da so Izstrelitvi obeh satelitov prisostvovali voditelji osmih socialističnih držav, ki so sedaj v Sovjetski zvezi na posvetovanju. Agencija Tass poroča, da je naloga satelita «Molnija» še dalje preizkušati sistem komunikacij. Vsi aparati redno delujejo. Satelit kroži po tiru, katerega apogej znaša 39.700 kilometrov, perigej pa 485 kilometrov. Krog okoli Zemlje napravi v H urah in 53 minutah. V satelitu so aparati za oddajanje televizijskih programov in sistem ra-diokomunikacij na več kanalih. Moskovska «Pravda» piše danes, da je navzočnost delegacij socialističnih držav v Sovjetski zvezi dokaz prijateljskega sodelovanja med člani socialistične skupnosti. List omenja, dosedanje sodelovanje med devetimi državami, katerih delegacije so sedaj v Sovjetski zvezi, in znova poudarja sovjetsko podporo Vietnamu, borbo za razorožitev in za prepoved jedrskega orožja in za svetovni mir. List pravi dalje, da socialistične države skrbno sledijo spletkam imperialistov v zvezi z načrti za ustanovitev večstranske jedrske sile in za izročitev atomskega orožja Zahodni Nemčiji. Zatem pravi list, da so sedaj objektivne možnosti okrepitve miru in varnosti v Evropi s sistemom medvladnih sporazumov med vsemi državami te celine. Po mnenju opazovalcev odraža članek ((Pravde« dnevni red sedanjih posvetovanj v Moskvi, in sicer; Vietnam, evropska varnost ter odnosi med vzhodom In zahodom. MORO JE OBLJUBIL ODGOVOR VLADE Dolg razgovor med dr. Magnagom in predsednikom vlade Morom Proslava 60. obletnice ustanovitve CGIL - V poslanski zbornici pričetek razprave o zakonu o petletnem gospodarskem načrtu RIM, 20. — Predsednik vlade Moro je sprejel danes v palači Chigi predsednika južnotirolsk «Volkspartei* dr. Liviusa Magna-ga, s katerim se je zadržal v razgovoru, ki je trajal tri ure in en četrt. Po razgovoru je dr. Magnago izjavil novinarjem: »Lahko vam rečem samo naslednje: Obrazložil sem celotno vprašanje Moru, kot ga vidi moja stranka, in sem omenil tudi vsa pojasnila, ki jih zahteva moja stranka. Pri tem sem imel zelo mnogo časa, saj sem naletel na veliko potrpežljivost. Predsednik ministrskega sveta je sprejel na znanje moje obširno in dolgo izvajanje in je zagotovil odgovor na osnovi sklepov vlade. Nič drugega ni mogoče reči.* Vprašanje: «Na kaj se nanašajo obrazložena pojasnila?* Odgovor: »Gre za obrazložitev glede terminov in omejitev določenih pristojnosti ter kriterijev v tej zvezi.* Magnago je v tej zvezi dodal, da je Moro zelo malo govoril, da pa je pokazal veliko zanimanje in je obljubil odgovor to je dejal, da predvideva, da bo i V poslanski zbornici se je na kmalu dobil odgovor in da je skli- popoldanskem zasedanju pričela canje kongresa tesno povezano razprava o petletnem gospodar-prav s tem odgovorom. Zaključil skem načrtu za razdobje 1965-69. je, da ni izročil nobene resoluci- Poslanska zbornica raznravlia na Magnago ie nato dejal, da ie stališč« parlamentarcev njegove stranke, ki so glasovali za resolu- ..i_3__________ _ ___ cije vladne večine, s katero se zahteva sodelovanje Dunaja in Bcnma proti terorizmu, v celoti v skladu s stališčem stranke in da ne gre za osebna mnenja Na- J 1 tt« iti 1X1 VA.11 UliUCUC I vbUIULl* je, da pa bo v kratkem predložil pismene predloge, ki jih bo skrčil na dve tipkani strani in jih ne namerava objaviti. Na Kapitolu so danes svečano proslavili 60. obletnico ustanovitve generalne konfederacije dela, najpomembnejše italijanske sindikalne organizacije, ki je običajno poznana s kratico CGIL. Prisotni so bili številni predstavniki in med njimi tudi predstavniki drugih sindikalnih organizacij. Uradni govornik prof. Manacorda je orisal razvoj te organizacije od u-stanovnega kongresa, ki je bil v Milanu od 29. septembra do 1. oktobra 1906, pa preko trojnega razdobja do fašizma, med fašizmom in odporniškim gibanjem do zadnje dvajsetletne dobe po drugi svetovni vojni. Generalni tajnik CGIL Novella pa je govoril o sedanjih važnih sindikalnih bojih, ko sindikat zahteva prisotnost glede ureditve delovnih pogojev v okviru podjetij. Novella je nato poudaril važnost sindikalne enotnosti in dejal, da je treba šele zmagati v boju za popolno neodvisnost sindikalnih organizacij, ker »o še nekatere nepravilne povezave med sindikati in strankami. Deseta obletnica Gomulkove vrnitve VARŠAVA, 20. — Poljski tisk obširno piše o deseti obletnici sklepov osmega plenuma poljske enotne delavske stranke, ki se je začel 19. oktobra 1956 v Varšavi ob velikih nemirih in ostrih spopadih v stranki in ki se Je zaključil s porazom stalinistov, oziroma tako imenovanih natolinistov in s prihodom Gomulke na oblast. PARIZ, 20. — General de Gaul-le je povabil danes na kosilo etiopskega cesarja Selasija, ki je prišel davi iz Ženeve v Pariz. Pogovarjala sta se 40 minut. Pozneje sta se pogovora udeležila tudi zunanja ministra obeh držav. Drugi del posvetovanj je trajal pol ure. Ker etiopski cesar in njegov zunanji minister govorita dobro francosko, niso bili navzoči tolmači. Popoldne se je Haile Selasje vrnil z letalom v Ženevo. RIM, 20. — Svet FAO Je danes sklenil pozvati države članice Zdru. Jenih narodov in FAO, naj povečajo svoje prispevke za svetovni prehrambeni program. 1,11.................................... PRIPRAVE ZA MANILSKO KONFERENCO Predsednik Johnson v A vstraliji Dean Rusk na poti v Manilo Averell Harriman bo po konferenci obiskal več prestolnic - Hanoj znova označuje konferenco za vojni posvet CANBERRA, 20. — Predsednik Johnson je prižel danes z Nove Zelandije v Avstralijo, kjer bo ostal tri dni. Na letališču mu je izrekel dobrodošlico predsednik avstralske vlade Harold Holt. V odgovoru se je Johnson zahvalil in je izjavil, da v Manili «ni pričakovati čudežev«. Z letališča je Johnson odšel v hotel, kjer bo bival med svo jim obiskom v Avstraliji. Pred hotelom, je večja množica------------------ demonstrirala proti vojni v Vietna. mu, še preden je Johnson prispel tjakaj. Ko je šel sprevod po mestu, pa je predsednika pozdravljala velika množica. Popoldne je Johnsona obiskal predsednik vlade Holt in se z njim pogovarjal. Se prej je ameriški predsednik obiskal guvernerja lorda Caseyja, ki mu je izročil pozdravno brzojavko kraljice Elizabete. Johnson Je poročal Holtu o vojaškem stanju v Vietnamu in je trdil, da se je to stanje znatno izboljšalo, da pa je skoraj nemogoče nadzorovati »terorizem« in gverilske operacije. Holt pa je izrazil željo svoje vlade in opozicije, naj se predvsem poudarja vprašanje pomirjenja in gospodarskega razvoja v Vietnamu namesto razširitve vojne. V Manili so danes Javili program tamkajšnje konference. Začela se bo v ponedeljek ob 9. uri po krajevnem času (ob 2 po polnoči po srednjeevropskem času). Konferenca se bo začela v dvorani po- dan konference dva tajna sestanka. Po informacija iz Sajgona bo Po informacijah iz Sajgona bo 1. Proučitev stanja v Južnem Vietnamu. a) proučitev vojaškega stanja; b) nadaljevanje vojne; c) nadaljevanje socialnega razvoja in programa o pomirjenju; d) gospodarska ustalitev, dvig življenjske ravni in s tem povezana vprašanja; e) razvoj demokratičnih ustanov. 2. Mirna rešitev vietnamskega spo- slanske zbornice, kjer bo predsed nik Markos sprejel goste. Zatem bodo gostje odšli v predsedniško palačo, kjer bo prvi sestanek pri zaprtih vratih. Predvidevajo vsak ra: kritika raznih predlogov za pogajanja; proučevanje negativnih od. govorov Hanoja in tistih, ki ga gajanja; proučev , govorov Hanoja _______ .„ podpirajo, na te predloge; proučitev novih ukrepov za konec vojne. 3. Regionalna varnost, sodelovanje in razvoj. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je odpotoval danes s posebnim letalom iz Washingtona v Manilo. Spremlja ga poslanik Harriman skupno z drugimi diplomati. Pred odhodom je Rusk izjavil, da bodo na manilski konferenci proučili celotno stanje v Vietnamu in možnost, da se to vprašanje naglo zaključi. Zatem Je Rusk izjavil, da niso še nič sklenili glede morebitne pre. kinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Državni departma je javil, da bo """""'C................................„„............. OBISKI JUGOSL. DRŽAVNIKOV Kardelj v Moskvi Stambolič v Atenah Džuverovič je poudaril, da zmanjšanje izvoza goveje živine v Italijo nujno vpliva na gospodarske odnose v celoti BEOGRAD, 20 — Danes zjutraj je odpotovala na vabilo SZ v Moskvo delegacija zvezne skupščine, ki jo vodi njen predsednik Edvard Kardelj. Delegacija bo ostala v Sovjetski zvezi od 20. oktobra do 1. novembra. Razgovarjala se bo s predstavniki vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade. Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič pa je prispel danes na uraden obisk v A-tene. Ob prihodu so Stamboliča in njegove sodelavce pozdravili predsednik grške vlade Stefano-pulos, zunanji minister Tumbas in več članov grške vlade. Razgovori med Stamboličem in Ste-fanopulosom so se začeli že danes ter se bodo nadaljevali jutri. Med obiskom bo Stamboliča sprejel tu. di grški kralj Konstantin. Na današnji tiskovni konferenci je Dušan Blagojevič, predstavnik tajništva za zunanje zadeve, govoril med drugim tudi o sedanjih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo o izvozu jugoslovanskega mesa v Italijo. Dejal je, da je namen teh razgovorov najti prak. tične rešitve za stabilno in dolgoročno trgovino z govejim mesom. O tem vprašanju so se pogajali letos v Rimu in sedanji razgovori so nadaljevanje rimskih. Znano je, da je bil jugoslovanski izvoz govejega mesa prizadet zlasti za- radi uvedbe novih italijanskih ca-rinskih pristojbin v prejšnjih mesecih. •Ni dvoma,* je rekel Blagojevič, «da so skupni interesi, da bi se našla rešitev za reden jugoslovanski izvoz kakor tudi za oskrbo italijanskega trga s tem važnim tradicionalnim artiklom medsebojne trgovine.* Voditelja italijanske delegacije na teh pogajanjih Carmela La Roso je sprejel danes Nikola Džuverovič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino. V razgovoru je Džuve-rovič poudaril, da bi izvoz govejega mesa in goveje živine moral biti nemoten. Dejal je: »Jugoslavija izvaža v Italijo vsako leto okrog 40.000 ton mesa in 70 000 glav goveje živine. Vsaka sprememba na italijanskem tržišču, ki gre v smeri zmanjšanja izvoza jugoslovanskega mesa in živine zunaj dogovorjenih količin, povzroča določene motnje pri jugoslovanskih proizvajalcih, kar lahko vpliva na gospodarske odnose med obema državama v celoti. Jugoslavija izvaža v Italijo predvsem surovine in prehrambene ar. tikle manj pa industrijske proizvode, kar ni primer z drugimi industrijskimi deželami, kamor Jugoslavija tudi sicer izvaža večje število industrijskih proizvodov.* Awerel Harriman ob zaključku na. nilske konference obiskal nekatere azijske in afriške prestolnice, da obrazloži rezultate konference in ameriško politiko. V Sajgonu so sporočili, da Je predsednik vlade general Ki sprejel ostavko petih ministrov, toda jih je prepričal, da ostanejo na svojem mestu do zaključka manil-ske konference. Od sedmih ministrov, ki so prvotno odstopili, sta včeraj dva umaknila svojo stavko General Ki je danes Javil, da je enega od petih odstopivših ministrov imenoval za svojega namestnika, ko bo on na manilski konferenci. To je general Ki sporočil na današnji tiskovni konferenci. Izjavil je tudi, da bo njegova delegacija v Manili poudarila, da se Južni Vietnam «bori v samoobrambi«. Dodal je, da uoa, da bo prepričal «svet, da je naša vlada prava ljudska vlada«. Dalje bo sajgon-ska delegacija zahtevala od udeležencev konference «večjo pomoč« Zatem je general Ki izjavil da nje. gova vlada ni še uradno povabila predsednika Johnsona v Sajgon. V Hanoju pa so manllsko konferenco znova označili za «vojni posvet, ki so ga sklicali, da razpravljajo o načrtih za varanje sve-toimega javnega mnenja in da se nadaljuje ameriška napadalna vojna v Vietnamu«. Nadaljnji razvoj zadeve Ben Barka PARIZ, 20. — Tudi maroški no-tranji minister general Ufkir je V*®“J rekurz na kasacijo proti raz-sodbl> ki ga postavlja pred sodišče zaradi sodelovanja pri ugrabitvi maroškega voditelja Ben Barke. Rekurz je vložil odvetnik Labbe. Podoben rekurz je vložil že prej tudi za polkovnika Dlimija, ki se Je včeraj javil na sodišču. Kakor je znano, je bilo nadaljevanje procesa proti ugrabiteljem Ben Barke prekinjeno, ker je sodišče odredilo dodatno preiskavo. Poleg tega pa bo moralo sodišče počakati na odločitev kasacijskega sodišče v zvezi z rekurzom Dlimija in Ufkira. Oba poudarjata, da se je kršila iranco-sko-maroška sodna konvencija in da Je v zadevi pristojno samo vrhovno sodišče. Danes je prišel iz Maroka v Pariz minister za informacije Majid Benjelun, ki bo zagovarjal Dlimija. V ta namen ga je kralj Hasan razrešil ministrskih funkcij. V poučenih krogih pravijo, da se je kralj Hasan, odločil žrtvovati Dlimija na podlagi kompromisa med francosko in maroško vlado. S tem v zvezi je neki maroški list napisal: «Ko tajna diplomacija prevzame mesto tajne službe, smo lahko gotovi, da bodo odgovornosti preudarno razdeljene.« Franclja je žrtvovala podrejene osebe, kakor so Leroy, Suchon in Voitot, Maroko pa je pripravljen žrtvovati Dlimija, ki sta ga Lopez in Figon označila kot glavnega organizatorja u-grabitve Ben Barke. Maroko ni mogel v Sedanjem položaju tvegati dokončnega razdora s Francijo, kar bi bilo neizbežno, če bi sodišče izreklo razsodbo in bi se zatem začel proces proti generalu Ufkiru, Dlimiju in agentu maroške tajne službe Štuklju, ki se še ne ve, kdo pravzaprav Je. Zato se Je kralj Hasan verjetno odločil žrtvovali Dlimija, da reši glavno osebnost, t. j. generala Ufkira in s tem «čast» Maroka. Poslanska zbornica razpravlja na osnovi poročila večine, ki sta ga sestavila ppslanca Curti (KD) in De f ascalis (PSI) ter štirih poročil manjšine, ki so jih sestavili poslanci Delfino (MSI), Valori in Passonj (PSIUP), Barca, Leonardi in Raffaelli (KPI) ter Alpino in Goering (PLI). V današnjo razpravo so prvi po. segli liberalni poslanci. Bozzi je zahteval, naj se najprej razprav, lja o neustavnosti načrta, ki je predložen kot zakon, ne vsebuje pa značilnosti zakona. V bistvu podobno stališče sta nato zagovarjala poslanec PSIUP Luzzatto in poslanec MSI Almirante. Nobelova nagrada za književnost STOCKHOLM, 20. — Izraelski pisatelj Samuel Joseph Agnon in izraelska pisateljica Nellv Sachs sta dobila Nobelovo nagrado za književnost. Agnon je tipično židovski pisatelj. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike in tudi v italijanščino. V Italiji je založnik Mon-dadori objavil leta 1964 »Jeruzalemske pripovedke«. Agnon je v Izraelu tako spoštovan, da so v ulici, kjer stanuje, postavili ploščo, na kateri prosijo mimoidoče, naj «ne delajo hrupa, ker Samuel Agnon dela in ga na smejo motiti«. Agnon se je rodil leta 1888 v poljski Galiciji kot sta židovskega rabina. Leta 1909 se je preselil v Jafo v Palestino. Med prvo svetovno vojno Je ostal blokiran v Hamburgu. Ko se je leta 1924 vrnil v Palestino, se je naselil v Jeruzalemu, kjer še vedno biva. Njegove prve poezije so bile objavljene leta 1904, njego-va prva novela pa leta 1909. Pisateljica Nelly Sachs se je rodila v Berlinu 10. decembra '891 kot hči bogatega židovskega tadu-strijca. Svoje prve poezije je objavila leta 1921. Med vojno se ji je po. srečilo rešiti se na švedsko s pomočjo švedske pisateljice Selme La-gerlof. Tu se Je začela njena prava literarna dejavnost. Senat je na zakonodajnem zasedanju dokončno odobril zakon št. 1065, s katerim je ukinjeno zloglasno fašistično določilo, ki prepoveduje dajanje »tujih imen«. Drugi člen omenjenega zakona določa, da pripadniki narodnih manjšin lahko napišejo imena v črkah svojega jezika. S tem je tudi končana »pravda« o črkah č, š, ž in bomo torej lahko pri pisanju naših imen uporabljali tudi te črke. Predsednik republike Saragat je pričel danes tridnevni uraden obisk v videmski in goriški pokrajini. Dopoldne je prisostvoval zaključni proslavi stoletnice priključitve Furlanije k Italiji, popoldne pa je obiskal Osoppo, Čedad in Tolmeč. Povsod je predsednika republike prebivalstvo zelo toplo pozdravilo. Predsednik Volkspartei dr. Magnago se je tri ure in en četrt pogovarjal s presednikom vlade Morom, ki mu je obljubil odgovor na razna vprašanja v zvezi s pogajanji za ureditev položaja južnotirol-ske manjšine. Magnago je poudaril, da je imel na rozpolago selo mnogo časa in da je lahko podrobno obrazložil vsa vprašanja. V poslanski zbornici se je pričela razprava o petletnem gospodarskem načrtu. V zvezi s potovanjem predsednika ZDA Johnsona, ki je včeraj prispel v Avstrijo, kjer bo ostal trt dni, je bil v Manili objavljen program napovedane konference šestih azijskih držav o Vietnamu, in sicer: 1. Stanje v Južnem Vietnamu (vojna, socialni razvoj in gospodarstvo); 2. «Mirna rešitev vietnamskega spora« (kritika raznih predlogov in proučitev novih). 3. Regionalna varnost, sodelovanje in razvoj. Rusk, ki je včeraj odpotoval v Manilo, je izjavil, da niso še nič sklenili glede morebitne prekinitve bombardiranja. V Hanoju pa so manilsko konferenco ponovno označili za vojni posvet, ki so ga sklicali, da razpravljajo o načrtih za varanje svetovnega javnega mnenja in da se nadaljuje ameriška napadalna vojna. V Sajgonu pa sta dva ministra od sedmih, Id so odstopili, ostavko umaknila. V OZN je včeraj sovjetski delegat napadel ameriško vojno v Viet-namu, ki je glavni vir sedanjo mednarodne napetosti. Nato je predložil načrt resolucije ,s katerim naj bi skupščina OZN pozva-la vse države, naj se vzdržijo sle-hernega dejanja, ki bi oviralo spo-razum proti širjenju jedrskega o-rožja v najkrajšem času. Dodal je, naj bi sledila konkretna dejanja ameriškim zagotovilom, da skušajo rešiti to vprašanje. Kot najnevarnejšo politiko za Evropo in svetovni mir pa je označil zahodnonem-ški poskus doseči atomsko oborožitev. Ameriški delegat pa Je izja- 1, da so napredovali glede prepovedi širjenja in da skušata ZI in SZ »izkoristiti ta novi obetajoč položaj«. Danes se bo začel v Novem Del Id ju, kamor sta včeraj prispela Tl to in Naser, napovedani trojni ae stanek z Indiro Gandi. Tito je ot svojem nrihodu poudaril med dru gim, da položaj v svetu ni dober Od jugoslovanskih voditeljev Je Edvard Kardelj na čelu parlamentar ne delegacije na obisku v Sovjet skl zvezi, Stambolič p« na uradnem obisku v Atenah. Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.5. najmižja 15.2, ob 19. uri 17.2; vlaga 70 odst., zračni tlak 1010.6 narašča, veter 4 km jugo-vzhodnlk, nebo 4 desetinke poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 20.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 21. oktobra Urška Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10. Dolžina dneva 10.41. Luna vzide ob 14.20 in zatone ob 22.55 Jutri, SOBOTA, 22. oktobra Zori slava PRED NAPOVEDANIM FAŠISTIČNIM ZBOROVANJEM V TRSTU Odporniške organizacije in stranke zahtevajo prepoved izzivalnega shoda Podpre/ekl dr. Mellaro sprejel predstavnike odporniških organizacij Načelnika svetovalskih skupin v deželnem svetu KPI in PSI pri dr. de Rina Idi ni ju ■ Napovedana je intervencija PSI - P S Dl Vest, da bo v nedeljo v Trstu manifestacija neofašistične mladine iz vse severne Italije in da je za organizacijo te prireditve prišel nalašč iz Rima član vsedržavnega vodstva MSI Tulilo Abelli, vznemirja vse antifašiste in demokratično prebivalstvo našega mesta in pokrajine. Jasno in očitno je namreč, da gre za grobo izzivanje in to v najbolj občutljivem, napetem predvolilnem ozračju, že samo geslo manifestacije »obramba dostojanstva nacionalnih meja« potrjuje, da gre za provokacijo, za ščuvanje na nerede, na šovinistično mržnjo in nestrpnost. «Zaščita dostojanstva meja« prav v Trstu na našem področju, ki je ena izmed najbolj odprtih meja v Evropi, kjer je na milijone prehodov čez mejo in kjer cvete obmejna trgovina. Mar hočejo neofašisti, da ne bi več noben Jugoslovan prišel v Trst, ali noben Tržačan več šel na jugoslovansko področje? Sami misovski pobalini in «gerarchetti» hodijo v Sežano in v Koper po bencin in meso, na izlet in zabavo, gosti jz Jugoslavije pa kupujejo razno blago v Trstu tudi v njihovih trgovinah in pri njihovih stojnicah in njihovi profesionisti imajo posle tudi z Jugoslavijo. Zakaj ne priredijo neofašisti take manifestacije za obrambo dostojanstva meja v Gornjem Poadižju? Nič čudnega, saj pravi naš staru pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči. In te «vrane» dobro poznamo, zlasti mi Slovenci, že iz pretekle črne dobe, pa tudi iz povojnih let. Vsaka neofašistična manifestacija se je namreč spremenila v gonjo proti Slovencem in napade na naše ustanove. Na sporedu manifestacije je tudi pohod «trikolo-ristične avtomobilske kolone«, ki naj bi bil ob 9.30 iz Trsta v Redi-puglio. Kakor smo že poročali, je bil v ponedeljek na prefekturi prvi sestanek odbora za volilno premirje, ki mu je predsedoval vladni komisar dr. Cappellini. Na tem sestanku so predstavniki vseh strank, tudi MSI, ki jo je zastopal dr. Strudhoff, odobril dogovor za volilno premirje. Ta dogovor med drugim določa, da so med volilno kampanjo prepovedane povorke, avtomobilske kolone itd. razen sindikalnih povork. Zelo smo radovedni, če bo za misovsko avtomobilsko kolono veljala tudi ta prepoved, in kaj bodo na to rekle stranke, ki so sklenile dogovor za volilno premirje. V zvezi z napovedano neofašistično manifestacijo je včeraj dopoldne delegacija, ki je zastopala odporniške organizacije ANPI, ANPP-IA, FIAP, Odporniškega sveta in Združenja bivših političnih deportirancev, zaprosila za sprejem pri vladnem komisarju dr. Cappellini-ju. V njegovi odsotnosti je delegacijo sprejel šef kabineta vladnega komisarja podprefekt dr. Mellaro. Delegacija je podprefektu dr. Mellaru izročila pismo, v katerem prej omenjene organizacije protestirajo proti napovedani manifestaciji, s katero fašistični krogi hočejo podpihovati narodno mržnjo in ustvarjšti napeto ozračje med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva. Tako provokatorsko manifestacijo prireja stranka, ki je naslednik fašističnega režima, ki je Zaradi tega odporniške organizacije ogorčeno protestirajo proti taki izzivalni manifestaciji in vabijo oblasti, naj sprejmejo primerne ukrepe. Člani delegacije so nato v razgovoru obrazložili podprefektu dr. Mellaru svoje stališče, ogorčenost in zaskrbljenost. Dr. Mellaro je vzel na znanje kar mu je delegacija o-brazložila in zagotovil, da bo že zvečer o vsem obvestil vladnega komisarja ter mu izročil protestno pismo. Obenem pa je obljubil, da bodo oblasti in policija poskrbeli, da na nedeljski manifestaciji ne bi prišlo do kršitve zakonskih določb. Za prepoved napovedane neofašistične manifestacije sta včeraj nastopila tudi predstavnika skupine deželnih svetovalcev KPI in PSI. Na razgovoru s predsednikom dežel- nega sveta sta deželni svetovalec KPI Bacicchi in deželni svetovalec PSI Moro zaprosila dr. de Rinal-dinija, naj posreduje pri vladnem komisarju, da prepove izzivalno manifestacijo. Poudarila sta, da je taka manifestacija žaljiva za Trst, ki je bil odlikovan z zlato kolajno odporništva, in za predsednika republike, ki je prav te dni na obisku v naši deželi. Dr. de Rinaldini je zagotovil, da bo posredoval pri vladnem komisarju. Na včerajšnjem sestanku med predstavniki PSI in PSDI so zavzeli odločno stališče proti napovedanemu zborovanju fašistov v nedeljo v Trstu in so se obvezali, da bodo danes posredovali pri pristojnih oblasteh v mestu in zahtevali, da se to fašistično izzivalno zborovanje prepove. SPOROČILO POLITIČNEGA ODDELKA KVESTURE Aretirali so osebe obtožene opustošenja ACLI Skupno so prijavili sodišču 16 obtožencev Po znanih demonstracijah 8. oktobra v Trstu, ko je policija pridržala 508 demonstrantov, med ka. terimi je 88 oseb aretirala in prijavila sodišču, je kvestor poveril nalogo političnemu oddelku kvesture, da izsledi tiste izzivaške e-lemente, ki so že popoldne tistega dne skušali vdreti na sedež ACLI na Trgu sv. Jakoba in so svojo namero izvršili v poznih večernih urah. Kot znano, so ti neodgovorni elementi, ki nimajo nič skupnega z delavci, ki so demonstrirali, navalili na sedež, vandalsko uničili vse, kar jim je prišlo pod roke, premičnine pa znosili na trg in jih -sežgali. Agenti političnega oddelka, kot so sinoči povedali na političnem oddelku, so že naslednje dni po demonstracijah prijeli več sumljivih oseb, o katerih so sumili, da so sodelovale pri vandalskem razdejanju sedeža ACLI. Po dolgih zasliševanjih in soočenjih so agenti političnega oddelka pod vodstvom dr. Ambrogija, sinoči zaključili prvi del preiskave in prijavili sodišču 16 oseb. Vse pri-javljence so že včeraj zvečer od- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiin Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA Namestitev prezračevalnih naprav v predoru pri Senenem trgu Dela bodo stala okrog 100 milijonov lir, ki jih bo dal vladni komisariat Občinski odbor je na svoji zad-i tudi za gradnjo nove športne panji seji sprejel sklep, ki predvide- lače. Za športno palačo predvideva namestitev naprav za prezrače- vajo 430 milijonov Ur stroškov, za vanje predora na Senenem trgu. Sklep predvideva razpis dražbe za uresničitev te važne javno-koristne pobude. Občinska uprava predvideva, da bodo porabili za ta dela okrog 100 milijonov Ur. Z namestitvijo prezračevalnih naprav, bodo odpravili škodljive pline, ki se zbirajo v predoru, ki jih izpuhtevajo avtomobili. Hkrati pa bodo z prezračevalnimi napravami odpra-viU tudi gosto meglo, ki se nabere v predoru ob vlažnih deževnih dneh. V sestavljenih načrtih so navedene tudi razne podrobnosti teh naprav, in sicer: Namestitev posebne kabine, v kateri bodo vgrajeni zelo občutljivi merilci in fotoelektrične celice za avtomatični prižig razsvetljave v predoru, ki se bo menjavala na osnovi vidljivosti. Pri tem je treba omeniti, da so stroški za namestitev teh naprav že predvideni v proračunu vladnega komisariata in da je novi vladni komisar dr. Cappellini takoj sprejel predlog občinske uprave za rešitev tega važnega vprašanja. Ko bo pokrajinski nadzorni odbor nad krajevnimi ustanovami odobril sklep občinskega odbora, bo razpisana dražba, na katero bodo povabili speciaUzirana podjetja, ki so že zgradila podobne naprave v drugih krajih. Občinski odbor je sprejel tudi sklep, s katerim občinska uprava želi biti deležna ugodnosti deželnega zakona štev. 20, ki predvideva prispevke za gradnjo in razširitev športnih naprav. Občina je napravila načrt za sledeča športna igrišča: pri Sv. Ivanu, v naselju S. Sergio, pri Sv. Alojziju, na Proseku, in za stadion »Pino Grezar«. Občina bo zaprosila za prispevek športne naprave pri Sv. Alojziju pa okrog 200 milijonov lir. Za gradnjo ali razširitev ostalih športnih igrišč pa bodo stroški manjši. Za vse navedene športne naprave občina predvideva okrog 670 miUjonov Ur izdatkov, za katere naj bi bila deležna prispevkov na osnovi omenjenega deželnega zakona. Na seji odbora je župan sporočil, da je dobil pismo člana nemškega federalnega parlamenta in poročevalca v komisiji za prevoze evropskega parlamenta dr. Seifritza, ki se mu zahvaljuje za prijazen sprejem in za gradivo, ki so mu ga deli na razpolago ob njegovem obisku v Trstu, 26. avgusta letos. Nemški,,predstavnik pravi v svojem plšrfiu, da ga Je globoko presenetil obisk tržaškega pristanišča, kjer je ugotovil, da si zelo prizadevajo, da bi čimbolj izboljšali svoje storitve. Nemški predstavnik zagotavlja dr. Franzilu, da bo v svojem poročilu o skupni politiki o prevozih Evropske gospodarske skupnosti še posebej omenil važnost Trsta. Poleg tega je občinski odbor sprejel vrsto sklepov navadnega u-pravnega značaja. Med temi sklepi je predviden tudi izdatek 17 milijonov Ur za nakup 3500 sodčkov iz plastične mase za odvažanje smeti ter izdatek za izboljšanje termične centrale v zgradbi na Trgu Liberta, kjer sta nameščena javna kopalnica in restavracija ENCO. 28 milijonov Ur bo občinska u-prava porabila za popravila v stavbi srednje šole v Ul. Foscolo, 10 milijonov lir za tretji obrok del v ubožnici v Ul. Pascoli, 1,5 milijona lir za popravila v otroškem vrtcu na Vrdeli itd. Ob zaključku prepustil Julijsko krajino in Gomje Poadižje nacistični Nemčiji. ........................................................................................................................ SEJA DEŽELNEGA ODBORA Upravni sklepi o nakazilih za kmetijstvo in gradnjo šol Ustanovili bodo komisijo strokovnjakov za proučitev regulacijskega načrta za Tržič Deželni odbor je na svoji zadnji >ji sprejel številne upravne skle-b Na predlog odbornika za jav-a' dela Masutta in na podlagi eželnega zakona št. 30 so skle-IU, da bodo dali občini Prata L Pordenone 10 miUjonov in 400 soč lir prispevka ter občini Ti-ana v Beneški Sloveniji 2 milima in 100 tisoč lir za obnovitev ivnih del, poškodovanih po po-3dnji ali drugih ujmah. S tem rispevkom bo lahko občina Prata, i ji je povzročila povodenj v lanski tseni precejšnjo škodo, začela s upravljalnimi deU na cesti Villa-ova-Virano. Prav tako bo lahko ičela popravljati 30 km drugih bčinskih cest. Medtem pa bodo občini Tipana zgradili dva opor-a zidova ob občinski cesti v Viš-orši in eno na mostu na Kmahti. Poleg tega je odbor na predlog dbomika Masutta odobril predlog, a bo neki videmski inženir izdelal snutek za ureditev povodja poto-a But. Po sklepih, ki se tičejo orečja Nadiže in potoka Maline, je 3 tretja študija, za katero je ala pobudo dežela, da se pripravijo načrti za dela, ki so potrebna i reden odtok voda največjih rek r potokov v Furlaniji - Julijski rajini, zlasti v goratih krajih, iko da se prepreči možnost ne-adnih poplav. Na predlog odbornika Comellija s odbor odobril izdajanje kreditih nakazil pokrajinskim kmetij-kim inšpektoratom za skupno 40 liUjonov Ur. To nakazilo bo slu-ilo za prispevke v kapitalu za lačevanje zavarovalnih polic pro-toči in drugim ujmam, kot do->ča deželni zakon štev. 33. Zaim so sklenili, kako bodo upo-abili 64 miUjonov Ur, ki so biU akazani v prid Furlaniji - Julijski rajini na podlagi ..zelenega načrta«, i sicer za pospeševanje gojitve obranih poljskih kultur na dežel-lem ozemlju. Na predlog odbornika za šolstvo n kulturne dejavnosti Giusta je idbor odobril tudi podeUtev stal-uh letnih prispevkov raznim usta- novam za šolske stavbe. S tem sklepom bodo uveljaviU deželni zakon štev. 22 od 26. oktobra 1965. Ta zakon govori o stalnih prispevkih za dobo 35 let za graditev, širjenje in dopolnitev ali ponovno usposobitev poslopij, ki so namenjena za strokovne šole in za otroške vrtce. Na podlagi kriterijev, ki veljajo za ta ukrep so sklenili, da bodo dali šest prispevkov, in sicer skupno po 5,900.000 lir na leto za dobo 35 let. Te prispevke dobe občina Sacile, za zgraditev trgovske strokovne šole, zavod uršulink v Čedadu za razširjenje in prilagoditev otroškega vrtca, IACP v Vidmu za zgraditev otroškega vrtca v Chiaurisu, por-denonska občina za zgraditev otroškega vrtca v Villanovi pri Pordenonu. in otroški vrtec v Taurianu. V ta namen bo dežela potrošila v 35 letih 205,500.000 Ur. Končno so na predlog odbornika za urbanistiko Leschiutte odobrili ustanovitev komisije strokovnjakov za proučitev regulacijskega načrta tržiške občine. V tej komisiji bodo arh. prof. Augusto Baccln, profesor za urbanistiko na rimski univerzi: arh. prof. Pio Montesi, ravnatelj inštituta za arhitekturo na tržaški univerzi; arh. prof. Gino Valle, profesor za tehniko; inž. Roberto Gentilli, načelnik deželnega urada za urbanistiko; inž. Gaetano Cola funkcionar deželnega odborni-štva za javna dela ter inž. Alberto Fellarin, član višjega sveta javnih del. Jugoslovanska roparja sta se izdajala za «politična begunca» Predvčerajšnjim zjutraj je iz Sežane na mejni blok pri Fernetičih privozil taksi z beograjsko evidenčno tablico BG 505-15, v katerem sta sedela dva mladeniča in z vso naglico zdrvel mimo dro- ga naprej proti italijanskemu prehodu ter nadaljeval blazno vožnjo proti Opčinam brez običajnega postanka. Kljub prizadevanju mejnih organov na obeh straneh meje, ni bilo mogoče doseči avtomobila in potnikov. O dogodku so bili obveščeni a-genti letečega oddelka, ki so zvedeli, da je v Ul. Belpoggio ustavljen opisani taksi. Ljudje, ki so opazili prihod avtomobila, so povedali, da sta iz vozila izstopila dva mladeniča in se napotila v bližnji bar, kjer sta hotela menjati 5090 dinarjev, nakar sta izginila. Vsa zadeva je bila dokaj sumljiva, toda proti večeru so policisti doživeli rešitev uganke. Na kvesturi sta se zglasila 21-letni Nikola Radovanovič in 20-letni Zi-van Rankovič, oba iz Batajnice pri Beogradu ter zaprosila za politično zavetišče, rekoč da sta s taksijem pribežala čez blok pri Fernetičih. Pri pregledu avtomobila so a-genti našli vozniško dovoljenje, ki je bilo naslovljeno na lastnika taksija. Prav zaradi tega se jim je zdelo čudno, kam je izginil šofer. Druga sumljiva okoliščina je bilo dejstvo, da sta se Radovanovič in Rankovič prijavila na kvesturi šele pozno zvečer Vodja oddelka dr, Cappa je začel zasliševati oba Jugoslovana, ki sta spočetka trdila, da sta kot begunca pribežala v Italijo. Dolgo sta vztrajala pri svojih trditvah, potem sta klonila. In povedala sta prav zanimivo zgodbo. V torek zjutraj sta v Batajnici najela taksi. Po poti sta z nožem v rokah prisilila šoferja, da je ustavil avto in izstopil. Roparja sta mu vzela denar — 5000 dinarjev — ga nato zvezala, odpeljala 4 km daleč na polje, pokrila z odejo in nato še s travo ter mu zagrozila, da ga bosta ubila, če bo obvestil milico. »Politična begunca« sta se nato pripeljala v Trst. O zadevi je dr. Cappa obvestil jugoslovanske policijske organe in dobil zagotovilo, da so nesrečnega šoferja našli. seje je odbor pooblastil odbornika Spaccinija, da priredi v imenu občine v dvoranah muzeja Revol-tella sprejem za udeležence 52. kongresa italijanskega društva za fiziko. Skupščina delavcev ladjedelskc stroke Včeraj je bila na sedežu FIOM v Ul. Pondares skupščina delavcev ladjedelske stroke. Tajnik Giuseppe Burlo je poročal delavcem o zadnjem sestanku sindikalistov z ministrom za proračun Pieraccinijem, Na skupščini so delavci sprejeli resolucijo, v kateri izražajo zaskrbljenost spričo poteka razgovorov med sindikalnimi vodstvi, ministroma za proračun in državne udeležbe, IRI in Fincantieri. Kot je razv dno tudi iz dnevnega tiska, so med temi razgovori razprav, ljali samo o ravni zaposlitve. To vprašanje pa izgubi na pomembnosti, če se obravnava izven revizije konkretnih smotrov načrta za reorganizacijo ladjedelstva bodisi s tehniško - gospodarske plati bodisi glede njegovega dokončnega ustroja. Resolucija poudarja nato, da sklepi CIPE šibijo krajevni gospodarski in industrijski ustroj, skrčijo pomen in naloge podjetij z državno udeležbo v Trstu in v deželi, dejansko ukinjajo ladjedelnico Sv. Marka kot graditeljico ladij ter jo vključujejo kot delavnico za popravila v Tržaški arzenal, ukinjar jo nadalje Tovarno strojev, ki jo nameravajo nadomestiti s podjetjem z mešanim kapitalom IRI-Fiat. Zatem pravi, da je treba načrt CIPE tudi vsebinsko proučiti, česar niso ministri doslej storili. Vse namreč kaže, da ti ukrepi ne zagotavljajo razvoja državne industrije, nasprotno, obsojajo jo na pomožno vlogo, tako da ne bo mogla odločno vplivati na industrijski razvoj. Končno pozivajo delavci z resolucijo CGIL in vsedržavno FIOM, naj zagovarjata stališča v skupnem poročilu od 13. oktobra ter izjavljajo, da so pripravljeni na ponovno borbo, če bi oblasti nadalje odlagale rešitev in se izmikale temeljnim vprašanjem ter skušale s časom uveljaviti ukrepe v škodo vsedržavnega in tržaškega gospodarstva. peljali v zapor, kjer so na razpo-, lago sodnim oblastem. Od teh so , enega pustili na začasni svobodi 1 zaradi mladoletnosti, enega pa pri. javili v odsotnosti, ker ga niso mogli izslediti. Sodišču so bili prijavljeni: 18-letni barist Jessy Gross iz Ulice San Zenone 10 zaradi povzročitve škode z obteževalnimi okoliščinami, javnih groženj z eksplozivnim materialom, ker je metal molotovke, zaradi tatvine in hujskaškega shoda; 19-letni delavec EJnnio Grat-tagliano iz Ul. Trissino 27 (povzročitelj škode, tatvina, hujskaški shod); 19-letni mehanik Bruno Calcioh iz Ul. Fortis 4 (sodelovanje pri povzročitvi škode, hujskaški shod); 22-letni delavec Bruno Novel iz Milj, Šalita Ubaldini 11 (kot prejšnji); 19-letni parketar Livio Suffi iz Istrske ulice 26 (kot prejšnji); 18-letni mesar Livio Vec. chiet iz Ul. della Guardia 31 (povzročitev škode, tatvina, vse z obteževalnimi okoliščinami, hujskaški shod, postavitev cestnih pregrad); 21-letni Francesco Muciaccia iz Ul. Orlandini 44 (kot Calcich) 22-letni pristaniški delavec Antonio Quinto iz Ul. Giuliani 34 (kot Calcich), 19-letni delavec Erwin Colosio s Furlanske ceste 2 (povzročitev škode z obteževalnimi okoliščinami, hujskaški shod in javne grožnje z eksplozivnim materialom), 21-ietni delavec Walter Detoni iz Ul. Bono-mea 6 (tatvina, sodelovanje pri povzročitvi škode in hujskaški shod), 22-letni delavec Adriano Mar-tellani iz Ul. Canova 20 (kot prejšnji z obteževalnimi okoliščinami); 49-letni godbenik Mario Vidusso z vzdevkom «Jimmy Tromba« iz Ul. Santi 5 (zločinsko ščuvanje, povzročitev škode, javna grožnja z eksplozivnim materialom, hujskaški shod, postavitev cestnih ovir), 48-letni delavec Antonio De Bernardi s Šalita Gretta 15 (zločinsko ščuvanje, hujskaški shod, zasebno nasilje, povzročitev škode), 21-letni inštalater Giorgio Bonin iz Ul. del Vento 9 (povzročitev škode z obteževalnimi okoliščinami, hujskaški shod in upiranje javnim funkcionarjem), 24-letni delavec Livio Gandol-fo iz Ul. delle Lodole 2 (prijavljen v odsotnosti zaradi povzročitve škode in hujskaškega shoda) in 14-letni Paolo C. iz Mester zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami Mladoletnika so policisti prijeli v Mestrah. Nad polovico prijavljencev je i-melo že opravka s pravico, vsem tem pa policisti niso mogli dokazati, da bi se bili prej domenili za vandalsko dejanje, prijavili pa so De Bemardija in Vidussa zaradi zločinskega ščuvanja. Preiskava ni še zaključena in ni izključeno, da _ ne bodo agenti političnega oddel-j ka v naslednjih dneh prijeli še kakš-i nega izzivača. J5 Ob pomorski postaji je zasidrana motorna ladja «C. Colombo«, ki pripada pomorski družbi (Utaha« in ki je včeraj priplula iz New Yorka s 300 potniki, od tega 100 iz Amerike. Ladja bo ponovno nastopila redno pot čez ocean prihodnji torek ob 10. uri dopoldne. Tiskovna konferenca in sestanek slovenskih šolnikov Danes ob 18. uri bo na sedežu Sindikata slovenske šole tiskovna konferenca o problemih slovenskega šolstva. Jutri ob 16.30 pa bo na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 srečanje slovenskih učiteljev in profesorjev s senatorjem Roffijem, ki je dal velik doprinos v prizadevanjih za uzakonitev slovenskega šolstva. Slovenski učitelji in profesorji so vljudno vabljeni na razgovor. ZBOROVANJA KPI KPI bo danes priredila naslednja zborovanja: ob 11. uri na Borznem trgu (sen. Mario Roffi), ob 11. uri na vogalu Istrske ulice z Ul. Ponča-na (Antonio Cattonar), ob 12. uri v Drevoredu XX. septembra (Paolo Šema in Dario Supancich), ob 18.30 v Ul. Catalani (sen. Mario Roffi), v 18. uri v Ul. delle Doccie (Giorgio Rossetti), ob 18. uri v Ul. Soncini - ljudske hiše (Dario Supancich), ob 19.30 pri Domju (Iurls-sevich - Lovriha), ob 19.30 na Kon-tovelu (Jelka Gerbec), ob 17.30 v Miljah (Cicogna). ZBOROVANJA PSIUP Tržaška federacija PSIUP ima danes naslednja zborovanja: ob 11. uri na Trgu Ba^bakan (Fausto Mon. falcon), ob 17. uri na Trgu Stare Mitnice (Ezio Martone). V nedeljo zborovanje komunistične mladine na Trgu Goldoni Tržaška federacija komunistične mladine priredi v nedeljo ob 10.30 na Trgu Goldoni mladinsko zborovanje, na katerem bo član vsedržavnega vodstva KPI in bivši vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Italije Achille Oc-chetto govoril o miru in svobodi v Vietnamu. Nastopila bo tudi skupina «Nuo-vo canzoniere italiano« z raznimi pesmimi za mir pod naslovom: «Kitare proti vojni«. * 1 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DANES, 21. T.M. OB 21. URI V KULTURNEM DOMU GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «ATELJE 212» IZ BEOGRADA ALEKSANDAR POPOVIČ PRAŠIČJI DIR sodobna farsa Režija NEBOJSA KOMADINA Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Koncert v Verdiju na čast dr. Antonicelliju V gledališču Verdi je bil sinoči slavnostni koncert, posvečen dr. Giuseppu Antonicelliju, dolgoletnemu upravniku gledališča, ki je po 30 letih stopil v pokoj in že pred časom predal posle novemu ravnatelju dirigentu Mariu Zafredu. Pred začetkom drugega dela koncerta, ki ga je vodil priznani dirigent Antonino Votto, je župan dr. Franzil z odra v svojem nagovoru poudaril velike zasluge dr. Antonicellija za razvoj gledališča Verdi, kateremu je bil Antonicel-li prvi ravnatelj, ko je gledališče leta 1937 z zakonskim dekretom postalo avtonomno telo. Poudaril je, da je znal Antonicelli s čutom odgovornosti reševati številne pro. bleme, ki so se sproti pojavljali ter z vljudnostjo, pa tudi z odločnostjo, usklajevati nasprotujoča si stališča. Pod njegovo upravo sta se orkester in zbor povzpela do zavidljive kvalitetne ravni m si učvrstila ugled tudi izven našega mesta, predvsem na festivalu v Spoletu, kjer sta bila deležna laskavih priznanj mednarodne publike in kritike. Prav tako je župan poudaril slavljenčev u-metniški čut pri sestavljanju repertoarjev v katerega je poleg del iz klasičnega repertoarja s smislom za modernejšo in sodobno evropsko gledališče uvajal tudi nova dela in jih tako približeval tržaškemu glasbenemu občinstvu. Na kraju je župan povabil dr. Antonicellija na oder in mu v i-menu mesta izročil spominsko ko. lajno S kratkimi besedami sta se dolgoletnemu ravnatelju zahvalila še predstavnika orkestra in zbora, ki sta mu prav tako izročila priložnostna darila, nato pa se je dr. Antonicelli zahvalil z nekaj besedami vsem za izkazano pozornost in besede ter upraviteljem in občinstvu priporočal gledališče v nadaljnjo skrb in ljubezen. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo gledališče, je odhajajočega ravnatelja pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Koncertni program je obsegal v prvem delu Vivaldijev koncert za godala in čembalo ter Beethovnovo osmo simfonijo op. 93, v drugem delu pa Ravelovo koreografsko poemo «La Valse» in Verdije, vo simfonijo iz «Sicilijanskih večernic., Pod zanesljivim vodstvom dirigenta Antonina Votta je orkester muziciral z dovršenim interpretiranjem in dosegel izredno močne izrazne učinke zlasti v Bee-thovnovi simfoniji in v ritmično zahtevni Ravelovi koreografski poemi. Za svoje izvajanje je bil deležen navdušenega odobravanja, prav tako pa tudi dirigent Votto. iiiuiiiiiimiimiii, m, mil, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiii IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA Kaznovan mladenič ki je napadel redarja Tatiča skutrskih koles je rešila amnestija Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ro-sario, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 21-letni Gennaro Maiorana iz Ul. S. Pela-gio 19, ki je bil obtožen, da je napadel in žalil dva mestna redarja. Dogodek, ki je pripeljal Maiora-no pred sodnike, se je odigral že 1. decembra leta 1964. Tisti dan, in sicer ob 19.20, je na vogalu ulic Battisti in Rossetti opravljal prometno službo mestni redar Dome-nico De Luca. V določenem trenutku je agent opazil neko žensko, ki je skušala prečkati ulico, ko je bil prehod za pešce zaprt. De Luca jo je opozoril ter pozval, naj počaka na zeleni znak. V zadevo, ki se je tikala izključno redarja in ženske, se je vmešal neki mladenič (pozneje so ugotovili, da je šlo prav za Maiorano), ki je dejal redarju, da nima pravice, da bi ošteval žensko. Redar Gianni Mo-resan. ki je bil v bližini, je pristopil zraven ter pozval Maiorano, naj se obnaša bolj olikano. Na to zahtevo pa je mladenič reagiral baje s silo. Sunil je De Luco ter skušal zbežati. Za njim se je pognal Moresan ter ga dohitel. Maiorana se je obrnil ter napadel redarja s pestjo. Spoprijela sta se ter oba padla na tla. Takoj nato sta redarja poklicala agente letečega oddelka, ki so mladeniča odpeljali na kvesturo. Tam je Maiorana zanikal, da bi bil napadel redarja. Na všerajšnji obravnavi so vsi prizadeti potrdili svoje prejšnje iz. povedi. Redarja pa sta trdovratno branila svojo tezo. Javni tožilec Je zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 9 mesecev zapora. O-bramba je s svoje strani zahtevala oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so spoznali Maiorano za krivega ter so ga obsodili na 7 mesecev zapora, toda kazen je pogojna. Smolo pa Je imel Maiorana ,ker so sodniki preklicali neko pogojno kazen iz leta 1962, ko je bil mladenič obsojen na 1 leto in 4 mesecev zapora ter 40.000 lir globe in na 1 mesec pripora ter 8.000 lir denarne kazni. Pred istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 21-letni Dušan Perosa iz Drevoreda Elizejskih poljan in 22-letni Luciano Zinco iz Ul. Schiapparelli 56. Prvi ni prisostvoval obravnavi. Oba mladeniča so obtožili, da sta 22 januarja lani ukradla dve rezervni kolesi z dveh skuterjev. Prvega sta se polastila ob 20,50 za cerkvijo sv. Jakoba, kjer je nekdo parkiral svoj skuter. Kolo sta odnesla v neki bar v Ul. Negrelli, kjer sta ga spravila v skladišče. Nato sta odšla spet k sv. Jakobu. V Ul. del Rivo sta se polastila še enega kolesa, ki sta ga potem nesla v mesto. Sla sta v neki kino v Drevoredu 20. septembra. Po predstavi sta srečala nekega znanca, mu izročila kolo ter mu naročila, naj ga odnese v bar v Ul. Negrelli. Vse to početje pa sta opazovala dva karabinjerja, ki sta mladeniča prijela ob vstopu v bar. Ta pa Je izjavil, da pozna oba prijatelja le po videzu. Karabinjerjem se je posrečilo, da so ju prijeli nekoliko pozneje, ko sta prišla v bar. Najprej sta trdila, da sta kolesi njuni, pozneje pa sta priznala svojo krivdo. Javni tožilec je zahteval za vsakega po 1 leto in 1 mesec zaporne kazni, ki pa naj bi pomlloščena. Obramba pa je menila, naj bi Pe-Peroso obsodili na najnižjo kazen, a Z inču priznali pravico do amnestije. Sodniki so upoštevali odlok predsednika republike o amnestiji ter so ukinili kazenski postopek proti obema. Na združenju Italija ZSSR, Trst, Ul. S. Nlcotlč 11, tel. 29403, je v te. kiu vpisovanje za tečaje ruskega Jezika v slovenščini vsak dan od 17. do 20. ure. Tečaj se prične 24. t.m. ob 19.30. LADJE V PRISTANIŠČU G. Borsl (It.); Zenica, Marjan, Dinara (Jug.); Sonja (Niz.); Lago Hua-pl (Arg.); Eyal (Izr.); Azlz Bhattl (Pak.); Teuta (Al.); Border Reiver (V,B.); Sigblsoara (Rom,); Jalagou. ri (Ind,); Vindex (Pa.). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Prevod: PAVEL GOLIA Scena; NIKO MATUL Kostumi ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: MARJAN VODOPIVEC Režija J O 2 E BABIC V soboto, 22. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri (okoliški abonma) V sredo, 26. t. m. ob 20. uri (študentski abonma) ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265. SLOVENSKO GLEDALIŠČE obvešča svoje abonente, da bo avtobus za okoliški abonma vozil v nedeljo, 23. oktobra po sledečih progih In voznem redu: AVTOBUS ŠTEV. 1 Koludrovca 14.30 Salež 14.35 Sv. Križ 14.50 Prosek 14.55 Kontovel 15.00 AVTOBUS ŠTEV. 2 Mavhinje 14.25 Cerovlje 14.35 Vižovlje 14.45 Sesljan 14.50 Nabrežina 15.00 Sedeži na avtobusih so re- zervirami za abonente. Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderla St. 3 (blizu bolnice). tune na Glasbena matica Trst Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Samom Hubadom in violinistom Dejanom Bravničarjem bo nastopil v Kulturnem domu v petek, 28. oktobra. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se sprejemajo novi abonmaji in potrditve starih za bližnjo operno sezono. Starim abonentom bo v mejah možnosti dovoljena potrditev prejšnjih abonmajev do 22. t.m. Po tem datumu bodo razpoložljivi prostori lahko oddani novim prosilcem. Vse informacije daje blagajna gledališča (tel. 23-988). Nazionale 16.00 «Tom e Jerry per qualche formaggino In p,iu» Barvne risanke govorjene v italijanščini. Excelslor 16.00 «Un mondo nuovo« Chrlstlne Delaroche, Nino Castel-nuovo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Beau Geste« Technlco-lor. Guy StockvveM, Leslie Nilelsen. Eden 16.00 »Glochl dl notte« Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu; strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Drugi teden. Grattacielo 16.00 «Come imparal ad amare le donne« Eastmancolor. A-n>ita Ekberg, Romina Power, Robert Hoffman, Sandra Milo. Prepovedano mladini pod 14. letom. , Alabarda 16.30 «Una donna per Rln-go» Technlcolor. Sean Flynn, Mil-ly in Phiilis Balne. Filoarammatico 16.30 «Le ore nude« Rossana Podesta, Philippe Leroy. Prepovedano mladimi pod 18. letom. Cristallo 16.00 «America paese dl Dio« Cinemascope technlcolor. Aurora 16.00 «Se tutite le donne del mondo (Operazlone paradiso)«. Garibaldi 16,30 »Tabu n. 2» Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 15.30 «L’armata Bracaleone« Technlcolor. Vlttorio Gassman, Ca-theflne Spaak. Impero 16.30 »Donne faelli« Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan. Moderno 16.00 «Un maledetto Imbro-gllo« Pletro Germi, Claudia Cardl-nale, Eleonora Rossi Drago. Prepovedano mladini pod 16. letom. Vlttorio Veneto 16.00 21.30 «La gran-de corsa« Technlcolor. Jack Lem-mon, Tony Curtis, Nathalie Wood. Astra 16.30 «Crescendo per un delit-to« Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «AHe frontiere del Te-xas» Technlcolor. George Martin. Shirley Mac Guire. Abbazla 16.00 ((Dalla terra aMa luna« Technlcolor. Joseph Cotten, Debra Faget. predvaja danes, 21. t. m. ob 18. uri barvni zabavni film: I due mattacchioni nel MOULIN ROUGES (DVA VESELJAKA V MOULIN ROUGESU) Igra FRANCO INGRASSIA in drugi Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 20. oktobra 1966 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 79-letnl Oscar Marussi, 62-letna Anna Dimich, 67-letna A. gnese Ruzzier, 64-letni Pletro Passo-ne, 65-letna Carla Zotic por. Marion, 79-ietni Arturo Fazzinl, 59-letna Maria Bibolla, 84-letna Amalia Martelanc. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, .je treba telefonirati na št. 90-235. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Bu-solini, Ul. P Revoltella 41: INAM Al Cedro, Trg Oberdari 2: Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni U; Vlpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; M tani, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje), EUUJJiiJUU Sola Glasbene matice. Prva vaj* otroškega pevskega zbora v Trstu bo danes, 21. oktobra ob 18. url v šolski dvorani v Ul. R. Manna 29. Otroški pevski zbor na Opčinah P» bo pričel z vajami v sredo 26. oktobra ob 15. uri v običajnem prostoru. Vljudno vabimo k čim števllnejš' udeležbi tudi otroke, ki niso gojen-C' glasbene šole. Sporočamo žalostno vest, da n»8 je v 91. letu starosti za vedno z* pustil naš dragi oče, tast, ded & praded Andrej Sedmak Pogreb dragega pokojnika bo d®‘ nes, 21. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Križu na domače pokopališče. Žalujoči hčeri z možema, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Buenos Aires, Sv. Križ, 21.X.196S Sporočamo sorodnikom, prijateljem In znancem, da nas je zapustil naš predragi mož, brat, stari očka, stric In tast ALOJZIJ KOSMAČ Pogreb nepozabnega pokojnika je bil 19. t. m. v Ljubljani. Žalujoči: žena FRANČIŠKA, hčerka MOJCA, sin ZVONKO z družino, brata NIKOLAJ in ANGEL z družinama, vnukinja SUZANA, družine RAPOTEC in drugo sorodstvo Ljubljana, Boršt, Dolina, 21. oktobra 1966 PRI VSEH SEDANJIH TEŽAVAH V GOSPODARSTVO! Britanski parlament se bo spet ukvarjal s - hazardom Za London trdijo, da je prestolnica igralnic - Lanskoletni promet igralnic se ceni na okoli 3500 milijard lir ■ Povezava med hazardom in kriminalom LONDON, oktobra. — Velika Bri-tanija je ubrala pot ponovnega zatezanja pasu. Prvič so to pot ubrali takoj po vojni, kar je bilo povsem razumljivo, saj so bili stroški dru-8e svetovne vojne izredno veliki ln jih je bilo treba čimprej kriti tn se hkrati rešiti dolgov. K sedanjim «ostrim ukrepom* britanske vlade v gospodarstvu pa silijo razmere, ki v britanskem gospodarstvu zares niso najbolj rožnate. Prav te dni se veliko govori o hudi krizi, ki je zajela britansko avtomobilsko industrijo, torej eno Pomembnih panog britanskega gospodarstva. Sicer pa je prav ukrep »blokiranja cen in plač» dovolj zna-cuen, posebno zaradi tega, ker ga je določila laburistična vlada. In ko gledamo to stanje, se prav čudijo zdi, da se morata britanska vlada in britanski parlament ponovno ukvarjati z nekim drugim proble-m°m, ki prav tako posega v ekonomijo, hkrati pa tudi v kriminal. Za kaj gre? Čeprav se bo čudno zdelo, so jnnogi Britanci prepričani, da je hazard «prirojena napaka* mnogih njihovih rojakov. O tem ali je ta očitek upravičen, ne bomo razpravljali, ker se takšne »značilnosti* ne dajo posploševati, še manj pa bi to mogli posploševati jj Veliki Britaniji. Dejstvo pa je, da je prav Velika Britanija mno-?° bolj kot katera koli druga drsava na svetu, dobesedno preplavana z igralnicami in raznimi ustanovami, kjer se ljudje ukvarjajo s stavami. Konkretni podatek: vsak Prebivalec Velike Britanije «pora-?'» v povprečju okoli 20 funtov sterlingov za hazardne igre ali sta-Ve nasploh. Dvajset funtov šterlin-S°v pa je približno 35.000 lir. In t° je resnično visoka številka, vsekakor štirikrat več kot znaša isto Povprečje v Franciji in kar osemkrat več kot znaša povprečje v ^PA, pa čeprav so Američani znali1, da ne gledajo prav na vsak dolar. L>a je ta problem v Veliki Britaniji pereč, dokazuje tudi dejstvo, da se bo z njim začel ukvarjati britanski parlament že drugič v tatošnjem letu. Prvič se je parlament ukvarjal s tem problemom Iet°s spomladi, ko je sprejel vrsto Predpisov o obdavčenju igralnic. iz nekih še nepojasnjenih razlogov ®° fJfl, tedaj igralnice v Veliki Bri-sn>ji mogle delovati brez davčnih' bbvez, pa čeprav je Velika Brita-h*Ja hkrati znana kot dežela, kjer davčna obveznost raztegnjena na •halone vsakršno dejavnost. Značilno je še nekaj. Igralnice »o bile v Veliki Britaniji pravno Priznane šele pred šestimi leti. In teh samih šestih letih je London aslovel kot «prestolnica igralnic*, ? i bolje rečeno kot prestolnica de-ele. ki ima največ igralnic. Nikjer a svetu se ne more tako prepro-,t° odpreti igralnico, casino ali lo-, ' v katerem ljud' stavijo, kot . Veliki Britaniji. To je morda j, .1 razlog, zakaj je britanska po-cija opazila, da so se začeli v adnjem času po Londonu vedno Pogosteje motati razni predstavniki as Vegaea, ameriškega podzem-, 'h mafije. Hkrati pa je to tudi travni razlog za to, da se bo s ih problemom v kratkem ponov-.0 začel ukvarjati britanski parlament. k hromet igralnic, in to le tistih, ]oriško>beneškl dnevnik PROGLASA PREDSEDNIKA POKRAJINE IN GORIŠKEGA ŽUPANA Pozdrav Goriške in mesta Gorice predsedniku republike Saragatu Obisk naj ho potrdilo simpatije, ki naj se spremeni v konkretne ukrepe, da bo Goriška pravično soudeležena pri splošnem napredku iiliCT ITiH e SHIte Ob jutrišnjem prihodu predsednika republike Saragata na Gori-Iko, Je predsednik pokrajinske u-prave dr. Chientaroli objavil poseben proglas na prebivalstvo, ki je obenem tudi pozdrav visokemu gostu. Predsednik Saragat je počastil s svojim obiskom našo zemljo, Je rečeno v proglasu, počena z obiskom v Tržiču, kjer so tiste ladjedelnice, ki so s svojimi tehničnimi izvedenci in specializiranimi delavci ter s svojo organizacijo predmet očudovanja vsega sveta. Pri nadaljevanju poti se bo ustavil v Redipugli in na Oslavju, kjer bo počastil spomin padlih, šel bo na Goriški grad, odkoder se bo razgledal po vsej pokrajini; nato bo nadaljeval svojo pot proti Krmi-nu in Versi. •V pičlih urah, ki mu Jih dopušča njegov skopo odmerjen čas, da jih lahko posveti nam, bo predsednik Saragat lahko ugotovil, da tukaj, v imenu reda, delavnosti in sloge delamo v skupno korist. Naj bo njegovo potovanje potrdilo solidarne simpatije vsega naroda ki naj bi se spremenila v ukrepe, kateri naj bi omogočili vedno bolj ustaljeno gospodarsko stanje in boljše izglede za delo, kar je osnova za civilni in socialni napredek našega ljudstva. Goriški župan Martina je v svojem proglasu poudaril med drugim fiorlca VERDI. 17.30; «Requiem per un agente segreto«, S. Granger in D. Bianchi; ameriški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.00; «F.B.I. Operazione gatto», H. Mills in G. D. Jones. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.30—22.30: «4 dollari di vendetta«, R. Woods, Ghia Arlen. Italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «Per il gusto di uccidereu, C. Hill in G. Martin. Kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: «Appun- tamento al km 424», J. Gabin in F. Amoul. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 17.30-22: «Missione spe-ciale Lady Chaplin«, D. Bianchi in K. Clark. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Se tutte le donne del mondo... operazione paradiso«, M. Conner in M. Lee. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «1 nostri ma-riti«, A. Sordi, Tognazzi in M. Mercier. 8. MICHELE. 19—22: «Donne dalla maschera di ferro«, L. Hayward in P. Medina. Kinemaskopski film v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19—23: «Questo paz-zo pazzo mondo della canzone«, A. Thieri in S. Mondaini. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 20,6 stopinje ob 12.30 in najnižja 10,6 stopinje ob 7.30. Povprečna vlaga 75 od sto; dežja je padlo ponoči 11,6 mm. željo, naj bi bila Gorica tista skup. nost državljanov, ki bo iz svoje bogate tradicije, izkušenj in zgodovine, črpala kot v preteklosti, moč za važne naloge, katere Ji nalaga čas sožitja med narodi, da ne bo samo kraj spominov, ampak tudi središče proti boljši bodočnosti usmerjene dejavnosti. Predsednik Saragat, kateremu bomo izrazili te želje in namene, bo prav gotovo sprejel upe Gorice, ki pričakuje tudi od vsedržavne solidarnosti pomoč pri premagovanju težavnega stanja, v katerem se še vedno nahaja spričo nedavnih zgodovinskih dogodkov, da bi dosegla nove pridobitve na gospodarskem in civilnem področju, ter da bi v pravični meri bila udeležena pri napredku vseh državljanov. Sprem«mbc v prometu ob obisku Saragata Uradni program ob obisku predsednika republike Saragata na Goriškem, določen za jutri, so spremenili v toliko, da se ves popoldanski del začne uro prej, (namesto ob 16. torej ob 15. uri). S tem v zvezi se spremeni tudi čas zapore določenih ulic. Tako je prepovedan promet po Ulici Bella-veduta od pevmskega mostu do Oslavja (Dosso del Bosniaco) od 14.30 do 15.30 (in ne od 15.30 do 16.30, kot je bilo prvotno določeno). IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Vkljub izgonskemu listu se je vrnil v Gorico Zaradi pomanjkljive luči ga je presenetila cestna policija Goriški okrajni sodnik Je včeraj obravnaval samo eno zadevo in sicer primer 26-letnega Itala Blan-de iz Škocjana ob Soči. Dne 18. t.m. ponoči se Je Blan-da peljal s svojim avtomobilom iz Gorice v smeri proti Vidmu. Ker mu ena izmed avtomobilskih luči ni pravilno delala, ga je ustavila cestna policija in mu naložila globo. Mladenič je plačal globo in se odpeljal dalje, ko so policisti še enkrat pogledali ime v zapisniku in ugotovili, da gre za človeka, ki je bil pred časom izgnan iz Gorice ter se tri leta ne bi smel vrniti v to mesto. Odhiteli so za njim ter ga ustavili pri Moši. V resnici so ugotovili, da gre za človeka, ki mu je kvestura z odlokom z dne 20. maja letos prepovedala povratek v Gorico za tri leta. Zato so ga aretirali in prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi po naglem postopku se je obtoženec iz- HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniimillHIIIIIIMilIllMilllIliillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllUllIlllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllUUlMIIIIII DRZEN VLOM V PRETEKLI NOČI Neznani vlomilci odnesli iz župnišča v Sovodnjah poldrugi milijon lir Ker so jih zaustavila zamrežena okna, so izrezali luknjo v vratih, da so odmaknili zapah V župnijski pisarni so pobrali cerkveni in osebni denar - Niso se zmenili za razne aparate Neznanci so prejšnjo noč vlomili v župnišče v Sovodnjah ter odnesli okoli pol drugi milijon lir. Kriminalni oddelek javne varnosti, ki ga Je o dogodku obvestil gospod župnik Vladimir Komac, je že zelo zgodaj poslal svoje strokovnjake, da bi na podlagi prstnih odtisov in drugih nadrobnosti mogli priti storilcem na sled. Preiskavo o dogodku vodi krajevna karabinjerska postaja, ki Je že zbrala precej materiala, koristnega za odkrivanje vlomilcev. Prva, ki Je v hiši opazila, da se je moralo ponoči nekaj zgoditi, je bila gospodinjska pomočnica Marčela, ko je zjutraj prišla iz zgornjih prostorov, kjer so spalnice, v pritlične. Našla je na stežaj odprta glavna vhodna vrata ter prižgano luč v kuhinji in shrambi. Tudi župnikov oče, ki je skoraj istočasno vstal, Je opazil velik nered v hiši. Na podlagi raznih znakov, ki so Jih domači zbrali na dvorišču in v župnišču, so si preiskovalni organi mogli ustvariti dokaj jasno sliko, kaj se je dogajalo prejšnjo noč. Tatovi so začeli svojo akcijo na vrtu. Nanj so skušali najpoprej priti skozi luknjo, ki so jo nameravali napraviti v zidu, visokem na zunanji strani približno dva metra in pol. Potem so pa namen opustili ter se splazili na zid, s katerega so vrgli na tla tri korce. Kdaj so prekoračili zid ni znano, zakaj mežnar, ki je prejšnji dan okoli 18. ure prišel v župnišče, Je včeraj vedel povedati, da Je videl v vrtni utici vžig žveplenke. Ko so stanovalci legli, so se vlomilci po vrtu približali zgradbi, in ker s cestne strani niso mogli vanjo, so poskušali z dvoriščne. Odvili so temnico na kuhinjskem oknu, in ker je zamreženo, so poskušali pri vhodnih vratih. Na njih so pri-kljuld izrezali luknjo, ravno toliko veliko, da so lahko vtaknili roko skoznjo ter odmaknili zapah. Ko so prišli v vežo, so po vsej verjetnosti najprej krenili v kuhinjo, kjer so vzeli denarnico z nekaj stotinami lir In cigarete, o- benem pa so se okrepčali s štirimi polpetami. V veži so našli vratni ključ pisarne, v kateri so premetali prav vse. Na polici so vzeli ključ železne omare ter si prisvojili približno 700.000 lir, ki so bile cerkvena last. V predalu pisalne mize pa so pobrali približno pol milijona o-sebnega denarja. Na manjši polički so vzeli torbo, v kateri je g. župnik nosil šolske knjige, ter vanjo vtaknili denar, ki so ga nabrali v omari in pisalni mizi. Zanimivo Je bilo, da niso vzeli raznih aparatov, ki so bili na polici in v omari, da niso našli, nekaj tisočakov v drugem miznem predalu, da so pustili večjo količino drobiža, ki so ga darovali farani v cerkvi, pa " pil rt i I | I t\ I i Luknja v vhodnih vratih, ki so jo izrezali vlomilci, da so mogli vtakniti roko ter odstraniti zapah tudi listnico s tisočaki, ki je bila v notranjem žepu suknjiča, položenega čez divan. Vlomilci so po opravljenem delu pustili prižgane luči in odprta vhodna vrata ter se po travi na vrtu odpravili proti zidu; v utici so vzeli lestev, jo prislonili k zidu na zunanji strani ter izginili po njivah proti pokopališču ali pa proti Vipavi. Nekateri v vasi so vedeli povedati, da so okoli 3. ure ponoči slišali vžig dveh avtomobilskih motorjev. Ali sta bila avtomobila vlomilcev? To in še toliko drugih vprašanj si zastavljajo preiskovalni organi, katerih naloga je zares težavna in tudi odgovorna. V naši pokrajini je v zadnjem času ta že drugi primer vloma v župnišče. V pražarni kave so se vnele saje Včeraj popoldne ob 16.15 so poklicali goriške gasilce v Ul. Arca-di 2, kjer so se vnele saje v dimniku pražame za kavo podjetja Sil. ver caffč. Po enournem delu so gasilci oč^tili dimnik in odstranili vsako nevarnost požara, škoda je bila le neznatna. Okrog 17.30 pa so morali gasilci Se v drugo pražamo v Ul. Bellini 6, kjer ima svoj sedež podjetje Con-stantino Ronchi. Tudi tu so se vne. le saje v dimniku in povzročena škoda znaša okrog 10 tisoč lir. Slabost zaradi zaužitih tablet Včeraj popoldne so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul Asco-li, kjer je nenadoma postalo slabo 18-letni Tatjani Križaj z Reke, ki se je mudila v Gorici na obisku pri sorodnikih. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so dekletir nudili prvo pomoč. Sorodnica, ki Jo Je spremljala, Je izjavila, da je Tatjano bolela glava in Je vzela neke tablete. Ker pa jih je vzela menda preveč, ji je to škodilo. govoril, da je prišel v Gorico po bencin. Bil je namreč v Zagraju in namenjen v Videm, kjer je nameraval prespati v hotelu, da bi naslednje jutro šel nakupovat pohištvo, ker se je nameraval poročiti. Ker pa na cesti do Vidma ni črpalk, se je odločil da gre v Gorico, kjer je najbližja bencinska črpalka. Zaradi defektne luči pa so ga ustavili policisti, z vsemi posledicami. Sodnik pa ni upošteval njegovih argumentov in ga je obsodil na 20 dni pripora ter plačilo sodnih stroškov in odredil, da ga po prestani kazni takoj zopet pošljejo domov. Branil ga je uradno odv. Sfiligoj. Državni tožilec dr. Gian-nattaslo. Pokrajinski kongres PSI v nedeljo v Ronkah Danes zvečer ob 20.30 bo na mestnem sedežu PSI v Tržiču zborovanje krajevne sekcije PSI. Na njem bodo proučili in odobrili sklep za združitev socialistov ter izvolili 12 delegatov za pokrajinski kongres PSI. Ta bo v nedeljo 23. t. m. v dvorani Excelsior v Ronkah z začetkom ob 10. uri. Pogajanja za akordno delo v tekstilni tovarni v Sovodnjah Sindikalni predstavniki delavcev tekstilne tovarne v Sovodnjah bodo imeli danes ob 16. uri sestanek s predstavniki zveze industrijcev na njihovem sedežu v Gorici. Ob tej priliki se bodo pogajali za ureditev akordnega dela v tej tovarni in o drugih spornih problemih. Furlanska zveza zadrug in goriška prosta cona Deželni odbor furlanskih potrošniških zadrug sporoča, da je na sestanku deželnega posvetovalnega odbora za načrtovanje, ki je imel sejo pretekli ponedeljek v Trstu pod predsedstvom odbornika Stop-perja, predstavnik te zadružne zveze Silvino Poletto predlagal, naj bi obravnavali vprašanje obnove goriške proste cone, ki zapade čez nekaj mesecev, v okviru de elmh pobud. Omeml Je tudi, da so se o tej obnovi izrekle že razne ustanove, med katerimi tudi trgovinska zbornica v Vidmu in tržaška gospodarska revija «1 traffico«. Goričan se ponesrečil pri delu v Ronhah Včeraj zjutraj se je ponesrečil na delu v tovarni OET v Tržiču 59-letni Albin Radinja iz Gorice. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili zlom nekaj reber in druge poškodbe, ter ga pridržali za 15 dni na zdravljenju Na njegovo lastno željo so ga pozneje prepeljali v go-riško civilno bolnišnico. iwwwnimwww?iin«mm»BBn?iwmmnBnigB«teHnaBaiimgigig»giiU8gi:BKians!Sig;ann;»Hnn!!ffiB3i3;5mninn!»!!iniBii!‘iiHH;Hni!Hgt»»-ngwnii8H!a!a;!n!H!HižS3iaiai!iiim»ii Obvestilo živinorejcem iz Sovodenj Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah obvešča vse svoje člane, da bodo cenili govejo živino, ki pride v poštev za zavarovanje, v nedeljo 23. oktobra. Drugi dan namiznoteniškega turnirja — BATISTA, ŠVAB, MIJOT IN ZAVADLAL V POLFINALU ČLANIC Tudi sinoči prireditelji namiznoteniškega turnirja SSI niso mogli izvesti celotnega sporeda. Precej tekem je sicer odpadlo zaradi predaje, a kljub temu so se druge zavlekle pozno v noč. Članice, ki so včeraj prvič prijele za lopar, so odigrale nekaj res lepih in tudi razburljivih tekem. Naj omenimo, da je turnir deklet prišel do polfinala, kamor so se uvrstile kar tri predstavnice svetoivanskega škam- perla (Nadja Švab, Neda Mijot in Norči Zavadlal) ter ena igralka šentjakobskega Cankarja (Miranda Batista). Turnir članov, ki se je začel že v sredo, je prišel le do III. kola, ki pa še ni končano kljub temu, da sta dva že igrala prvo tekmo naslednjega dejanja. Prav tako v zaostanku sta turnirja ženskih in mešanih dvojic, medtem ko preostane pri moških dvojicah še pet tekem za določitev finalistov. Turnir bi se moral nadaljevati in zaključiti v ponedeljek 31. t. m., a kar je zaradi res velikega števila udeležencev še precej neodigranih tekem bo moral prirediteljski odbor izvesti tekmovanje do finalnih faz verjetno že v teku prihodnjega tedna. Dan in podroben razpored bodo prireditelji še pravočasno objavili. T—ar. Izidi včerajšnjih tekem so naslednji: CLANICE 1. kolo Zavadlal N. Caharija T. Racman M. Pavletič O, Batista M. -Kosmina S. Furlan M. -Hmeljak P Glavina Z. -Bandelj N. Švab N. — Slavec D. — Faletič L. — Sedmak D. Mijot N, — Hmeljak A. — Batista L. — Pernarčič S. — Stergavs A. - Škerlavaj A. - Sedmak M. — Mikulus A. - Pernarčič S. — Cerneka M. - Blazina T. - Colja A. Kralj A. - Rauber J. - Giovannini S. - Rogelja M. Pahor S — Kenda L. 2:0 2:0 2-0 2:1 2:0 2:1 2:1 2 0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 II. kolo Zavadlal N. — Caharija T. 2:0 Racman M. — Paveltič O. 2:0 Batista M. — Kosmina S. 2:0 Furlan M. — Hmeljak P. 2:0 Hmeljak A. — Glavina Z. 2:0 Švab N. — Bandelj N. 2:0 Faletič L. — Slavec D. 2:0 Mijot N. — Sedmak D. 2:0 Četrtfinale Zavadlal N. (Škamperle) - Racman M. (Breg) 2:0 (21:18, 21:16) Poseva, Tavčar M. . Berginc, f«-taros 2:1 Kovačič, Drasič - Orel, Spetič 2:0 Radovič, Stanissa A. - Skerk, Kocman 2:0 Tomšič, Tavčar A. . Kobal, Sl-moneta B. 2:0 Batista M. (Cankar) - Furlan M. (Barkovlje) 2:0 (21:11, 22:20) Švab N. (Škamperle • Hmeljak A. (Škamperle) 2:1 (20:22,21:12,21:10) Mijot N. (Škamperle) • Faletič L. (Sokol) 2:0 (21:17, 21:14) MEŠANE DVOJICE I. kolo Posega, Mijot-Mezgec, Bandelj 2:0 Vitez, Kenda - Verč, Pahor 2:0 Batista M., Kuferzin - Bole Edi, Kralj 2:1 Drasič, Pavletič • Slavec, Sedmak M. 2:0 Kovačič, Hmeljak P. - Petaros, Sedmak D. 2:1 Radovič, Faletič-Pertot S., Sker-lavaj 2:0 MOŠKE DVOJICE II. kolo Colja, Gregorič S. - Pertot D., Stanisa R. 2:0 Košuta Edi, Kuret • Tavčar Z., Furlan I. 2:0 MimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiumiiiiiiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiHiiiiiiiniiiHmiiiil ČLANI II. kolo (nadaljevanje) Hrvat N. — Mezgec E. Posega F. — Škrk M. Furlan I. — Verč I. Bole Emil — Jančar L. Gregorič S. — Žerjal B. III. kolo Vitez F. — Fabjan B. Kuret B. — Petaros V. Košuta E. — Kobal W. Tomšič K. — Drasič F. Posega F. — Pertot D. Milič D. — Furlan I. Stanissa A. — Gregorič S. Tavčar A. — Kocman J. 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 2:1 2:0 2:0 2:1 2:0 2:0 2:0 ŠD BREG javlja, da bo trening odbojkarjev danes ob 21. uri na stadionu «Prvi maj«, odbojkaric pa ob 20. uri v Dolini. DREVI OB 20.15 Bor-Enaoti za poka! CRDA Drevi bo z začetkom ob 20.15 v telovadnici šole v Ul. Zando-nai pri Sv. Soboti odbojkarsko srečanje za pokal CRDA. Tokrat bodo ponovno pod mrežo igralci Bora, ki se bodo morali spoprijeti s sicer mladimi in morda tudi neizkušenimi predstavniki Enaoli. Tek- ma sama ne bo lahka, ker pred stavljajo današnji tekmeci borovcev zelo homogeno in borbeno ekipo, ki bo skušala v borbi s plavim! drago prodati svojo kožo. SPORED IN URNIK SS! Sobota, 22. ' oktobra ob 14.30 — atletski troboj (mladinci) ob 15.30 — telovadni mnogoboj (mladinci in mladinke) Za troboj in mnogoboj je obvezna telovadna oprema s copatami ob 20.30 — otvoritev, kratek spored s predstavitvijo soudeleženih društev in govor ob 21.00 — polfinalna tekma v košarki Cankar A • Dober ob (sodnika Spacal in Zavadlal) ob 21.30 — polfinalna tekma v košarki Barkovlje A . Ska nperle (sodnika Zavadlal in Lakovič) Nedelja, 23. oktobra ob 7.30 — avtogimkana — Prijave samo do 7.30 ob 11.00 — motogimkana — Prijave samo do 11. ure ob 15.30 — streljanje (ženske) — Prijave samo do 16. ure Ponedeljek, 24. oktobra ob 20. uri streljanje — moški (Kolarič, Repen, Opčine, Barkovlje, Kras, Sokol in Breg) Prijave samo do 21. Moški — kvalifikacije 30 točk; ženske - 25 točk s prvimi petimi streli. Prireditelji so podaljšali malcdmalni čas streljanja na 6 minut (3 minute za vsako tarčo). Torek, 25. oktobra ob 20. uri streljanje moški (Dom Gorica, Škamperle, Cankar). Prijave samo do 21 ure. OPOZORILO. Prireditelj SSI vabi vsa društva, da se udeleže sobotne otvoritve z ekipo, ki ne bo smela šteti več kot 11 članov. Predstavniki posameznih d"" tev naj bodo v enotnih dresih. in se lahko udeležijo 1 —-Uvene slovesnosti tudi z društveno zastavo, ki pa ne sme presegati dol ine 15(1 cm. Prirediteljski odbor javlja, da bo tekmovanje v «Kvizu» v nedeljo, 30. t. m. po odbojkarski tekmi. 30. W. SOMERSET MAUCHAM ČUDOVITA ŽENSKA Kako zlahka se bo kdaj pa kdaj izmuznila k Tomu in z njim preživela kakšno urico na samem, ko se bo vrnil domov iz pisarne. Kakšenkrat ga bo utegnila obiskati tudi po večerni predstavi; seveda tega ne bo smel nihče opaziti. Tam bo s Tomom svobodna. Pripovedovala mu je, kako bo vse skupaj zabavno; stanovanje si bosta lepo uredila in bila je prepričana, da ima v svojem stanovanju množico stvari, ki jih ne potrebuje. Ce bi jih Tom rAzmestil v svojem novem stanovanju, bi ji pravzaprav storil uslugo. Skupaj pa si bosta nakupila, karkoli bo še potrebno. Misel, da ima lastno stanovanje, je bila za Toma več kot zapeljiva, vendar je menil, da zaradi previsoke najemnine ne pride zanj v poštev. Julija je vedela, da mu ne sme predlagati, da bi mu ona plačevala stanarino; Tom bi to ogorčeno zavrnil. Toda natihoma je upala, da se Ji bo med štirinajstdnevnim razkošnim letovanjem na reki posreči lo premagati trohico njegovega ponosa. Ugotavljala je, kako ga njen načrt osvaja; če bo zadevo premišljeno pripravila, ga bo morebiti zlahka pridobila; Tom ji bo s tem samo napravil uslugo. »Ljudje sploh ne iščejo razlogov za to, kar bi radi storili,« je pomislila Julija. »Ljudje samo čakajo na ugodno priložnost.« Julija je Tomov obisk hrepeneče pričakovala. Kako lepo se bo z njim voziti dopoldne s čolnom po reki in popoldne sedeti na vrtu. In Roger bo tam in Julija je zatrdno sklenila, da med njo in Tomom v tem času ne sme priti do nobenih nespametnih izpadov; to namreč zahteva dostojnost. Prav bo- žansko bo preživeti cele dni v njegovi družbi. Kadar bo imela popoldansko predstavo, se bo Tom seveda zabaval z Roge-rom. Toda stvari so se zasukale povsem drugače, kot si Jih je bila zamislila Julija. Na kraj pameti ji ni prišlo, da bi se Roger in Tom utegnila spoprijateljiti. Sicer je bilo med njima samo pet let razlike in mislila Je, če je o tem sploh kaj premišljevala, da bo Tom imel Rogera za otroka, razume se pri jetnega, vendarle otroka. Človek ga kakšenkrat pelje s sabo, lahko ga tudi pošlješ, da karkoli prinese ali odnese. Kadar pa se ga želiš znebiti, mu enostavno ukažeš, naj se gre igrat. Rogeru je bilo sedemnajst let. Bil je prijeten dečko, valovitih las in modrih oči; to pa je bilo tudi vse, kar se je moglo o njem reči. Ni podedoval materine živahnosti, njene izrazitosti, prav tako ne lepih očetovih potez. Julija je bila nad njim ne koliko razočarana. Tedaj, ko je bil še majhen otrok in se je z njima pogostoma fotografiral, je bil čudovit. Zdaj je bil nerodno čokat, z nenavadno resnim izrazom obraza. Ce si ga natanko opazoval, si na njem pravzaprav opazil samo dve stvari, ki sta bili zares lepi: njegovi lasje in njegovi zobje. Julija ga je zelo ljubila, toda sama pri sebi je morala priznati, da ji postaja nekoliko nadležen. Kadar je bila z njim sama, ni vedela kaj početi, živo pozornost je kazala stvarem, ki je vedela, da ga zanimajo, za cricket ali podobno. Toda Roger ni vedel kaj o tem reči. Včasih se je celo bala, da ni prav posebno inteligenten. «Roger Je, naravno, še zelo mlad,« Je mislila, polna upanja. «Z leti se bo morebiti že spremenil.« Odkar Je odšel v šolo, ga je le poredkoma videla. Ob praznikih je vsak večer odhajala v gledališče, Roger pa Je odhajal z očetom in nekim šolskim tovarišem na sprehod. Ob nedeljah ga je Michael Jemal s sabo, da sta igrala golf. Kadar je bila povabljena na kosila, se je pogostoma zgodilo, da ga ni videla zapovrstjo po dva ali tri dni. Videla ga je samo tistih nekaj minut zjutraj, ko je prihajal v njeno sobo Strašna škoda, da ni za zmeraj ostal takšen majhen in ljubek dečko, ko se je igral pri njej, ne da bi jo najmanj gnjavil. Tedaj se je z njo fotografiral. Smehljal se je v kamero in jo objemal z ročicami okoli vratu Nekajkrat ga je obiskala v Etonu in od časa do časa pila z njim čaj. Ugajalo ji Je, da ima v svoji sobi veliko njenih fotografij. Opazila je, da je bil vsak njen pri hod v Eton senzacija; gospod Brackenbridge, v čigar hiši je Roger stanoval, je imel za zelo potrebno, da jo sprejme nad vse ljubeznivo. Ko je šlo šolsko polletje h kraju, se je Julija preselila v Taplow m Roger je prišel tja iz Etona. Prisrčno ga je poljubila. Toda Roger se zaradi prihoda domov ni tako radostno razživel, kakor je pričakovala. Opazila je, da je prej kot slej ravnodušen; celo več: postal je nenavadno trmoglav. Juliji je takoj napovedal, da bo po božiču zapustil Eton; naučil se je vse, kar se je tamkaj lahko naučil; za nekaj mesecev se bo odpravil na Dunaj, kjer se bo še pred odhodom v Cambridge dobro naučil nemščine. Michael je želel, da postane Roger častnik; sin ga je odločno zavrnil. Ni še vedel, za kakšen poklic se bo odločil. Julija in Michael sta se bala, da naposled ne bo sklenil postati igralec, sioer pa se bo kmalu videlo, da za oder ni niti najmanj nadarjen. ((Igralec pa res ne bo,» si je mislila Julija. živel je svoje lastno življenje. Veslal je, poležaval na vrtu in bral. Za sedemnajsti rojstni dan mu je Julija podarila lep športni avto in poslej se je vozil z njim naokoli z vratolomno hitrostjo. «Nekaj mu moramo priznati,« je zatrjevala. ((Nikogar ne nadleguje. Zabava se na lastno pest.« Ob nedeljah so imeli zmeraj veliko gostov, igralcev in Igralk, tu pa tam kakšnega pisatelja ali drugega uglednega prijatelja Julija se je v tej družbi odlično zabavala; bila Je izredno priljubljena. Prvo nedeljo po Rogerovem prihodu Je bila pri njih v gosteh cela truma ljudi. Roger Je bil do gostov izredno prisrčen Opravljal je dolžnost hišnega oskrbnika kakor človek iz velikega sveta Julija se m mogla znebiti vtisa, da se drži nekam ob strani, kakor da odlično igra neko vlogo. To ji je bilo dokaj neprijetno, zlasti ker je opazila da Roger teh ljudi enostavno ne jemlje za take kakršni so, marveč vs« preveč resno, da jih hladno opazuje in ocenjuje ter gleda nanje zviška. x Tom je glede svojih počitnic tako uredil da bo od prihodnje sobote prost, in Julija ga je po večerni predstavi odpeljala s sabo z avtom Noč je bila polna mesečine in ulice so bilo ob tej uri prazne Vožnja je bila čudovita Julija je želela, da bi trajala večno Tesno se je privila k Tomu in ga od časa do časa poljubila. «Ali ste srečni?« ga je vprašala. ((Neskončno » Michael in Roger sta bila že odšla k počitku; čakala ju Je pripravljena večerja Spričo tišine, ki je vladala v hiši, se je zdelo, kakor da sta se naskrivaj pritihotapila Sama sebi sta se zdela kakor dva popotnika, ki sta prišla iz noči v tujo hišo m našla na mizi pripravljeno večerjo To je bilo kajpak romantično. Podobno pravljici iz «Tisoč in ene noči« Julija g® je zatem odpeljala v njegovo sobo, ki je bila zraven Rogerova Nato pa je odšla k počitku Naslednjega dne se je pozno pr8, budila. Bil Je prelep dan. Da bi imela loma čimbolj sama zase, ni nikogar drugega povabila v goste Brž ko se bo oblekla, b° z njim odšla dol do reke. Okopala se je in zajtrkovala, si oblekla belo obleko, tisto, ki je najbolj ustrezala sončni pokrajini in se ji je razen tega izvrstno prilegala, nadela si je širok klobuk iz rdeče slame, ki je toplo odsevala na njen obraz. Bila je le nalahno našminkana Ogledala se je v zrcalu in se zadovoljno smehljala. Bila Je kar se da ljubka in mladostna. Potem je odšla na vrt Široka livada se je razprostirala vse do reke. Tedaj je opazila Michaela, ki je sedel poleg kupa nedeljskih časopisov in bral. Bil je sam. (Nadallevan)e sledi) MOSKVA, 20. — V nedeljo bo sovjetska nogometna reprezentanca, verjetno v postavi, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu, odigrala prijateljsko tekmo * Vzhodno Nemčijo. Istega dne bo tudi srečanje olimpijskih reprezentanc obeh držav. BOKS L * „ . RIM, 20, — Jutri bosta v Rimu dva boksarska spopada izredne važnosti: Nino Benvenuti bo moral braniti svoj naslov evropskega prvaka srednje kategorije v dvoboju s Francozom Di Benedettom, Sandro Lopopolo pa se bo moral spoprijeti za ohranitev svetovnega naslova superlahke kategorije z nevarnim venezuelskim boksarjem Rivasom. NEW YORK, 20. — Redakcijski odbor revije «R;ng Magazine« j® izbral Portoričana Joseja Torresa, ki je v soboto ohranil naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije, za najboljšega boksarja me. seča. Zanimivo je, da je Sandro Mazzinghi na lestvici najboljših boksarjev takoj za svetovnim prvakom srednje kategorije Emilom Gntfithum, kar pomeni, da v ZDA smatrajo Italijana za «challengerja» st. 1 za naslov. MILAN, 20. - V prHotoKciri košarkarski tekmi so italijanski prvaki Simmenthala premagali nocoj v milanski športni palači ameriško peterko Gulfa Ali Starša 94:90 Prvi polčas se Je zaključil z 49:33 v korist milanskega moštva. UKhDNISIVO: TRS'1 - UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 tn 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, (I., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2 250 lir. polletna 4 400 ur celuletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Z» SFRJ: AD)T, USS, -Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-.io-ivni 250, osmrtnice 150 Ur - dali ..glas: 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ib goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih p .krajin Italije pri »Societk Pubblicita Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega m s »a rrst