-----    425    -----
Politične  stvari.
Političen pregled leta 1879.
Ko so se nam lani osorej odprla novega leta vrata, se nam ni pokazalo nič posebno veselega. Vse je bilo še nekako megleno zunaj , znotraj pa velike bomatije, Slovani potrti in v kot potisoeni, zato pa tudi AvBtrija oslabljena. Bosna ni še bila vsa naša, razmere tam nerazvite, ni se se vedelo, bo li ostala nam, ali pa smo le kot žandarji drugim tlako delali na svojo škodo. Ob kratkem: čakali smo skrbni, kaj bo zunaj, kaj znotraj.
Ministerstvo Auerspergovo, čeravno uže na odpovedi , je vendar še bilo na krmilu in ž njim stranka za Avstrijo toliko škodljive sisteme; bilo je še mraz v Avstriji! Kmalu pa potegne gorkejši jug, ki prežene z ministerskega prestola Auersperga in nekaj njegovih družnikov. Ni bil še to popolen propad „ustavovercevu, kajti na čelo se pomakne zdaj Stremavr, pravo meso od mesa Auersperg-Lasserjevega, čegar sled pri nas še dolgo ne bo izginil; — vendar pa stopi ob enem v ministerstvo po cesarjevi volji grof Taaife, ki vzame v roke veslo notranjih zadev.
In to je bil klin v deblo ustavovercev — do tje tako močnih ; zavrišali so kakor vrabci v prosu, če vržeš kamen med nje; razburjeni in vznemirjeni so začeli fr-fetati in zagnali krik, da Avstrija in nemštvo sta v nevarnosti ! Strah njihov ni bil prazen, pretila je nevarnost,   a ne Avstriji   in   njenim   Nemcem,   pač pa tako
------    426   ------
zvanim „ustavovercem". Prišle so volitve za novi državni zbor, vršile se pod pravično Taaffejevo vlado in — usta-voverci so bili ob tla, prodrla je po večem narodov volja ia do tje vaegamogočni ustavaki so prišli v manjšino. A ne samo to. Grof Taaffe, ki je tako srečno izpeljal voljo cesarjevo, je bil kmalu potem poklican na mini-sterstva prvo mesto, je prijel s spretno in krepko joko za vajeti ter privabil na Dunaj vse narode, celo Cehe, ki uže 16 let niso vdeleževali se državnega zbora. Kar toraj uže 16 let ni bilo, dosegel je grof Taaffo, namreč to| da je državni zbor na Duuaji res zastop vseh narodov avstrijske zemlje takraj Lita ve.
In mi Slovenci! Kako smo zavriskali, kako nam je vzrastel uže na pol otrpneni pogum, ko smo videli, da ne leži nam na tilniku več težka roka prejšuja vlade, da so ca Dunaji pripravljeni poslušati naše želje! Sli smo v volilni boj in — sijajen, nepričakovan vspeh! Povsod smo vrgli škripajoče svoje nasprotnike, ki so se nam do tje prevzetnosti rugali zanašajoč se na vladno podporo, katera jim je uže toliko let gotova bila. Zdaj je Slovenec vsaj v državnem zboru na svojem pravem mestu in če v domovini svoji še ni, vsaj upa, da pravični grof Taaffe ali kdor za njim pnde, ne bo ostal ua pol pota, marveč vkrenil, da po novih volitvah dobimo tudi domače zastope pravične, kajti nenaravno je, če imamo v državnem zboru mi sijajao večino, v deželnem zboru, kupčijski zbornici in tudi v starešinstvu ljubljanskega mesta pa smo v manjšini, kakor da bi z Dunaja vlekel še zuairaj ustavaški veter. Žari se uže, temni sovražni nam oblaki beže za gortj, in čeravno solnca še ne vidimo, vsaj nadjamo se, da se bo prikazalo kmalu
tudi to.
Žalibog, da ga marsikateri izmed najiskrenejših narodnjakov in boriteljev za našega naroda pravice več videl ne bo! Tudi to leto je namreč med nami kosila smrt, vzela je seboj marsikaterega, med temi vrlega, nepozabljivega, po rodu in srcu plemenitega grofa Bar-bota, Domovina žaluje za njim kakor za marsikaterim, ki je preselil ae v večnost, predno mu je bilo dano, s svojim ljubljenim narodom vred dočakati boljših dni. Večen jim spomin!
Avstrija si zdaj pod vodstvom umnih mož uže začenja pomagati na noge in to na notranjo in vnanjo strao. Bosensko vprašanje ni še prav do konca rešeno, a upati je, da se bodo doli uvedle naredbe, s katerimi bodo prebivalci zadovoljni, in tako bo Avstrija na to stran zdatno okrepčana.
Tako vidimo ob koncu leta po Avstriji mnogo več veselih obrazov, zadovoljnejših narodov. Ca nam tudi bremena niso uže zlajšana, vendar jih nosimo voijneji, ker vidimo, da naše žrtve niso zastonj. Slovan je po-nosneji, ker vidi, da ni več zadnji, marveč se mu odpira pot do tistega mesta med avstrijskimi narodi, katero mu gre po številu, bremenib, izobraženji in po slavnih vspehih njegovih sinov v Bosni.
Po vsem tem vzamemo od starega leta slovo z laj-šim srcem, ker pričakujemo za njim še boljega; kar nam je preteklo leto le obljubilo, naj bi novo tudi spolnilo !