POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

XXI.
1929
Posamezna Številka velja 1 dinar.
»NaS dom« izhaja 1. v mesecu. Naročnina za vse leto dvanajst (12) dinarjev. — Za Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1. — Položnice si kupite na pošti in vpišite St. 13.577,____________________________________
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru
Gosposka ulica	r- r- z	Ulica 10. oktobra
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne odteguje vlagateljem rentnega davka.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Brzojavi: OOSPOBANKA
PODRUŽNICE: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novlsad, Sombor,
Split, Šibenik.
Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000 OOO, vloge nad Din 360,000.000. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji, prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev turti na obroke pod zelo ugodniml pogoji.
Glavno zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
■zrnmaMmmMamHaMinMUP'
FRANC STRUPI V CELJU
;n!M«WW
Vam priporoča »vojo zelo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, le-pih okvirov, ogledal, raznovrstnih šip itd.
Prevzema vsakršna steklarska dela Najsolidnejše cene in točna postrežba
n
iNAšDOj
^ mm
PRAVA VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KLJUČ DO ZVELIČANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK
nmiFtEc
„NARODNA ODBRANA41.
Kaj je Narodna odbrana?
L. 1908. si je Av-stro-Ogrska prisvojila Bosno in Hercegovino, Proti nasilju je dvignila glas mala Srbija. Toda avstro-ogrska mogočnost jo je prisilila, da
je morala odreči Bosne in Hercegovine. Tedaj se je zbralo srbsko ljudstvo v veliko društvo »Narodne odbrane«, da se ubrani sovražnikov. Duh Narodne odbrane je vodil Srbe od boja do zmage; tolažil jih je na Prestrašnem križevem Potu skozi Albanijo in Ph pripeljal do veličastne zmage na Kaj-niakčalanu in do 1. decembra 1918 — do narodnega ujedinjenja Vsega našega troime-nega naroda.
Deset let potem 1. decembra 1928 — *•0 osnovali zastopniki oiuštev, občin, zadrug hd. tudi v Mariboru ‘'Narodno odbrano« za Mariborsko oblast.
Vojvoda Stepa Stepanovič, predsednik Narodne Odbrane za vso državo, je slavil 28. februarja svoj 73. rojstni dan.
Čemu nam še novo društvo ?
Saj jih imamo itak že dovolj. Že preveč. -— Res je. Res pa je tudi, da so društva izgubila široki pogled na narod. Prosvetna društva prirejajo igre. To je dobro in lepo. Prirejajo tudi predavanja, ki pa navadno nimajo drugega uspeha, kakor da predavatelj nekaj govori, poslušalci pa kimajo in nazadnje ploskajo. Ljudstvo v širokem in resničnem pomenu besede od teh društev nima koristi — ne, ker so društva sploh za nič, ampak ker se omejujejo na preozek krog in ker ne znajo delati vztrajno in po jasnih načrtih in za določne cilje; živijo kar iz rok v usta, od slučaja do slučaja. — Gospodarska društva so mnogokrat le društva na papirju; zadruge samo zadruge na papirju. V resnici sedijo v posojilničnih in zadružnih odborih vedno isti ljudje, kakor da so gospodarji zadrug. Ne prihaja jim na misel, da bi vzgojili zadružnike do samostojnosti. — Politična društva so sejala prepir in sovraštvo. Prepir ni bil potreben ljudstvu, ampak tistim ne-katernikom, ki so hoteli biti politiki po poklicu z dobro, prav dobro plačo. V zgodovini čitamo le o redkih, velikih možeh, ki so bili državniki po poklicu. Pri nas pa je letalo vse polno takih »državnikov«, ki so se izneverili svojemu stanu, da bi zastopali v državi vse mogoče druge stanove in si skovali iz političnih prepirov svoj »poklic«. Tu so ravno izobraženci mnogo grešili, ker so rajši »vodili« ljudstvo tudi tam, kjer bi ga bili morali učiti; tisti napol-izobraženci, ki drugega ne znajo, kot gromovito govoriti; tisti napol-izobraženci, ki mislijo, da so poklicani, da vodijo kar vso državo . . .
Kdor nas bi bil zadnje čase z viška opazoval, bi res mislil, da smo se vsega tako spreobjedli, da nimamo druge skrbi, ko da se gremo »liberalce« in »klerikalce«.
Ali smo res tako velik, tako bogat, tako mogočen narod, da nimamo ne večje skrbi in ne nujnejšega dela, ko da branimo kat. Cerkev pred vaškimi liberalci — ti liberalci pa da branijo Kristusov nauk pred klerikalci?!
Pri vsem tem pa je hiral naš kmet; nihče mu ni pokazal, kako mora uravnati v novi državi svoje gospodarstvo, da se bo uveljavil. Naši ljudje so se porazgubljali po tujih zemljah in le redkokdo v domovini se je brigal zanje. Propadali so Slovenci na Koroškem in v Primorju. Na naši severni meji so Nemci — »klerikalci« in »liberalci« v bratski slogi! — budno pazili na vsakega slovenskega kmeta, ki je prišel na kant, da bi kupili posestvo in naselili Nemca ali nemškutarja. — Nihče od nas ni imel časa, da bi se zmenil za take »malenkosti«; imeli smo važnejše posle: šli smo se rajši »klerikalce« in »liberalce« in se krvavo zabavali . . ,
Naša prosvetna in gospodarska društva rabijo torej vodnika, ki jim kaže pot, da se ne izgubijo v malenkostih, v prepirih med seboj, da ne škodujejo več kot pa koristijo; da ne izgubijo izpred oči splošne narodne koristi.
Narodna odbrana ne ustanavlja svojih društev, temveč druži tista, ki že obstajajo in imajo resen namen, dvigniti kulturo in moč našega naroda.
Kaj nas uči „Narodna odbrana"?
Po vojski smo začeli v društvih mnogo govoriti o stanovski kulturi. Imeli smo celo kmečke dneve v Mariboru, da bi dvignili kmečko stanovsko zavest. Bilo je mnogo lepih besed, več menda pa ne.
Kaj je pravzaprav stanovska zavest?
Rekli bi lahko: bodi, kar si! Svoj poklic spoštuj, izpolnjuj ga vestno! Ne bodi šviga-švaga: danes bi hotel biti čevljar, jutri pisar! Če si kmet, drži se grunta, spoštuj stare navade, skrbi za napredek! Kakor ne bi bilo Prav, če se bi duhovnik, ki mu je stanovska dolžnost, biti »drugi Kristus«, kiti evangelist ljubezni pravičnežem, še bolj pa grešnikom, bavil z raznimi trgovskimi neduhovniškimi posli, se pomikal po raznih drugih službah, namesto da bi »duše pasel«; kakor ni prav, če je učitelj vse prej kot vzgojitelj; kakor ni prav, če je advokat vse drugo, kot zagovornik pravice: tako ni prav, če se ti, kmetski fant in kmetsko dekle, izneveriš domu in gruntu.
Vsak v svojem poklicu bodi na svojem mestu! Tako je potrebno tebi; tako je potrebno za narod in državo! Tako je tudi po božji volji. —
Po vojski smo tudi mnogo govorili o »občestvu«. Pa je bil konec koncev vedno ta, da je bilo na vasi polno političnega prepira. »Občestvo« pa Pomeni slogo, medsebojno pomoč: kmetje se naj družijo, da s skupnimi močmi delajo za svoj napredek. Družijo naj se drugi stanovi; vsi stanovi Pa naj čutijo živo zavest, da so otroci enega naroda in ene države. Če trpijo na Hrvatskem, v Hercegovini — naj tudi nas boli. Pomagajmo bratom na Koroškem, v Primorju!
Ne bo nam bolje, če se bomo med seboj prepirali, ko še vemo ne prav, zakaj se prepiramo. Niti ne, če vsak samo za svojo malho skrbi. Zapomnimo si, da nismo več nedoletni otroci, ki se skriti pred zgodovino pretepajo med seboj, ampak da smo državen narod, ki ima pred Bogom in Pred zgodovino dolžnosti kot narod. Konec krvavim otročjim prepirom Političnih muh! Konec besedičenju! Vsak na svoje mesto, v svoj poklic! Kajti pust je minil.
Dr. Ožbalt Ilaunig.
Rodil sc je 1. 1876. na Reberci pod Obir-|ein, ljudsko šolo obiskoval v Žitari vasi, kjer faste znano koroško vino »Žitare«. Gimnazijo )e dovršil v Celovcu, bil eno leto v bogoslovju, nato pa šel v Gradec na vseučilišče in postal sodnik. Od 1. 1908. je pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in je zdaj sodni predstojnik. — Kot visokošolec je nastopal po Koroškem kot go-vornik resne in šaljive vsebine; znan je bil kot ‘Reberški Ožbej«. Pisal je za nekdanji celovški tednik »Mir« (n. pr. šaljive podlistke; Tine jo Barigeljc), zadnje čase piše za »Koroškega olovenca« in v »Slov. Gospodarju«. Spisal je zgodovinske povesti: »Slednji vitez Reberčan«, ‘Kapelski punt« — ti dve povesti je izdalo pol.
'O gospod, društvo koroških Slovencev — in ‘Cmi križ pri Hrastovcu«, ki ga je izdala Ci-Ulova tiskarna. — Četrta povest — »Hildegarda« —, ki se godi za poslednjega celjskega gr°‘a, je pripravljena za tisk. Sestavil je zgodovino svoje rojstne župnije in kroniko šent-
,eHarške sodnije. Ima tudi obilne zapiske iz i_____
IJunivo pojasnilo za zgodovino šentlenartskega okraja, ‘‘aunigove povesti.
ojega življenja, ki bodo nad vse za-Naše ljudstvo čita zelo rado
Žrtev spovedne molčečnosti.
Deveti prizor.
Mati, Julka, Karol, Lenkin.
L e n k i n : Dober večer!
Mati: Ah, gospod Lenkin! Lepo pozdravljeni! Ali ste nas prestrašili!
Lenkin: Kako to? Ali motim?
Mati: Ne, ne. Pa sami smo v župnišču. Sin je odšel, da sprevidi nekega bolnika; mi smo pa' pozabili, župnišče zakleniti.
Lenkin: Dobro, da ste pozabili! Prihajam po vas, gospa Melihar-jeva, in po otroka. Ko sem zvedel, da vas dozdaj ni bilo nazaj, sem prišel v župnišče po vas.
Mati: Hvala Bogu! Otroka je strah in nočeta tu prenočiti.
Lenkin: No, kar pojdita in vsedita se na voz!
Mati: Če vzamete otroka s seboj, gospod mojster, vam bom prav hvaležna; jaz pa ne morem iti. Ostanem tukaj do jutra, da hiša ne bo brez nadzorstva.
Lenkin: No, dobro! Saj bi vi morali sploh stalno bivati pri gospodu župniku. To ste si pošteno zaslužili! Vem, kako ste stradali, da je mogel gospod študirati.
Mati: To je tudi najiskrenejša njegova želja! Nemara, da se za to odločim zdaj, ko je postal župnik in potrebuje gospodinje.
Lenkin: Tako je prav!
Julka: Midva s Karlekom pa bova prihajala sem vsake počitnice.
Lenkin: Kako, če pa je vaju strah tukaj?
Julka: Ko bodo striček doma, se ne bova bala, kajne, da ne, Karlček.
Karol : Ne! Toda zdaj naju vzemite s seboj domov, mojster Lenkin.
Lenkin: No, le kar gremo!
Mati: Otroka, tu imata še ostale preste za na pot. (Tlači jih jima v žepe in oblači jima vrhnjo obleko.) Spodobno se mi vedita na vozu, v mestu se pa gospodu Lenkinu lepo zahvalita! Mamici recita, da sem morala ostati tukaj črez noč (vstran, bolj tiho), da čuvam mnogo denarjev. Toda drugemu nikomur tega ne pravita! (Na glas): Tako torej, z Bogom! Ostanita pridna! (Ju poljubi in pokriža na čelu, otroka ji poljubita roko.)
Lenkin (ji poda roko): Lahko noč, gospa Meliharjeva!
Mati: Lahko noč! Sicer pa moram z vami, da zaklenem vrata.
Lenkin: Ni se vam treba truditi črez stopnice v temi, če ima gospod župnik ključ seboj.
Mati: Ima.
Lenkin: Bom pa jaz zaklenil in ključ poslal po otrokih gospe hčeri. Pa ostanite zdravi! Z Bogom!
V s i : Z Bogom, z Bogom! (Lenkin in otroka odhajajo.)
Deseti prizor.
Mati sama.
Mati (kaže nemir, pospravlja posodo z mize): Prav rada sem, da mi ni treba doli k vratom. (Zaklene sobo.) Če bi kak hudoben človek vedeli
da sem sama s tolikimi denarji, gotovo bi se zgodila grozna nesreča. Denarje skrijem v spalnico (vzame iz miznice robec z denarjem). Kako so težki! (Odveže robec in pogleda vsebino, začudena): Za Boga! Toliko denarja! (Zveže zopet robec in ga odnese v spalnico. Vrne se.) Samo da bi se to dobro izteklo! Sin se bo težko vrnil pred polnočjo. To bodo dolge ure! Da bi kaj čitala! (Gre, vzame knjigo s police, stopi k mizi in gleda v knji-Šo . . . zunaj veter.) Zdi se, da nastaja hud veter. (Pristopi k oknu.) O, kakšna trda tema je zunaj! Morda pride kak nagel naliv. Otroka mu nemara še uideta, a ubogi Franc! (Veter narašča, od časa do časa bliska in grmi.) Res, težek je duhovnikov poklic! Ob vsakem vremenu, v zimi, v noči, mora kdo ve kam po svoji sveti dolžnosti. (Veter, blisk, burja.) Za čitanje nimam potrebnega miru. Bom rajši rožni venec molila, potem se Pa naslonim malo na postelj, dokler se ne povrne Franc. (Odhaja z lučjo, a se takoj vrne.) Za slučaj, da nima ključa od teh vrat s seboj, jih pustim °dprta. (Odide v spalnico in jo zaklene. Pozorišče ostane za hip prazno.)
Enajsti prizor.
Loser sam.
L o s e r (črez nekaj časa, obotavljaje se, se splazi z malo laternico bos po prstih previdno v sobo, skoči naglo k mizici, potegne iz telovnika ključek in ga hoče vtakniti v miznico): Kaj, ključek je vtaknjen? (Odpre naglo miznico.) Miznica prazna! Ta vražji skopuh! Denarje je skril črez noč. Gotovo k sebi v spalnico. Kaj torej sedaj? Dosedaj se mi je načrt izborno posrečil. Nihče me ni videl, ko sem se vračal v Staro vas. Tudi na železnici ni nihče opazil, da sem iz vlaka skočil. Kaj pa sedaj? (Prisluškuje Pri vratih v spalnico.) Zdi se mi, da spi. Če se ne prebudi, mu prizanesem; sicer mi pa ne preostaja drugo, kakor da ga —
Mati (iz spalnice): Franc, ali si ti?
Loser (odskoči in upihne svetiljko): Kaj, ta baba je še tu? In župnika ni doma? To mi pa še posebno prav pride! S to staro babo bom lahko "Uro gotov. Toda (prisluškuje proti hodniku), ali ne prihaja že župnik? V Past ne smem zlesti! Denar pa bo moj, naj velja tudi — kri! (Odhiti.)
2. dejanje.
(Soba v župnišču kakor prej, na mizi goreča svetiljka.)
Prvi prizor.
Župnik sam.
, Župnik (sedi pri mizi in moli brevir. Se pokriža z velikim križem): vedno se mi nočejo in nočejo polajšati težke bolečine. Tudi popoldanski Počitek ni pomagal. Prehudo me je namočil sinočnji dež. (Vstane, hodi P° sobi, si deva obkladek na glavo, poklekne na klečalnik in zopet moli brevir. Nekdo potrka.)
Drugiprizor.
Župnik, Loser.
, . Ž U p n i k (ne da bi se kaj ogledal): Naprej! (Loser boječe vstopi.) Ta-k£)\ Zdislava, v eni minuti sem gotov. (Moli nekaj hipov, naredi križ in se obrne k vratom. Začudeno): Vi ste, Loser? (Stopi bliže k njemu.) Mislil
sem, da ste že davno črez hribe in doline. Toda, za Boga, kaj vam je? Vam se je zgodila nesreča!
L o s e r : Da, gospod župnik, zgodilo se mi je, pravzaprav nekomu drugemu, nekaj groznega in jaz — jaz — bi — bi se rad — spo — spovedal.
Župnik (vpre resen, vprašujoč pogled v cerkovnika).
L o s e r : Gospod župnik, nisem pijan, popolnoma trezen sem, zgodilo se mi je v resnici nekaj strašnega, kar mi ne da miru. Tedaj sem se spomnil vaše včerajšnje pridige in zato se hočem spo — spovedati.
Župnik: Vi, Loser, da se hočete spovedati? Vi, ki ste še včeraj brezpogojno zametavali spoved?
Loser: Da, kljub temu prihajam zdaj k spovedi; pa vam se želim spovedati. A dovolite najprej eno vprašanje: Ako bi duhovnik grešniku ne hotel ali ne mogel dati odveze, ali je tudi v tem slučaju dolžan molčati, ohraniti spovedno tajnost, kakor ste včeraj o tem pridigo vali?
Župnik : Brezpogojno, o tem ni niti najmanjšega dvoma.
Loser: Prosim, torej, blagovolite me spovedati.
Župnik: Z veseljem vam ustrežem; toda, ali ste se že pripravili na sveto spoved?
Loser: Od enajstih dopoldne, ves popoldan do noči nisem na nič drugega mislil.
Župnik (pristavi stol h klečalniku in si obesi vijolično štolo okrog vratu): Pokleknite torej semkaj na moj klečalnik. Ni mi sicer dobro danes, a radost, da spravim z Bogom dušo, ki je čakal na njo že tako dolgo, ta mi bolj pomaga kakor kako drugo zdravilo. (Vzame s čela obkladek, se vsede in podeli klečečemu cerkovniku z velikim križem blagoslov.)
Loser (neprestano se ogleduje): Prosim, ali bi me ne hoteli spovedati rajši v spalnici? Tukaj me ne sme nihče videti.
Župnik: Bodite brez skrbi! V župnišču ni žive duše, tujega človeka pa zdajle tudi ne bo več k meni. Sicer pa lahko vrata zakleneva. (Stori tako.)
Loser: In vi, gospod župnik, ne boste nikomur pravili, da sem bil pri vas in se spovedal?
Župnik : Gotovo da ne! S tem bi že mogel prelomiti spovedno molčečnost. (Za se:) O kakšna nadloga me še čaka. (Na glas:) Torej, le pogumno, prijatelj! In če bi bili vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg.
Loser: Rdeči? Kdo vam je to rekel? Da, rdeči kakor kri. To moram izpovedati, drugače ne bom imel miru. Prelil sem kri, ki vpije v nebo za maščevanje. Danes, tukaj v župnišču — dopoldne — z dolgim nožem — v vaši kuhinji — sem zabodel g. Barletovo. Leži mrtva doli v shrambi. Ubil sem jo, da bi se polastil denarja, katerega ste ji vi izročili. Oh, kako žge in peče njena kri na moji duši. Rešite me, gospod župnik, teh muk, rešite me tega pekla v mojih prsih. Povedal sem vse.
Župnik (ves prestrašen zase): Ljubi Bog, daj mi moč in razsvetljenje v tem težkem trenutku! (Glasno): Ne tajim in ne skrivam pred vami — to sami vidite na meni — da me je vaša izpoved vsega pretresla in prestrašila. Zakrivili ste grozen zločin, storili ste greh, o katerem ste sami rekli, da vpije v nebo. A ne obupajte! Tudi umor more biti odpuščen. Kri,
ki jo je prelil Zveličar na križu, ima moč, izbrisati tudi take, da, še hujše pregrehe.
L o s e r : Bojim se, da me ne bo kdo tukaj zalotil.
Župnik: Rekel sem že, da ste lahko tukaj brez skrbi. V ostalem Pa vam je najbolj za to, da dobite odpuščanje svojega greha.
L o s e r : Dajte mi torej hitro odvezo, da morem še pobegniti!
Župnik : Prijatelj, taka odveza bi bila neveljavna. Prej vas moram Pripraviti na odvezo, da je boste vredni. Najprej morate svojo spoved izpopolniti; spovedati se morate vseh ostalih smrtnih grehov, ki ste jih storili od zadnje veljavne spovedi!
Los er (nepotrpežljivo): Ko pa je že 25 let od tega, kar nisem bil več pri spovedi. Saj ni mogoče, da bi se spomnil vseh teh grehov.
Župnik: Bog ne zahteva nič nemogočega, zadovolji se z izpovedjo tistih grehov, katerih smo se spomnili po natančnem izpraševanju vesti. Rad vam pri izpraševanju pomagam.
L o s e r : O svojem preteklem življenju danes vobče nisem razmišljal, mislil sem samo na storjeni umor in tega obžalujem, ker me straši misel, da me bodo obesili.
Župnik: Potem pa žalibog nimate pravega kesanja niti nad grehom, ki ste ga priznali.
Loser: Povejte mi kratkomalo: ali mi hočete dati odvezo ali ne? Ne utegnem več; moral bi biti že zdavna črez hribe in doline.
Župnik : Rečem vam ponovno: odveza bi bila neveljavna, če ne obžalujete vseh svojih grehov in ne obudite trdnega sklepa, da boste po svojih močeh tudi zadostovali zanje.
Loser: Pojutršnjem moram biti na morju; zdaj naj še zadostujem? Kaj pa je zadostovanje? Ali morem mrtvi vrniti življenje?
Župnik: Tega, žalibog, nikdar več. Ali kakor ste priznali, ste gospo Barletovo zato umorili, da bi se polastili denarja. Ta denar morate vrniti društvu, kateremu pripada.
Loser: Kaj, denar bi moral vrniti?
Župnik: Toda razen tega , . .
Loser: Kaj še razen tega?
Župnik: Lahko je mogoče, da bodo koga drugega po nedolžnem zaprli in obsodili radi umora. Tedaj bi morali vi pojasniti sodišču pomoto.
Loser: Tako? Denarje naj izročim, pa še sebe izdam?
Župnik : Ne, tega ni treba; samo če bi koga po nedolžnem sumili, ga bi morali vi braniti in oteti. Nasvetujem vam, kako vam je to mogoče, ne da bi sebe izdali.
Loser: Dovolj, dovolj, ne verujem vam! Najbolj pametno bi bilo, da bi tudi vas kar tule na mestu zadavil. Žal mi je, da sem vam vse priznal. Kdo ve, kakšne zanke ima ta vaša spovedna tajnost? Zviti, prekanjeni jezuit! (Odklene vrata in zbeži.)	(Dalje.)
Kdo hoče zastonj radio? Prosvetna zveza v Mariboru prireja loterijo; dobitki so vredni 50 000 Din; žrebanje bo 25. marca. Vsak naš naročnik dobi dve srečki: ena mu ostane zastonj, če za drugo pošlje 5 Din. Kdor je *e ni plačal, naj stori to zanesljivo do 24. marca opoldne. Bilo bi škoda, če bi zadel kak dobitek, pa bi srečka ne bila veljavna.
Mladi viharji.
(Zgodba iz našega življenja. — Lojze Viher.)
Učitelj je govoril, a so ga poslušali le nekateri. Matija pa je bil ves rdeč v glavo in bojevit.
»Čakajte še! Bomo kmalu pri koncu. Volitve še! Pri volitvah morate biti!« je zaklical kaplan nekaterim dekletom, ki so se muzala pri vratih, da izginejo.
»Meni se pa zdi«, je vstal gospod župnik, »da je gospod učitelj sicer poln lepih načrtov, toda nima še izkušenj z našim ljudstvom.« Gospod župnik se je vzravnal, pogledal s svojimi mirnimi očmi po dvorani in z lahnim nasmehom nadaljeval. »Zdi se mi tudi, da se je nalezel v mestu modernega duha, ki zahaja žalibog tudi v naše vrste; to je: duhovnika proč iz javnega življenja — duhovnika v cerkev in zakristijo! Res je danes duhovnik po deželi vodja pri naših zadrugah in posojilnicah, pri prosvetnih društvih in pri nekdanji naši politični stranki. Toda to ni, kakor pravijo nasprotniki, kot duhovnik rimske Cerkve, ampak kot šolan sin svojega naroda. Izobraženci so vedno voditelji. To pa mora gospod učitelj priznati, da duhovnik ni nič manj šolan kakor učitelji. Duhovnik ima isto gimnazijo kakor advokat. Da bi usposobili ljudstvo, da bi res samo vodilo svojo politiko, svoje zadruge itd.? Kdo bi bil bolj vesel kakor duhovnik! Toda kdaj boste nešolane ljudi tako usposobili, da bodo kakor mi, ki smo šolani?«
Po dvorani je bilo sicer tiho, toda le iz spoštovanja do govornika. Kaj se je zanimala Polančeva Katra za visoke misli mladega učitelja! Tudi Miha bi bil že rajši odkrevsal na južino. Neža pa, ki je bila pri Petranu za teto pri hiši, je' šepetala Ratejevi Ani, da se bo Petranov Cene ženil na Jamnikovo; Jamnikova Zefka je videla njune poglede in vedela, da govorita o nji in Cencu in je kar zardevala.
Učitelj je zopet dvignil roko, fantje zadaj pri oknu so se režali, kaplan pa je pomignil Troheju, ki je sedel za predsedniško mizo.
»Kratko, prosim! Bo že poldne!« je opomnil Trobej.
»Da«, je obljubil učitelj. »Gospod župnik, jaz nisem tisti, ki goni duhovnike v cerkev. To pa je res, da sem prepričan, da je marsikak duhovnik danes s svojimi mislimi več pri politiki in gospodarstvu kot pri svojem božjem poklicu. Vem tudi, da mnogi duhovniki trpijo radi tega, ker jim dajo neštete posvetne organizacije preobilo dela. Zato pravim: ljudstvo moramo vzgojiti, da bo vse svoje posvetne posle znalo samo opravljati, da ga naučimo, ne le izpolnjevati dolžnosti, ampak izrabiti tudi pravice. Danes imamo dva razreda ljudi: prvi so kimavci — drugi so puntarji; in ti drugi grejo med nasprotnike . . .«
Predsednik je zazvonil in prekinil učitelja, ki se je razvnel in hotel na tem občnem zboru rešiti slovensko ljudstvo.
»Prehajamo na volitve. Kdo ima kak predlog?«
Ženske so vstajale in se odpravljale, tudi možakarji so se ozirali k vratom. Kaplan se je dvignil z listkom v roki; hotel je menda prečitati svoj predlog.
»Čakajte le še nekaj minut!«
Učitelj in Matija sta se živo pogovarjala ter ozirala na gručo fantov pri oknu.
»Šteharnik naj bo!« je kričal nekdo od okna, da so se vsi ozrli na fante.
Šteharnik, ki je sedel spredaj, se je obrnil in nasmehnil ter odkimal, češ: nikar! Kaplan se je sklonil k Troheju in mu tiho nekaj govoril.
»Gospod kaplan imajo besedo!« se je oglasil Trohej.
»Šteharnik naj bo!« se je razleglo po dvorani kakor puntarski klic. Nemir je rastel, ljudje so odhajali k vratom, stali v tesni gruči in čakali, kaj bo. Kaplan je rahlo zardel, župnik je tudi stal in se obrnil k fantom, ki j>h je bilo šest ali sedem:
»Kaj torej hočete? Zakaj ne bi ostal stari odbor?«
Fantje so se potuhnili, potem pa se je oglasil Matija in dejal:
»Naj bo Šteharnik za predsednika —«
»Nočem. Drugega si izberite!« se je skujal Šteharnik, ki se je čutil osamelega na svojem stolu blizu župnika, in se tudi napotil k vratom. Fantje so se spogledali, v tišini pa so zaškripala vrata in najbližnji so zdrknili domov.
»Naj ostane stari odbor; na mesto Šolarja in Maka pa naj prideta gospod Mlakar in Mlinarjev Matija. Onadva gotovo ne bosta zamerila, če ne bosta izvoljena; saj niti na občni zbor nista prišla. Mislim, da bo tako vsem prav«, je rekel župnik, pogledal na Mlakarja in si dejal klobuk na glavo. Med fanti je sicer še nekaj vrelo, toda ko je predsednik vprašal, kdo je »proti«, se ni nihče oglasil; v hipu je bila dvorana prazna.
»Preslabo ste se držali«, je očital Mlakar fantom.
»Ima še vročo glavo«, je tolažil župnik kaplana, ki se je jezil na Mlakarja. »Mlinarjev pa je tudi prava vihra!«
(Dalje.)
Nova sv. maša v celjski bolnici 21. nov. 1928. Novomašnik č. g. Franc Hehnen, doma iz “flsseldorfa na Nemškem. Poleg novomašnika č. p. kapucin, ki mašuje v celjski bolnici, 10 i. p. misijonar Tavčar; zraven njega prednica blagih celjskih usmiljenk. Ostale mladenke so strežnice v bolnišnici in zveste čitateljice »N. d.«.
Črna kuga 1. 1680. v Št. Lovrencu na Pohorju. L. 1680. je divjala na več krajih po Evropi strašna kuga. Skoraj tako hitro kakor v vojski so padali ljudje pod koso grozne morilke. Zdravniška veda je bila takrat še na jako nizki stopinji; pomoči proti neusmiljeni pošasti ni vedel nihče. Edino Bog je zamogel ustaviti strašno pomorijo.
Tudi Sv. Lovrenc na Pohorju, skrit planinski kraj, ni bil izvzet. Župnija je takrat obsegala, razen sedanjih mej, vso puščavsko župnijo in sedanjo ruško občino Smolnik ter je štela okoli 5000 duš.
V	navadnih časih jih je pomrlo na leto 50—80; a leta 1680. je poskočilo to število na 382. Najhujše je bilo septembra in oktobra. Že avgusta jih je umrlo 40, septembra 111, oktobra 131. Novembra je začela kuga pojemati, a vseeno jih je še umrlo 67, decembra 19; januarja 1681. je bilo zopet normalno število 5. Dne 23. septembra, 7., 8., 11., 12., in 21. oktobra je bilo po osem pogrebov na dan. Zgodilo se je, da še niso enega mrliča odnesli iz hiše, že so drugega polagali na »pravdo«. Od Kormota v Činžatu in Dešnika v Recenjaku so jih sedem znosili na pokopališče. Pri Kolarju v trgu jih je umrlo osem; pri Jeromčetu pa menda vsi, kolikor jih je bilo pri hiši; saj izkazuje mrtvaška knjiga, da sta umrla gospodar in gospodinja, dva sina in dve hčeri, hlapec in dekla ter sedem let stara deklina hči.
Izumrle so cele rodbine in gotovo je ostalo več hiš popolnoma praznih. Ubogo ljudstvo je bilo do skrajnosti zbegano in prestrašeno. Dan na dan so peli zvonovi svojo žalostno pesem. Takratni župnik, benediktinec Peter Brenčun je nazadnje celo zabranil umrlim zvoniti, da se itak preplašenih prebivalcev ne loti popoln obup. (To navado so ob času kužnih bolezni ponekod splošno rabili.
V	Št. Lovrencu je še 1. 1825. župnik Jurij Muster na osepnicah umrle brez zvenenja (ohne Gelaut und Gepriinge) čisto na tihem pokopaval.)
Največjega junaka se je skazal v času neizrečene stiske in sile kaplan o. Avguštin Ternošek. Peš in na konju je dirjal po obširni župniji, vzpodbujal in osrčeval zdrave ter tolažil in pripravljal za pot v večnost bolne in umirajoče. Bog sam je poplačal njegovo apostolsko go-
rečnost in požrtvovalnost s tem, da se ga bolezen ni prijela, čeravno je prišel v dotiko z več sto okuženimi bolniki. Kakor pridni otroci skrbnega očeta, tako je ljudstvo ljubilo in spoštovalo neustrašenega duhovnika. Po smrti župnika o. Damascena 1. 1692. je blagi menih postal njegov naslednik. Žal, da je le kratko dobo župnikoval v Št. Lovrencu. Jeseni 1. 1699. se je mudil na Breznah, kjer je padel s konja in se smrtnonevarno potolkel. Spravili so ga na Falo, kjer je dne 18. novembra umrl. Pokopali so ga v cerkveno grobnico v Puščavi.
Veliko obljub in božjih potov je storilo ljudstvo takrat za odvrnitev strašne šibe božje, Lovrenčani so — po ljudski pripovedki — romali najprej k sv. Arehu in pozneje črez visoko (1300 m) in široko, takrat zarastlo pohorsko planjavo, kjer so še gospodarili medvedi in volkovi, k tinjski podružnici sv. Treh kraljev. Ob ljubili so tudi, da hočejo postaviti v farni cerkvi oltar sv, Boštjana in vsako leto obhajati Boštjansko nedeljo s procesijo pred pozno službo božjo.
Bog je uslišal prošnje in molitve; kuga je jela ponehavati in bridko preizkušeno ljudstvo si je oddahnilo.
Obljube naši predniki niso pozabili. Na mestu, kjer je stal oltar sv. Erharda, so postavili oltar sv. Boštjana in sv. Roka. Imeli so ta oltar v posebni časti in so to lepo čednost izročili in zapustili tudi potomcem. Boštjanska procesija se še po 250 letih — redno vrši vsako leto, brez ozira, ali je lepo vreme, ali dež in vihar, ali mrzli snežni metež. Smolničani res ne prihajajo več, pač pa se Puščavčani primeroma še v precejšnjem številu udeležujejo procesije in službe božje.
Vredno je še omeniti, da so 1. 1753. pokopali pred oltarjem sv. Boštjana dne 4. majnika umrlega župnika in zlato-mašnika, 80 let starega o. Roberta Pl»-parta. — J—b P—č.
Črna. Čital sem, da se bodo vršili razni gospodarski tečaji. Za naše kmete bi bil zelo potreben pouk iz gozdarstva in za lesno kupčijo, ker nimajo nikogar, ki bi jih o tem poučil. Kdor rabi denar, je pač na milost in nemilost izročen trgovcem. — M.
Pomlad. Nikoli si še nismo tako želeli pomladi kakor letos, ko nam je pokazala zima neusmiljene svoje kremplje. O, da bi jo že pripeljalo toplo solnce z rožami in s ptički!'Tedaj bo čas, da vzklijejo novi poganjki tudi na naši lipi in dekliških gredicah. — Fant iz Vurberga.
Spomin na solnčno Vipavo. Z ruskega bojišča so me bili poslali nazaj na konec Kranjske: v Ajdovščini sem izstopil. Kam sredi noči? Nič okroglega ni bilo v ^epih. Pa se pojavi pred menoj ženska: “Kam, vojaček?« »V Vipavo!« »Vi ste vendar bolni! V Vipavo pa je daleč. Nocoj ostaniti pri nas!« Prav po slovensko 80 mi postregli; drugo jutro pa sem jo raahnil v Vipavo. Dohiti me voz in na njem mlad gospod: »Ve — ve! Prisedite, vojaček! Za oba je prostora dovolj!« Do same kasarne me je zapeljal. Tu sem izvedel, da se je moja baterija preselila v Maribor. V Maribor! Ko sem očakoval drugi dan, da se povrnem, me je zanesla Pot k županu. Kakor sina so me sprejeli ln gostili. Ko sem drugi dan odhajal na vlak, je prihitela hčerka za menoj: »Gotovo ste brez denarja; na-te!« »Hvala, dobro dekle! Saj ne rabim.« »Vzemite no! Iz svojega vam dajem.« Vzel sem in odhajal. Skozi figovo drevo je takrat zacvilila burja kot bi jokala ob slovesu. O, "ipava in dobro ljudstvo, kako Vam je zdaj pod tujčevo peto? — Ciril Miklavec, Ribnica na Poh.
Beltinci. V Prekmurju smo še precej zadaj, kar se tiče društev in listov. Trudil se bom za Naš dom, da ,se razširi. — Rud. Kuzman.
J^nton Ocvirk, doma iz Latkovevasi, je “d dolgo let najagilnejši društveni delavec v št. Pavlu pri Preboldu, znan po Vs«j Savinjski dolini. Sedaj stanuje v Arji-vasi pri Petrovčah.
Orel iz Komende. Ko sem reševal božično »uganko«, mi je rekel neki fant: »Rajši zapijem teh' 12 Din.« To je stara slovenska žalost. Kaj, ko bi si izbrali en teden na leto, ko bi bilo prepovedano točiti pijačo? Teden treznosti.
Dol pri Ljubljani. Iz ljubljanske škofije se bomo morali tudi bolj oglašati v Našem domu, da bomo prekosili zgovorne Štajerce, posebno tiste iz Haloz in Vur-berga. »Roparski poglavar« lani mi je bil prav všeč. Bog živi! — Jožef Laboda.
Ptuj. Pridno se pripravljamo za II. orlovsko akademijo, ki se bo vršila dne 19. marca. Prisrčno vas vabimo nanjo. Bog živi! Josip Bolcar.
Nova cerkev. Geslo našega časa je: prostost, svoboda! Mladina noče več poslušati, hoče biti sama svoj gospod. Uboga mladina, ki ne ve, da je le tisti resnično svoboden, kdor samega sebe premaga! — Doler Št.
Davkov plačujemo v Sloveniji na leto okroglo 250 milijonov; zapijemo pa vsako leto okroglo za — 1000 milijonov dinarjev. Razmislite, pa povejte, kaj bi storili lahko dobrega s tem zapitim denarjem!
Predavanja in knjige. Predavanja so trojna: ali predava predavatelj zgolj radi sebe, da napolni ljudem oči s svojo osebo, da ga spoznajo, da se jim prikupi — radi svoje koristi; ali pa so predavanja umetniška, da občudujejo ljudje način predavanja; ali pa so prosvetna, kjer stopa predavatelj popolnoma v ozadje: tolmači slike ali pa tolmači stvari, ki so zapisane v listih in knjigah in navaja ljudstvo, da se zna samo učiti iz listov in knjig. — Zdi se, da prosvetna predavanja ne hodijo vedno to ozko pot s knjigo.
Knjiga in prosveta. Kje delujejo prosvetna društva najbolj uspešno? — Ne, ne bom šel gledat, kje so imeli največ sestankov, niti ne, kje imajo najlepše zapisnike. — Pogledal bom, kje imajo največ Mohorskih knjig. Pa še v Cirilovi tiskarni bom vprašal, odkod prihaja največ naročil za knjige.
Ljubljanska Prosvetna zveza nam kaže pot. Trem rečem se predvsem posveča: radiju, kinu in knjižnicam. (Kdor hoče zastonj radio, naj ne zamudi loterije Prosvetne zveze v Mariboru.)
File-tečaj (tečaj za mrežanje) na Prevaljah.
V Ljubljani je državni Osrednji zavod za žensko domačo obrt, ki ga vodi z velikim uspehom ravnatelj g. Božo Račič. Po najbolj potrebnih krajih je ustanovil tečaje za žensko domačo obrt. Dekleta se izučijo kakega posebnega ročnega dela — na Prevaljah n. pr. mrežanja —, od Osrednjega zavoda pa jim pošiljajo delo. Osrednji zavod mora seveda skrbeti, da ima čim več kupcev za taka dela. Tu se mnogo trudi in ima veliko uspehov ravnatelj Račič, ki je zanesel izdelke slovenskih deklet daleč v svet. Prevaljski tečaj, ki je edini v mariborski oblasti, vodi gospa Micka Lodrant. Deklet je blizu 50 in zaslužijo na mesec — kakor pač so pridne! — od 300 do 600 Din. Rudnik na Lesah jim daje prostore in kurjavo, občina prevaljška pa jim skrbi za opravo. Tečaj je že od leta 1921.
(Urejuje Mar. Štupca.)
Iskrice z dekliških izobraževalnih tečajev.
Na mnogih krajih si žele naša dobra dekleta izobraževalne tečaje. Ker pa ne morem ugoditi vsem željam, sem sklenila, da otvorim tak dekliški tečaj v »Dekl. gredicah«. Tu nam je prostor sice* tesno odmerjen, zato hočem zapisati vsakokrat le nekaj iskric. Kdor pravočasno ujame iskrico, zaneti lahko z njo ogenj; tako se bodo okoristila pametna dekleta ob naših iskricah.
Vsak tečaj ima navadno troje vrst predavanj. Prvo predavanje govori o vzgoji dekliške duše, dekliškega značaja; drugo — zdravniško predavanje — daje navodila za zdravje; tretje predavanje govori o delovaniu v dekliških organizacijah. Tako bom tudi iskrice razvrstila vsakokrat v tri skupine.
A.
Prvi in glavni poklic vsacega dekleta je materinstvo, to je volja božja. Zato je usposobljena duša in telo za duhovno in telesno materinstvo. Kakor je duša višja od telesa, tako je duhovno materinstvo višje nad telesnim. Duhovna mati vidi v lastnem otroku otroka božjega, pa tudi v vsakem tujem otroku, v vsakem siromaku, v vsakem bolniku, v vsakem bednem človeku kakor v vseh članih družine (poslih in delavcih) tistega, o katerem je rekel božji Zveličar: »Kdor sprejme enega izmed teh v mojem imenu, mene sprejme; glejte, da ne zaničujete katerega izmed teh malih . . .« Duhovne matere so vse deviške duše, ki iz višjih nagibov izvolijo lilij0 namesto mirtnega venca, bodisi, da žive po samostanih ali v svetu. Uprav one, ki ostanejo v svetu, vrše lahko velika apostolska dela, skrita sicer pred ljudmi, a tembolj znana vsevednemu božjemu Očetu.
B.
Zdravje vse družine je v prvi vrsti položeno v roke gospodinje, bodisi da je
to mati sama ali kuharica ali služkinja, ki opravlja gospodinjske posle. Snaga in red sta temelja zdravja pri hiši.
C.
Današnji časi zahtevajo po dobrih organizacijah, ki vodijo našo žensko mladino k »zveličavni narodni omiki«,
kakor je že naglašal Slomšek. »Vse prireditve, vsa društva, vsako socialno in kulturno delo je prazno, ako ne obvaruje naše mladine slane in mraza ali celo uničuje v njihovih dušah življenje milosti.« (Klug.) Jedro in smoter vsega našega dela v organizacijah mora biti načelo: »Boj modernemu poganstvu!« — M.
Št. Jurij ob juž. žel. Pletalke novega zvona 1.1926. Na sredi čč. gg. Jožef Bezjak, ki je sedaj v Skalah, in Alojzij Drvodel, zdaj pri Sv. Križu na Slatini. Oba gospoda sta se zelo trudila za zvon, marsikako slišala, pa s svojo vnemo dosegla uspeh na čast vsi fari. Med drugimi sta na sliki Jožefa Gajšek, ki je že 16 let za prednico pri Mar. dr., in Milka Soline, vneta prijateljica »Našega doma«.
Lurška knjižica. Kakor sem obljubila, vam ljuba dekleta poročam, da je bilo tisoč knjižic na DZ razposlanih. Z navdušenimi besedami so se' nekatera zahvaljevala; tudi nekaj naročil je dospelo. J’Cumcvno pa mi je, kako so trije zavit-kl prišli nazaj s pripombo; »se ne sprejme«. Ali je mogoča kje dekliška zveza, k> tako spi, da niti deset deklet nima več zanirnanja za tako ljubko knjižico? Ali Pa je naš naslovnik tako zastarel, da so nam tiste, ki so bile vknjižene kot pred-sednice, vrnile zavitke, ker niso več Predsednice, ali kaj? Res, le tri so to ?tprile, pa še teh treh bi ne bilo treba. Kjer ni DZ, so Marijine družbe, in ta knji; ■fma je prav primerna za vsako članico Prarijine družbe. Ko so začeli tiskati hniižico, sem bila vprašana, koliko knji-Zlc bo treba? Tedaj sem izračunala ta-ao; 65 dekliških zvez, vsaka vzame po knjižic, 200 Marijinih družb, vsaka po ,5 knjižic, nekaj knjižic pa bo šlo med Pakliško šolsko mladino, nekaj gotovo Uc*i v sosedno ljubljansko škofijo. Deset-
tisoč pridnih deklet pa bo le po vsej Sloveniji. Ali sem prav odgovorila? Letos bo 16. aprila petdesetletnica pridne Bernardke, ki se ji je Lurška Gospa prikazovala. Bernardka je prišteta blaženim in je vzor dobrim dekletom. Kako lepa priložnost za naše DZ, da prirede male dekliške slavnosti. Pa poznati je treba življenje Bernardke. Tu služi knjižica, M.
Sv. Štefan pri Šmarju. Tudi za naše fante velja tista pesem, ki jo je zložil Štefan od Nove cerkve. Ako bi fantje za tiste denarje, ki jih dajo za tobak, naročili Naš dom, bi ga toliko prihajalo, da bi potovka Treza omagala pod obilnim bremenom. Pa naši fantje so usmiljeni, je nočejo mučiti. Tudi dekleta niso veliko boljša, marsikatera bi si Naš dom lahko naročila, pa za tako stvar denarcev ni, pa jih ni. — Pod vodstvom našega vrlega župnika smo ustanovili izobraževalno društvo.
Škale pri Velenju. Slovesno smo zaključili leto v naši bralni sobi s posvetitvijo Srcu Jezusovemu. V nepozabnem
spominu nam ostanejo vzpodbudne besede č. g. voditelja in ljubeznive deklamacije šolarčkov. Zavedali smo se sreče, biti v službi božji Brezmadežne, ne zavoljo ljudi, ampak iz apostolskega poklica; da, navdušili smo se za apostol-stvo zgleda, dela in molitve. Zlasti pa smo sklenile, gojiti pravo sestersko ljubezen med seboj ter s krepostnim 'življenjem dajati dober zgled mlajšim. S požrtvovalnostjo hočemo podpirati našega dijaka in skrbeti za lepoto bivališča našega evharističnega Kralja. Sveste smo si, da tako vršimo najuspešnejše apostolsko delo kot članice DZ. Naj delo in trud nam pač Bog blagoslovi! — Amalija.
Hajdina. Dekliška zveza ima redne sestanke; tudi igre prirejamo. Ustanovile smo »socialni sklad«, da skrbimo za uboge članice, posebno pa za otroke. Upamo, da se bo polagoma bolj razmahnil; zdaj je pač šele začetek. Kljub temu smo priredile božičnico in obdarovale uboge otroke vse župnije; najsiromašnejši so dobili obleke, drugi kaj za pod zob. Prihodnji Božič bo, ako Bog da, bogatejši. 9. in 10. februarja se je vršil ženski prosvetni tečaj pod praporom Lurške Gospe. Trikratno skioptično predavanje o lurških dogodkih je imela preds. osredn. vodstva DZ ga. Mar. Štupca; do solz nas je ganila. O dobrodelnosti nam je govoril kot pravi filozof naš voditelj preč. g. Ver-banjšek, o zdravju pa naš priljubljeni zdravnik dr. Vrečko. H sklepu je bila ljubka akademija s prelepo igro »Sv. Neža«. — Marsikaj imamo še v načrtu. Pa nikar ne mislite, da gre vse gladko; včasih dobimo tudi mi kako poleno pod noge. Toda več ko je težav — več imamo poguma. Živela Dekliška zveza! —- Poročevalka s Hajdine.
Hajdina. Marija Antoničeva je imela v DZ govor o socialnem čutu. Govor, ki si ga je prav lepo in sama sestavila, poudarja temeljno načelo našega delovanja; da ne merimo svojih dejanj (ali nedejanj) po sebi in svoji koristi, temveč po koristi, ki jo ima od nas vsa družina, vsa srenja, župnija, ves narod in človeštvo. To je krščanska ljubezen. Saj je največja slovenska napaka ravno sebičnost. (Mar ne pijančujejo Slovenci ravno iz sebičnosti? Rajši požene po grlu, kot da bi za kaj dobrega žrtvoval.) Na Ptujskem polju so se obhajale gostije od pondeljka do petka; za hiralnico sv. Jožefa v Muretincih pa niti potrebne začimbe ni bilo mogoče dobiti. Usmiljeni
Samarijan ni govoril dolgega predavanja o krščanstvu, ampak pomagal je. Slovenci smo po jeziku zelo krščanski, po dejanjih pa prav malo. Smo bolj kristjani starega testamenta; takih, ki se za kršč. načela stepejo, še imamo; Samarijanov pa prav malo. Pri vsem tem smo še nekoliko farizejski: pri evangeliju o usmiljenem Samarijanu se zgražamo nad neusmiljenim duhovnikom in levitom, ki sta šla mimo ranjenega nesrečnika — češ, nas je Gospod gotovo prištcl med Samarijane. Kakšni smo? Ali nismo kakor tisti duhovnik in levit?!
Dekle od Sv. Lovrenca na Pohorju. Tudi pri nas smo si postavili društveni dom. Veljalo nas je mnogo truda, pa smo le dosegli cilj. Največ zaslug imata preč. dušna pastirja g. Oblak in g. Rančigaj. 20. januarja smo imeli slavnostno otvoritev: zjutraj skupno sv. obhajilo, potem posvetitev presv. Srcu, popoldne akademijo, ki jo je poselilo tudi nekaj Orlov iz Ruš. G. dr. Jeraj nam je govoril. Bog daj, da bi bil novi dom blagoslov našim družinam, da bi budil ljubezen in zvestobo do očetnega doma, do narodnega doma naše Jugoslavije in do nebeškega doma.
Msgr. prof. Vreže je daroval »Našemu domu« 100 Din. Bog plačaj plemenitemu mladinoljubu!

Križem po Jutrovem. Cirilove knjižnice 28. zvezek. Din 13.—. Povesti po mnogo čitanem nemškem pisatelju Karlu Mayu. Cirilova tiskarna bo izdala zbrana njegova dela.
Dr. Ožbolt Ilaunig: Kapelški punt. —-28 Din s poštnino. Lepa koroška zgodovinska povest.
Knjige naročajte pri Cirilovi tiskarni v Mariboru!
Domača knjižnica. Danes ni več hiše brez knjig. Toda kake sirote so! Razmetane ležijo, zaprašene; otroci jih trgajo in razvlačijo. Nikar ne bodite tako neomikani! Preskrbite si polico ali omaro in lepo zlagajte knjige. Kjer imajo čedno domačo knjižnico, tam so umni in izobraženi ljudje.
ID
Želimo našim naročnikom obilo sreče dobitke zadeli naši naročniki.
pri loteriji Prosvetne zveze, da bi vse
Uprava »Našega doma«.
. Dragonar Čibonar je bil sluga gospodu ritmajstru baronu Patronu. Vsako jutro 1011 je prinašal kavo, toda vedno je je Pol polil.
Baron: »Verdammt — prokleti kobila ''ordammtes! Če boš še kdaj samo enega kapljic politi, bom jaz te obesiti datil ''erstanden?«
Dragonar: Javol, her ritmajster!«
Drugo jutro je prinesel Čibonar kavo, Pa se je ritmajster kar začudil: prav nič ^ ni polil. Rekel ni nič. Tako je bilo nekaj dni in ritmajster se kar ni mogel načuditi, da dobiva vedno zvrhano skodelico.
»No alzo, zakaj pa zdaj gre, ti bedasta koštrun«, ga je pohvalil. Čibonar se je sfrumno postavil in salutiral: »Javol, her ■attnajster! Zdaj gre!«
‘Najbrž mu kaka kuharica nosi kavo mojih vrat«, si je govoril ritmojster, k° je ostal sam. »Ta capin bi gotovo ne Prinesel polne skodelice čez stopnice.
, Ritmojster se je zakrohotal: »To kuharico bi rad videl!«
Res, drugo jutro je prežal pri vratih in k° je prilomastil Čibonar na vrhnjo stop-
nico, je stal ritmojster tik pred njim. Čibonar se je grozovito ustrašil, ker je mislil, da bo gospod še v postelji. Lica so mu bila napihnjena kakor poln meh, oči pa je izbulil in strmel.
»Sam? Ali nosiš sam kavo?«
Dragonar Čibonar je molčal, napenjal usta, ko da mu hočejo počiti in bulil z očmi, kakor da ga duši sam peklenšček.
»Zini! Ali si mutast? Ti bedasta kobila, koštrun, figa konjska! Kaj?« Divje ga je gledal ritmojster, Čibonar pa se je napenjal, hipoma so mu usta počila in iz njih je brizgnilo v ritmojstra pol skodelice — kave: »Javol, her ritmajster«, si je dragonar oddahnil. Ritmojster baron si je besno brisal obraz, po baronsko zaklel in zdivjal:
»Tako si mi nosil kavo! Svinja! In jaz sem jo pil!«
»Javol, her ritmajster! Pod stopnicami sem jo odpil, pred vrati sem jo pri — pri«
»Pripljunil!« je bruhnil ritmojster in vrgel dragonarja po stopnicah. Ko se je dragonar pobral, se je strumno postavil in salutiral: »Pokorno javljam, her ritmajster, da sem kavo razlil.«
1. Istopisnica.
(»Kopriva.« — 5 točk.) -------, kdor ceni -.
3. Križaniča.
“(Ivan Hudoklin, Brusnice. — 10 točk.) a	a	a
abdeeeegghh *	i	j
1	m	n
nnorrršttuu u	v	v
Ako črke pravilno razvrstiš, dobiš pet krstnih imen.
5. Črkovnica.
(Frk. — 8 točk.)
S	;	i	o	n	a	d	1	e
k	š	n	a	d	a	e	r	s
e	e	me	ei	dj	ro	aš	o	i
p	s	Iz	a	V	i	on	z	r
r	i	da	r	k	a	Oj	e	p
i	a	jr	i	j	o	sv	s	e
š	v	cs	nj	er	ud	uj	e	d
e	n	e		i	m	u	b	O
i	m	u	b	o		o	r	e
2. Skrit pregovor.
(Marija Praprotnik, Vuzenica. — 3 tčk.) VOAčCJJKNOSLEJRE
4. Ograja.
(Lovro Zgonc, Maribor. — 7 točk.)
	i		2		B	M		5		6	
I7					3	4					
											3
I8											
											
Besede pomenijo: 1. mož pravice; 2. dar božji; 3. sorodnik; 4. rastlina; 5. trg v zased, ozemlju; 6. afriška puščava; 7. ime in priimek slov. pisatelja; 8. eno njegovih del.
6. Križaniča.
(Ru — — i. — 7 točk.)
1	2	3
	a		b		b	
1*	i	k	k	k	k	71 mesto v 1 Jugoslaviji
	i		m		m	
ln	n	O	o	o	o	mesec,
F	o	r	p r	t	p t	zemljepisni 1 izraz.
	t		v		v	
Rešitve pošljite do 18. marca. Dva izmed tistih, ki dosežejo 35—40 točk, dobita p° žrebu vsak Slomškovo sliko, eden tistih, ki dosežejo 25—30 točk, lepo knjigo.
Rešitev ugank: Posetnica: Ravnatelj blaznice. — Podobnica: Podčetrtek. — Križaljka: Vodoravno: 1. Blaž; 5. protin; 7. papiga; 8. posest; 14. kola; 15. Tibera; 20. novinar; 22. va; 23. neroda;	24.	Alani; 25. požar; 27. alt; 28. T. D.;	30. jak, 32.	od,
34. mora; 36. ti; 37. Pag; 38. girant;	39, lov; 40. in; 42. šega; 44. pa; 45.	zal, 46. ka,	47.
ped; 49. Kana; 51. moka; 54. Ogri; 55. Sara. Navpično: 1. Brak; 2. lopov; 3. Atila; 4. Žiga; 5. P. P.; 6. na; 9. on; 10. so; 11. Eva; 12. sila; 13. tnalo; 15. težak, 16. Irak, 17. bor, 18. ed; 19. Ra; 21. Ant; 23, noj;	26.	Kopitar; 28. turek; 29. Draga; 31. šivanka; 33. dan,
34. miš; 35. Ana; 36. top; 41, ha;	43.	re; 45. za; 48. dm; 49. kg; 50. ni, 52.	os, 53. ar.
Kako so reševali naši ugankarji? (Številke v oklepajih povedo dosežene točke.) Tončka iz Poljčan (15); Franc Vajncerl (20); Franjo Tanjšek (10); Nande Hrastnik (20); Jug Franjo (20); Micka iz Laporja (15); Julka iz Poljčan (15); Avguštin Sibanc (0); Pla' ninski Orel (15); Joško iz Vojnika (15); Radioamater (15); Karolina Sotošek (15); Ivan Kos (0); Šolske sestre na Golniku (15); Zajc Jožef (0); Rednak Helena (10); Jožef Mlakar (20); Ivan Sodja (20); Lovro Korošec (20); Branimir (15); Josip Hočevar (20); Urška >* Rečice (20); France iz Ksaverija (20); Jurjevič Franc (15); Jožef Novak (20); Bogotni* Črtom r (20); Šimen Sirotnik (20); Anton Slodnjak (20); M. Zdolšek (15); Dragomir Bajt (15); Marija Praprotnik (20); Lovro Zgonc (15).
Nagrado so dobili: Jožef Mlakar; Jožef Novak; Helena Rednak.
KMETOVALCI!
Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom
domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom
ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna.
Tudi
žlahtna vinska trta
je za apneni dušik prav posebno hvaležna.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec:
Tvornica za dušik d. d. Ruše
pošta Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se tudi dobiva mešanica
„Nitrofoskal Rušeu,
napravljena na poseben patentiran način iz gnojil:
apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat
Svetovnoznani
Najlepše
in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS.
zdravilni vrelci:
„TEMPEL"
„STYRIA“
„DONAIP1
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter.
Pred- in posezona:
1. V. do 15. VI. in od 1. do 30. IX. Glavna sezona:
15. VI. do 31. VIII.
Najboljši čas za zdravljenje je pred in po glavni sezoni!
Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Igra vojaška godba. Največji komfort. — Radio. — Zdravniki-specijalisti. — Ront-gen. — Prometne zveze zelo ugodne. -— Na železnici posebni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča.
Izdaja za Prosvetno zvezo v Mariboru dr. Josip Hohnjec. — Urejuje prof. dr. Fran Sušnik Predstavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. —- Vsi v Mariboru.