oštnina plačana v gotovini.
A R I J I N LIST
JUNIJA 8. 1937.
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sy. Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezulovogd brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1938 tiidi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar, Lista se sltlžijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih I dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov.krajina.
TIskarna Balkanyi Ernesta v Lendavi,
Dari.
Na dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvall v Din. sledeči: Balažic Marija, Francija 9, Špilak r. Škafar Bara v Franciji iz Žižkov 50, listje 10, Uprava zdravilišča Golnik 100, Džapo Veronika, Francija 10, Halas Martin iz Črensovec v Canadi 25, RItlop Marija, Črensovci 10, Farkaš Jožef i Magda, Filovci, v zahvalo za ozdravlenje deteta 10, N. Trnje 5, Gjura Jožef, Sr. Bistrica v zahvalo sv. Antoni 15, Horvat Alojz iz Kruplivnika v Franciji 5, Zakojč Mihal iz Odranec v Franciji 10, Zakojč Franc i žena iz Odranec v Franciji 10, Žižek Kata i Plej Kata nabrale na senji v Črensovcih 32.25, Supi Angela, Francija 5, vrnjeno (od štemplinov) 10, Neimeniivana iz Črensovec v zahvalo sv. Treziki i Mar. Pomočnici i prosi za nadalno zdravje 10, Gaber Franc, Francija, v zahvalo za ozdravlenje 10, Kmetska knjižnica Radeče 10, N. N. Trnje 3. — Na sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči sta darfivale Zelko Klara i Bara iz Fllovec po obliibi 20 Din. — Izplačano na isto 20 D. — Oča sirot poyrni obilno vsem 1 Odbor.
Na podporo Marijinoga Lista so daruvall v dinaraj sledeči: Gjura Jožef, Sr. Bistrica 5, Smej Štefan, Beltinci 2, Supi Angela, Francija 30, Gaber Franc, Francija, v zahvalo za ozdravlenje 10. — Marija Vam bodi bogata plačnica! — Vrednik.
Nasledil jte!
Smej Štefan, splošno poštuvani tajnik beltinske občine, naš dugoletni naročnik, je teško zbetežao na teško ozdravlivom betegi, Kama inam je pe-Iata njegova stopnja v toj preizkušnji, kak k materi Mariji. Njej se je zročo popolnoma v dtiši, v teli i v vrednosti, štera je mala, skromna. I naj potrdi z djanjom svojo zročitev, je naprejplačao zvfin letošnjega leta na tri leta Marijin List pa ešče dodao 2 Din. podpore. Kde je liibezen do Marije, tam se
LETO 33.	8. JUNIJA 1937.	ŠTEV. 6.
Mamika, potolaži svojega Jezušeka.
O liiba, Gospa, presvetoga Srca! Prosi za nas! Prosi za nas, da najdemo smilenje pri Srci tvojega Jezusa, našega Zveličitela, štero smo telikokrat razžalili. Prosi za nas, da živemo sveto, svetniško živlenje na tolažbo Jezušovoga Srca, štero je med vsemi srcami na zemli naj bole žaljeno, naj bole ranjeno, najsurovnej prebodjeno. Prosi za nas mladence, da bomo čisti i trezni, da bomo ostavili nepokornost, nočne te-pešije, grešne prilike na tolažbo tistoga Srca, ki si je ti nosila pod tvojim maternim srcom. Prosi za nas dekline, da bomo ponižne v obleki kak ti, čiste v pogledi kak ti, skromne v obnašanji kak ti, v molitev vtoplene pred Jezušom kak ti, da bomo lelije trdne i močne, kak ti deviška mati, lilijska mati večne lilije, Jezušovoga Srca. Prosi za nas zakonske, da bo naša postela zakonsko čista, naša zakonska vernost ne* zlomliva, naša medsebojna liibezen nevgasliva, da sprejmemo teliko duš z boži rok, kak nam je od vekomaj odločo Večni i je za angele odgojlmo, ali pa mesto dece damo Bogi svojo popolno čistost, če nam siromaštvo ne dovoli dece od-gojiti v zadostnom števili. O liiba Gospa, presvetoga SrcaT Prosi za nas starce i starice, da se na blaženo smrt lepo pripravimo! Za nas delavce i delavke doma i v tujini, da nas napuni duh Družine. Za nas bogate, da mo smile-
noga srca / Ža nas greš-šnike, da pot blodnje ostavimo i si dušo rešimo. Za nas duhovnike, da sveto živemo i liibi-mo siromake, kak nam predpišejo namestnik tvojega Jezuša! O liiba Gospa, presvetoga Srca l Prosi za nas / Tvoja prošnja je najslajša tolažba Jezušovčga razža-Ijenoga Srca.
Matere! Jezušovoga Srca veselje so lelije. Marija njemi je dava. Lelije so duše vaše dece. Je tak odgajate, da so lelije? Brez Marije je ne morete za lelije odgojiti. Marijo prosite vsaki den za nje. Mariji na veselje je gonite k Jezusi, k prečiščavanji gos-tokrat, te leiijeostanejo. Ova-či vsehnejo.
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše K^alice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža službenica: Marija z Agrede)
Strta kniga.
/. Sveti Jožef spozna, da je Marija poprijela. — Njegova žalost.
Pet mesecov po vtelovlenji je Jožef spoznao, kakša sprememba se je dogodila pri Mariji. V tom časi je šla ednok iz sobice, v šteroj je molila. On jo je točno opazUvao pa ne več mogao sumiti v tom, ka je jasno spoznao. Meč bolečine pohodi njegovo srce, ki je dozdaj gojilo najčistejšo liibezen i najvekše poštiivanje do Marije. Zavolo nje se je posveto najvekšoj čistosti, pa je isto čakao tudi od nje. A zdaj, kak je razočaran! Bio si je v svesti, da se je nikdar nej niti dotekno. Za njega bi bila neizbegliva sramota, če se stvar razglasi: mora jo predati, da bo — če se njoj dokaže krivda — po zakoni kameniivana, kak zakonolomka.
Sveti Jožef se nej osodo nikomi odkriti svoje bolečine. Ne-vugoden občutek ga je mantrao, kak peklenske moke. Ali itak je nej mogao premagati svoje čiste liibezni. Vsikdar je istina v njem premagala senco nevere, ali bojao se je Mariji odkriti svoje
srce. Vugibao je vsikdar med sumnjov i osvedočenov neduž-nostjov Razum je opravičavao Marijo, a čutila so jo obsojala. Svoje betežne občutke je v molitvi Bogi prikažuvao. Posebno ga bolelo to, da njemi Marija zakrivala svoje stanje. Čeravno je gda gda pomislo, da bi tu mogla biti skrita tiidi kakša tajnost, itak nej pnšao na miseo, da bi Marija mogla biti Mati Mešije. V tom stani je bio gotovo istradan od nemira. Večkrat je ležao ščista zmantram, v močnoj tihoti se ne mogo odločiti, ka naj verje. Nebeskoj Kralici so bile jasne vse Jožefove bolečine. Čeprav je bila puna smilenosti i nežnosti, itak je neprestano mu-čala i dvorila svojemi zaročniki z nevtrudlivov vdanostjov. Pre-sveta Devica je mogla dokazati svojo neoskrunjeno nedužnosti se zazavati na svedočanstvo Zakarije i Elizabete pa osloboditi Jožefa njegove sumnje. Ali mati ponižnosti i modrosti toga ne včinila, ar bi se protivilo tem jakostim, če bi sama na sebe gledala i sama svedočila za istinitost tak velke skrivnosti. Zavupala je vse na Božo previdnost. Kak svojega stanja ne mogla skriti tak ga niti ne opravičuvala. Jožef ne mogao vsikdar skriti svoje bolečine. Gdagda je stao pred Njov žalosten, zamišleni, mučen od suma i se tužno razgovarjao ž Njov. Ali Marija ne spremenila potez na lici, niti ne z nikšim znakom pokazala svoje čutenje samo se brigala, kak de njemi služila. Dvorila njemi pri stoli! namestila sedalo, nosila jesti, ponujala piti itd. Pri tom njemi postajalo njeno stanje vse jasnejše. Ti prizori so njima bili mučni. Mariji se s tem nudila priložnost, da se vežba v junaških jakostih vere, lubezni, viipanja ponižnosti, strplivosti, pa v miri i radosti v najbridkejšoj bolečini.
2. Jožefov sum raste. — Ostaviti šče svojo zaročnico — i moli se zato Bogi.
Sveti Jožef, gospodar svojega razuma, se je triido pomiriti svoja čustva, da ne bi sumo od blagoslovlenoga stana Ma-njinoga, ali dnevno se je potrdjavao v bridkoj istini, da se ne moti. Na žalost ne mogao misliti, ar je prečista Devica bila vsaki den vse lepša i je vse svetlejše cvela. Jožef ne mogao najti izhoda v svojoj žalosti. Njegovo zdravje je bilo zrahlano, od ža-osti je vkupkapao. A ta žalost ga je še bole trošila, ar se ni-komi ne potožo. Tiidi Marijina bolečina ne bila menša, ar je sprevajala vse to čutenje v Jožefovoj duši. Dostakrat njemi je gučala od njegovoga rešenja, pitala ga, s čim bi njemi nagodila i ga okrepila. Prosila ga, naj si privošči mir i odmor, da se njemi ojačijo moči. Jožef, ki ga je navzočnost i prijaznost Marijina vsikdar razblažila, se je po teh dokazaj lubezni pitao, kak je mogoče, da ga žena takših sposobnosti, na šteroj odsevajo velke milosti Vsevišnjega, more pripelati v takšo žalost. Pitao se je: ,Kak se ta svetlost zlaga z jasnim znakom nevere, ki jo na njoj opažam?" Predstavlao si je, kak de njemi nemogoče, da se loči od nje. Držao je za najmenše hiido, če ostavi svojo zaročnico i svojo hišo pred porodom, ar bi njemi bilo grozno,
da mora gledati v svojoj hiži dete, ki je ne njegovo. Marija je prosila svoje angele, naj se molijo Gospodi, da potolaži Jožefa po svojoj milosrčnosti. Sveti diihovje so vnogo gučali srci sv. Jožefa, da ga overijo od njene popune svetosti, poleg štere nemre obstojati nikši nedostojen čin. Spominali so ga, kak je Bog neskončen v svojih delaj i kak so njegove odločbe skrite i kak je najvernejši tistomi, ki se v Njem viipa. On ne zaničavle nikoga i ga ne ostavla v bolečinaj. Spodobni vtisi so nekelko oblažili Jožefovo žalostno dušo, ali ne je spoznao, kak se to zgodilo. Naskori znova spadne v svoje tužne misli i v odlok, da odide i ostavi Marijo. Kak je prečista Devica to zapazila, se je znova v vročoj molitvi obrnola k svojemi presvetomi Sini, naj oslobo-di Jožefa njegove žalosti, da tiidi pomore k izvedbi veličastnih del Božih. Bog obeča Mariji, da jo posliine.
Medtem se je sv. Jožef 2 meseca borio s svojov sumnjov. Zmantrani do skrajnosti, se je eden večer odločo, da isto noč pobegne. Vzeme nekaj obleke i zbere nekaj zasluženih penez, da zamore oditi okoli pounoči. Najprle obrne svoje srce k Bogi rekoč: »Tebi, Bog, so poznane moje bolečine i žalosti, pa tiidi vzrok, zakaj trpim, najmre zavolo stanja moje zaročnice. Zavolo njenih velkih jakosti i popunosti, je nemrem držati za zakono-lomko, ali da je v blagoslovlenom stani, v tom nemrem dvojiti. Negotov vzrok me vzemirja. Računam, da de menše hudo, či odidem v kakše nepoznano mesto. Ščem pod obrambov Tvoje svete previdnosti, moj Bog, v divnoj piistini završiti svoje živlenje ! Bog, ne ostavi me!" Spadnovši na kolena je obečao, da en tao nabranih penez daruje cerkvi, da njemi Gospod občuva zaročnico od vseh hudobnih gučov i od vsakšega drugoga hiidoga.
Gda je molitev ?vršo, je šo, da si malo počine. Marija je znala za vse, ka je Jožef včino. Gda je čiila obliibo, ki jo je včino zavolo nje i gda je opazila zavoj obleke pa peneze, ki jih je šteo odnesti, je začnola puna nežnih čustev moliti i slaviti Gospoda v njegovih delaj. Vsemogoči dopusti, da se Jožef i Marija zdigneta do najvišiše stopnje bolečin, da božanska tolažba zamore tem jasnej sijati na njiive zasluge. Čeprav je prečista Devica črstvo vervala, da Gospod v odrejenom vremeni pomore, itak se žalostila zavolo Jožefove odločbe. Predstavlala si je velko nevolo, ki nastane, če ostane sama, kak sirota. Pa niti ta žalost je ne odvrnola, da se ne bi vežbala v junaškom mu-čanji pa v ponižnosti i trplenji. -
Mladi človek je kak bršlan, šteri se po stebli močnoga dreva steguje proti sunci. Drevo nosi te gingav bršlan pa njemi pomaga, da je zmerom Jepi zeleni, ešče hrano ceca iz dreva s svojimi koreninicami. — Tak mOra meti mladina močno oporo, meti mora nekoga, po šterom se zdigavle više, više. To drevo je za mladino Jezuš Kristuš v sv. Oltarskom Svestvi. Kre njega se zdigavle iz vlažnih blatnih tal v višine, proti sunci.
Molila sam na grobi sv. Ivana Vianneya, da tiidi vi dobite za večnost tisto čast, štero je on dobo, (Izseljenka duhovniki Sloy. krajine).
Sv. Ivan Vlanney,
arski plivanoš.
Hiža bože Previdnosti. Ars se je spremeno.
Na poli, štero je Vianney obdelavao, je cvelo poleg kokola dosta lepoga cvetja nedužnosti i pobožnosti, štero je daleč naokoli razširjavalo svoj prijetni duh. Odločo se je, da zbere vse te rože okoli oltara, da postanejo kras i srce za celo faro.
Med prvimi je bila gospodična iz arskoga grada, štera je prišla vsakši den k meši poleti i v zimi, v dežči i snegi. Pridrii-žile so se šče vnoge dekline, tak, da so ustanovile bratovščino sv. čisla. Gdakoli je zdaj što prišeo po dnevi v cerkev, je vsikdar najšeo, štero v molitev zastop-leno pred Najsvetejšim. Tudi moški so prišli, gda jim je samo čas dopusto. Genlivo je bilo gledati vsakšo jutro i večer, kak je bila naslonjena na cerkveni zid polska šker, štere se je držalo šče puno zemle, notri pa so goreče molili moški. Prle kak so šli na njiva, je vsaki za časek stopo v cerkev i na večer je pali obiskao Jezuša. Tak so ustanovili bratovščino Najsvetejšega Olt. Svestva, štere kotrige so vsakši den obiskavale cerkev, posebno po nedelaj.
Vianney je šteo, da pride v vsakšo hižo globoko krščansko živlenje. Doma po hižaj so ne dosta molili vkup. Zato je proti večeri v mraki zmolo s farniki sv/čislo pa večerno molitev. Lepo
je bilo, gda je večerni zvon pozvao farnike v cerkev i tej so se zbirali od vseh strani.
Vianney jim je davao batrivnost:
i * ^ -BratJe mo,i'Bog ne 8Ieda ne na d"ge, ne na lepe mo-ltve, hki na tiste, štere pridejo iz globine srca ... Pravimo večkrat: Bog moj, smiluj se mi. Kak dete, štero prosi mater: daj mi roko, daj mi kruh... Či nosimo k&kše breme, premislimo da idemo za samim Kristušom, ki nosi križ pa zedinimo svoje moke z mokami božega Odkupitela.
I na obraze arskih farnikov se je razlejao vedri nasmeh i v dušo se naselo globoki mir.
Njegovi duhovni sobratje so ga radi pozvali na misijone. Okoli njegove spovedalnice je bila takša stiska včasih prek polnoči, da so ga malo ne odnesli s spovedalnicov vred. Na farofi pa so ga zaman čakali na večerjo.
V ednoj fari je bio misijon. Na farofi ne bilo več mesta zato je Vtanney spao pri ednoj bližanjoj hiži. Na farof bi hodo samo jest. On pa je skrivoma naročo dekli, naj njemi skuha eden lonec krumplov i njemi prinese v sobo. Gda je domači plivanoš prišeo poravnavat stroške za prehrano, je pravo ver-tinji: — Vi ste ga dobro hranili.
—	Vianneya ne bilo nikdar k nam na hrano, — se je čii-duvala ona.	1
—	Pa pri meni tudi nikaj ne jo, — je pravo plivanoš. Te je povedala služkinja, da je vseh deset dni jo samo krumple i samo za pet minot je prišeo opoldne, ovak pa bio celi den v cerkvi.
Tudi sobratje so večkrat pravili: — Dobroga težaka mamo, dosta dela pa malo jej.
Ovak pa je sam bio betežasti. Ednok je bio pozvani k be-
tezniki. Vso pot je šo dešč, da se premočo do kože. Ves je dre-
getao od mraza, gda je prišeo k betežniki. Tak je bio slab, da
Le ™°?.eo lečti k betežniki na posteo i betežnik je spovedavao betežnika.
Glas od njegove vrele delavnosti i svetosti se je čiduže
bole širo i vnogo naroda je prihajalo v ves, da bi vidili svetca.
*
* *
V tistom časi je bilo v Arsi, kak tudi po vsoj Franciji, vnogo nevednih liidi. Zato je Vianney mislo na to, kak bi v fari podigno šolo, štera bi bila brezplačna za včenje. Bio je osve-dočem, da njim nikaj nemre dati boušega, kak bar nekelko znanja.
Pa tudi druga žela je zrasla v njegovom srci. Vido je naj-mre vnogo dece brezi oče i matere. Bilo njemi je žmetno v duši. Zato je dosta molo i premišlavao, kak bi rešo to deco, posebno pa mlade dekličke najhujše nevarnosti. To naj bi bila nekakša
8v,i-!!,C£V resan se "iemi ie Posrečilo z nabranimi penezi kupiti hižo. Bila je to mala hiža, notri je bilo prostora za dvajseti dece i dve vučitelici. Bile sta to dve deklini Katarina Lassagne (Lasanj) pa Benedikta Lardet, nedužnivi i pobožnivi. Vianney je
tijevi dao za edno leto k sestram v šolo, da so se nekelko na-včlle včiti i tak doma prevzele vodstvo. Bile sta jako razumnivi pa gibčnivi, vsikdi sta se znale dobro znajti. Edna je bila glava — ravnitelica, druga pa srce hiže. Ešče tretja je prišla, štera je opravlala zvunešnje delo.
Najprle je bila odpreta šola za dekličke — sirote iz domače fare. Pomali so jemali tiidi iz sosedne fare, pa te samo proti plačili. Tak se je vekšala zidina: trbelo je zidati. Vianney sam je pomagao mešati mort, žagati pa nositi kamenje.
Komaj je bila dogotovlena, je že za par mesecov bila pali napunjena. S posebnov lUbeznijov je jemao dekline od petnajstoga do osemnajstoga leta, štere so najbole potrebiivale vzgoje i znanja.
Toj hiži je dao ime hiža Previdnosti. I resan ta hiža ne mela driigoga hranitela, kak nebeskoga Očo, ki je v nebesaj.
Vekši del teh sirot se je včilo čteti, pisati, računati, šivati, prati pa krpati. To se pri kmečkih hižaj najbole potrebuje.
Či pa je šteo sprositi kakšo posebno milost, te je molo skupno s temi sirotami, ar je bio osvedočeni, da ta mladina i njeno siromaštvo ma posebno moč do Boga. Ovači pa je tiidi sam neprenehoma molo v cerkvi, v samoti, v sobi ali na poti.
Po obedi je vsakši den obiskao deco v obednici, štera je bila zednim tiidi spalnica pa šola, se vsedo na rob stola i se pogučavao po celo voro z decov i razlagao katekizmuš. Tu pred tov decov je lehko brez priprave i straha gučao, kak njemi je narekuvalo srce v svojoj globini.
Tu pri deci je Vianney v istini postao to, kak ga je spoznalo liistvo: po vsoj pušpekiji poznani predgar. Tak je Vianney toj deci davao kruh za telo i hrano za dušo, deca pa, ne da bi količkaj znala za to, so ga napravila za najbole privlačnoga predgara devetnajstoga stoletja.
Glavne vretine za preživlanje so bili- milodari. Trbelo je hraniti i odevati šestdeset do sedemdeset mladih kmečkih deklin, štere so mele dober tek. Trbelo je vsaki mesec na desetine vreč mele. Oča vseh teh sirot — Vianney, — je vso skrb zročo bo-žoj dobroti — Previdnosti. Po stoterih skrivnih potaj njemi je pošilala boža Previdnosti vse, ka so potrebiivale te sirote.
Ednok bi mogeo do večera plačati preči velko vsoto penez za žito. Farnike ne viipao prositi, ar so njemi že tak dosta dali. Vzeo je palico na šetanje (on je s smehom pfSvo, da je to palica Previdnosti) i šo na pole. Med potjov je molo sv. čislo. Gda je prišeo v goščo, ga je ogovorila edna ženska: — Ste vi arski plivanoš?
—	Ja dobra žena, — je pravo Vianney.
—	Tu so penezi, šteri so mi bili dani za Vas.
—	Na meše? — je pitao Vianney.
—	Ne, samo v Vašo molitev se priporača.
I ženska je odišla, ne da bi povedala svoje ime. Žito pa je bilo vse plačano.
Drugoč je pravo Vianney ednomi duhovniki: — jaz sam v
vseh nevolaj. fidnomi sam diiien trijezero frankov. Ah, samo dobro se pazite dugov.
—	Bodite brez skrbi, — ga je potolažo. — Bog bo že spravo vse v red,
Drugi den njemi je Vianney radostno pravo: Zdaj pa mam vnogo penez. Skoro bi me zasipali s penezi, da sam se komaj prerino naprej. Moje žepe sam mogeo z obema rokama držati, tak so bili puni.
Za svoje dobrotni- ......^^^^^
ke nikdar ne znao imena, .
vnogi so njemi stisnoli <4*	■'^^fcfl
milodar v roke, ne da bi p j ga Vianney poznao.	1
Pa tudi brezi ze-	: | -M
melskih posrednikov nje-	J
mi je Bog pomagao. ,
je popunomS zmenkalo
kruha; ne bilo več žita	s? jflHk
ne penez. Vianney je mi- ,
slo, da ga je Bog zapii-	. gtf
sto. Bio je ves nesrečen	»
kak te, gda ga je na za- fe-	. ^M
seo, da nikdar ne bo mo-	. / ~ - V geo postati duhovnik.
bilo razsipanih po podi.	^^^SnS^H 1/'
geo dosta čakati, ar je	I
je šteo odpustiti deo dece. DbbH jL	t ^
Kakše moke so bile to flHIHKHHf %	&!
za njega! Zdaj se je zmi-slo, kak njemi je nekda pomagao pri včenji sv. Franc Regis iz Louvesca. Pomeo je na kup tisto malo zrnja i djao v te kupček relikvije toga svetca. Nato je šo se priporočat i molit.
Driigi den je prišla voditelica Previdnosti k
njemi pa pravila, da nemajo nikaj več jesti. On pa je jočič pravo:
—	Te bomo pa mogli naše sirote odposlati. Denok se je podao v klet ž njov. S strahom je odpro dveri. Pa čudo! Kak so se dveri odprle, tak se je sipalo žito iz kleti. Klet je bila puna žita ! Kakša globoka zahvalnost je obišla celo hižo, posebno Vianneya!
Očevje! Jezusovo Srce rado ma golobeke. Golobek je krotka, skromna stvar. Golobeki so vaša deca. A takši so samo te, če so trezni, mirni. Brez Marije nemro biti. Njo morete zato prositi vsaki den, naj so trezna vaša deca, naj so mirna i ne razbijasta. Njoj na veselje je morete gostokrat pelati k Tistomi v svetom prečiščavanji, ki je pravo: Včite se od mene, ka sam krotkoga i poniznOga Srca, k Jezuši. Ovak do blodila vaša deca po poti greha.
Či je gda bio kakši znak, po šterom bi spoznali svetosi toga človeka, je bilo to v tom hipi, v šterom se je pokazalo, da je arski plivanoš pravi svetec.
Driigoč je trbelo spečti kruh. Mele ne bilo več kak za tri male kolače. Vianney je pa pravo pekarici, naj samo mesi. I re-san je mesila, pa testo se njoj je vidilo nekam pregosto, zato je do!eyaIa vodo. Tak dugo, dokeč je ne napunila vse krničke, kak či bi ptino vreče mele omesila. Gda je to povedala Vianneyi, je pravo :
—	Dragi Bog je dober, ori se briga za svoje siromake.
Ta hiža Previdnosti, je bilo velko dobro delo, štero je stotinam dece rešilo jakostno živlenje, štera so se tu včila si s poštenjom služiti kruh.
V očaj Vianneya je več valala vzgoja kak včenje samo. Pa denok so se dekline navčile vse, ka je trbelo znati na vesi.
Gdakoli je Vianney vtegno, je šo med nje na dvorišče, gde je v njuvih očaj vido nedužne diiše. V tom hipi je vsikdar pozabo na grdoto greha i jalnost liidi. Za vsakšo se je zanimao, jih spitavao i jih batrivao s svojim nasmehom. Tu so si dekline pridobile jakostno pa pobožno živlenje za zviinešnji svet.
Vekši deo jih je zapuščalo hižo v dvajsetom leti. Nešterne so šle služit k veškim hižam. Vianney sam jim je poiskao mesto. Dao jim je tanače pri ženitvi i jim pri toj priliki davao peneze pa kakše blago, vnogo pa jih je šlo v klošter.
Nikdar se nieden oča ne pokazao boušega, pa tiidi nied-
noga so ne tak liibili, kak so te sirote Vianneya!
* *
Kak je že bilo povedano, Ars ne bila nikša vzgledna ves, gda se je Vianney naselo v njoj. Pa denok je Vianney po letaj spremeno obraz toj vesnici: vrela pobožnost se je pretakala v njoj i jakostno živlenje se je naselilo v njo.
Pomali je šlo, ali šlo je, kak smo že čiili, posebno z delom po nedelaj pa norenje za plesom. Vianney je napravo pravo revolucijo v diišaj svojih farnikov ...
Liidi je bilo sram, či so ne delali dobro, či so ne zvrša-vali to, ka zahtevle vera. Tisti, ki so že leta i leta ne bili pri spovedi, so se s požaliivanjom spovedali. Tak, da je že lehko pravo Vianney v ednoj predgi:
—	Bratje moji, Ars je ne več Arsl
Po konikaj si vido liidi, kak idejo pred vpreženimi kolami z čislom v roki. Gda je na večer zazvonilo k molitvi, je šo vsakši v cerkev, ki pa je mogeo ostati doma, je poklekno pred križom. Mali križi, napravleni iz dveh vejk, so dičili njive. Meli so lepo navado, da so na sprotoletje zasadili blagoslovleni križ, da bi Kri-stušove rane čuvale silje pred nesrečami. Gda so pa žnjeci prišli do šteroga križa, so vsi pokleknoli pa zmolili Očanaš i Zdravo Marijo.
Gda pa je poldne zazvono zvon i se njegovi zvoki razle-jali po ravnici, so vsi prehenjali z delom, se odkrili i sklenoli roke na molitev.
Liidje so postali delavni pa pošteni. Iz vsakše njuve reči je odsevao zdrav razum, v srci njim je bila vsajena čistost i plemenitost: njuva vzgojitelica je bila vera.
Daleč okoli so bili poznani zavolo svojega poštenja. Nekda so delali kak drugi. Pri odaji so skrivali kakše falinge pri živini, odavali so položke za zdrave belice, tkalec je bolše niti nehao za sebe, slabše pa tkao, po poli so deca kradnola pov i starši so se smejali tomi. Zdaj ne bilo niti najmenše kraje.
Ednok je eden dečak vzeo griiško v štacuni, jo neseo domo, da bi jo v meri pojo. Pa ne meo časa. Mati ga je včasi vzela na red, odked je prineso griiško. Gda je povedao po dugom časi, njemi je zvezala roke na hrbet pa ga tak dugo mlatila s šibov, dokeč sta ne prišla v štacun. Tu je mogeo dečak sam dati griiško nazaj i prositi odpiiščenje.
Po nedelaj je počivalo vsakše delo: liidje so hvalili Boga v cerkvi, po njivaj i ogradaj pa je bio razlejani mir. Na deli po polaj ne bilo čuti nikšega preklinjanja.
Vsakši den je bilo dosta obhajil, po nedelaj ne nišče opii-sto sv. meše i po večernici so skupno molili sv. čislo. I večer so se pali zbrali pri večernoj molitvi v cerkvi.
— Liidski straj, — so pravili liidje, — je premino med nami.
Versko živlenje se je zdignolo. Po grabaj ne bilo najti nikšega pijanca več, krčme so bile zaprete, ar ne bilo nikšega gosta več. Nikše svaje i kreganja ne bilo med sosedi ali rodbi-nov. Kak edna velka družina je bila fara, v šteroj vsakši pomaga svojemi bližnjemi. Deci ne prišlo na misel, da bi kradnola sosedno sadje i na senji je lehko vsakši mirne diiše vervao arskim možakom, či so odali svojo živino.
Kakše veselje je bilo to za Vianneya, gda je vido dobro mišlenje i bogavnost svojih farnikov! Vianneya so lubili kak očo, bio je kak krao v Arsi.
Mladina je rada bogala svoje stariše, dekline so vsikdar bile zaposlene doma ali na poli i ne bilo viditi, da bi brezi posla hodile po vulicaj. Po nedelaj odvečara so sosedje i prijatelje pohodili eden driigoga i v prijetnom razgovori je prišeo večer.
Na veške hiže se je razlejao blagoslov boži. Dobra vola i mirna vest je obinola vso ves.
Ars resan ne bio več nekdašnji Ars: postao je živo ognjišče, liibeča driižina, gde je bilo sladko živeti pa tiidi sladko vmreti.	(Dale)
Srca Jezušovoga nedela.
Pokazao njim je roke i rebro. (Jan. XX. — 20.) Evangelium, v šterom se prednje reči čtejo, so pune skrivnosti, pune tolažbe, pune viipanja, pune vere, pune Uibezni. So kak cvetoči ograd, v šterom cvetejo i dišijo raznovrstne rože i se jih človek nemo-re nagledati, pa ne ve, štero bi si vtrgno, edna je lepša od drii-ge. Jezuš je prišeo skoz zapretih vrat i je pokazao svojim vuče-
nikom roke i rebro. I vučeniki so se tomi jako veselili. Pitanje nastane, zakaj koli ? Zakaj ? Vidili so neskončno lepoto na njegovih rokaj i na njegovotn rebri, lepoto vseh rož, ki jih je rodila i bo do konca sveta matizemla. Z ran njegovih rok i z rane njegovoga rebra, to je ž njegovoga ranjenoga Srca, je sijala tak-ša smilenost, da je vučenike napunila z nepopisnov radostjov. Da, dragi krščeniki, Jezuš je obdržao rane na svojih rokaj i na svojem srci zato, naj pokaže svojo liibezen, svoje smilenje do nas. Pokaže pa to liibezen, to smilenje zato, naj ga več ne žalimo, naj se spomenemo njegove dobrote i ga liibimo z celoga srca. Gledajmo to liibezen i smilenje njegovoga Srca, kak jo kaže po svojem goristanenji do grešnikov, do pravičnih v duševnih i vremenitnih rečaj, naj bomo meli popolno zavupanje do njega i ga z smrtnim grehom več nikdar ne razžalimo. Gda se je Jezuš na Vuzem prikazao apoštolom, Tomaža ne bilo zraven. Gda so njemi apoštolje pripovedavali, da je Jezuš živ, da je od mrtvih stano, da se je tisto spunilo, ka je on, Večni Bog, Večna istina sam gučao, Tomaž ne vervao. Ne samo ne vervao, nego Boga je ešče skiišavao. Včino je s tem dvojni smrten greh, greh nevere, da ne vervao Bogi i ka je od njega zahtevao, naj se njemi prikaže i njemi pokaže svoje rane, celo da pusti, ka on ošlata te rane. Keliko čud je on že vido 1 I zdaj tak strašno sramoti Jezuša z neverov, ki je jasno povedjo, ka na tretji den stane gori. On pa li ne verje! Poznao je Jezušovo borbo z hudim duhom, gda Ga je te napelavao, naj se spiisti doli z višine cerkve, ve do ga angelje že nosili na svojih rokaj i kak njemi je Jezuš odgovoro, ka ne sme se Bog skušavati. Vendar zdaj k neveri ešče sktišavanje samoga Boga prikapči. Kak globoko je spadno te vučenik Gospodov! Pa ga Jezuš ostavi? Tu glejte zdaj neskončno dobroto Jezušovoga Srca, neskončno lGbezen i smilenost! Jezuš, naj reši to zgiibleno dušo, prime Tomaža za roko z svojov prebodjenov rokov i nese jo k svojim ranam, položi njegove prste v mesto cvekov na roki i celo dlan v odprto Srce pa njemi pravi: ne bodi neveren, nego veren. Vidite, zato je obdržao rane na svojih rokaj i na svojem Srci, da bi z temi presmeknjenimi rokami obino grešnika i ga pritisno na svoje ranjeno Srce, štero je od tistimao, kak je skrvavelo na križi, vsikdar i za vsakoga odprto, ki obžaluje svoje grehe i je nešče več včiniti. Jezuš je vmro za grešnike, zato pa pravi: Neš-čem smrti grešnika, nego naj se grešnik povrne i žive. Jezuš je vmro, ka bi grešnik vekomaj živo. Poznate vekšo liibezen? Ve je sam pravo, ka nega vekše lubezni, kak če što živlenje da za svojega bližnjega, Jezuš je pa za sovražnike da o živlenje. Neskončna je ta liibezen, je ta smilenost Božega Srca, odprto Srce njegovo vsakomi blodniki kriči: Ne obviipaj, vrata v nebesa so vsakomi odprta, dokeč žive, tebi tiidi, pridi na moje srce, vse ti odpustim, če neščeš več grešiti.
Sv. Tomaž je spokorno spregovoro: Moj Gospod i moj Bog. Jezuš njemi je pa pravO, „da je blaženi, ar je vido i verje,
a ešče bole blaženi so pa tisti, ki ne vidijo i li verjejo". Zato so tej blaženejši, ar je teh vera vekša. I če je vera vekša, je vekše tiidi viipanje, je vekša tiidi liibezen. To srečo mamo mi, ki samo belo hoštijo gledamo i v njej Večnoga Boga molimo i liibimo. To srečo so mele pobožne žene, ki so vervale v njega, čeravno v grobi ne so ga najšle. Zato pride k njim na poti i njim pravi: Pozdravlene. Pa morete misliti vekše časti, kak če Bog pozdravi svoje stvorjenje? Kak če Bog vlije vso svojo liibezen na nje ?! V pozdravi je najmre liibezen i smilenje. To srečo sta mela vučenika, kda sta šla v Emmaus. Znala sta, ka so ga vmo-rili, vendar sta si od njega gučala, od vere v njega. I odprlo se njima je njegovo prebito Srce i jiva nahranilo z samim sebom po svetom prečiščavanji i jiva okrepilo na poti živlenja. To srečo je meo Peter apoš-tol, te spokorjeni grešnik, komi je po goristanenji to odprto Srce poklonilo najvekšo čast, gda njemi je izročilo oblast nad vsemi dušami do konca sveta z etimi rečmi: „pasi moje ovce, pasi moje agnjece", to je, bodi moj namestnik za vse vernike i za vse duhovnike do konca sveta.
Če je vretina zapreta, nemore tečti ž nje oživavlajoča voda, če je pa odpreta, okrepi žedne potnike. Zato je odpreto Jezušovo Srce, naj mi potniki mamo vsikdar pijačo na poti, po šterOj romamo vu večno Jezusovo Srce v Oltarskom Sves-domovino. Moj Bog, če Si zmisli- tvi, povnoži nam vero, viipanje i mo, da mi vsi idemo vu večnost i liibezen i (300 odpustka. -1917. sa dnes ali viitro vsem nam začne	apn 5 '
— takša kakšo si sami zapečatimo z svojim živlenjom — nam je ne na najvekšo tolažbo neskončna liibezen i smilenost i dobrota Jezušova, da nam je odpreto pusto svoje Srce, skoz šteroga tečejo nepretrgano vse milošče, štere so potrebne, da bo naša večnost srečna, vesela i blažena 1 ? Ve je sam nazvesto svetoj Marjeti, da brez mere i meje dobijo milost tisti, ki je v njego-vom Srci iščejo. Iščimo je! Najdemo je . . .
Pa Jezušovo Srce nema samo za dušo milošče i smilenja, ma je za vse potreboče naše, tiidi za telovne. Ve smo pa mi njegova deca i on je naš oča, zato pa odpira svoje Srce nam, svojoj deci, skoz celo živlenje vu vseh potrebočaj i nevolaj. Kak lepo nam to pokaže zgodba svetoga Pisma, ki nam jo naznanja sv. Janoš evangelist i apoštol vu svojem evangeliumi. Po Jezu-šovom goristanenji je bilo. Vučenicje so ribili celo noč i niedne ribice ne so zgrabili. Proti jutri se prikaže odičeni Jezuš na bregi.
Je pita: mate kaj za jesti? Odgovorijo, ka so celo noč lovili i nikaj ne so zgrabili. Jezuš njim veli, naj na desno stran ladjice vržejo mrežo. I gledajte, 153 velikih rib so naednok zgrabili i mreža vendar ne se je vtrgnola. Pa to ešče ne zadosta. Gda so ribe na suho privlekli, so najšli že ogenj zakurjen i ribo pečeno pri njem i kruh. Jezuš je po čiidnoj poti to napravo, naj njim i nam naznani, da je njegovo Srce po goristanenji odpreto ne samo za duševne, nego tiidi za telovne potreboče. Ne pozabimo, da apoštolje, čeravno so celo noč lovili i so nikaj ne zgrabili, so zatogavolo nikaj ne mrmrali, se čemerili, šče menje pa kunoli. Zato njim je dao Jezuš tak veliki blagoslov. Krasen na-vuk za nas vse, da hipna nevola, hipni neuspeh, hipna neprili-ka nas ne sme vznemiriti i v dvojnost spraviti. Jezušovo Srce je odprto, bo že pomagalo, gda tista viira pride. Samo grešiti ne, nego merno trpeti i viipati se.
Dnešnja nedela je posvečena odprtomi Srci Jezušovomi, štero v Oltarskom Svestvi med nami živo bije za nas. Obudimo si dnes večkrat živo vero i trdno viipanje. Viižgimo se dnes večkrat na gorečo liibezen, da toga Srca ne bomo žalili, nego nje* gove zapovedi verno spunjavali. Te jakosti globoko segnejo v odprto Bože Srce i nam prinesejo iz njega miloščo prave pokore, miloščo stanovitnosti v dobrom, miloščo srečne smrti i tiidi pOmoč vu vseh časnih dugovanjaj.
Na Španjolskom kak negda v rimskom poganskom casarstvi.
Če gledamo kruto preganjanje katoličancov v Španiji i si v spomini obudimo zgodovino preganjanja krščenikov v poganskom rimskom casarstvi, pridemo do zakliička, da je španjolsko preganjanje ni piknjice ne milejše, kak je ono bilo v poganskom sveti, ka več, to v krutisti ešče prekaša pogansko preganjanje. Deloma je to zavolo moderne tehnike, da se vse izvrši hitrej, deloma pa zavolo besnoga sovraštva komunizma, šteri je napo-vedao boj samomi Bogi, kda so poganje kaj takšega ne včinoli, ar so oni preganjali krščenike zavolo svojih poganskih bogov. Vero so meli, čeravno krivo, komunisti pa nemajo nikše, samo sovraštvo proti njej.
Pa kak so se v poganskom preganjanji sami preganjalci večkrat, gda so vidili stanovitnost krščenikov v trplenji, navdii-šili na trplenje i postali krščeniki i mučeniki, isto se opaža tudi v Španiji. Junaštvo mučenikov vpliva na mlačne i postanejo goreči krščeniki, brezverci začnejo vervati i celo vmirati za Kristuša.
Glejmo trplenje »Sinov Nevtepenoga Srca Marijinoga," šte-rih družbo je nastavo blaženi Ciaret y Clara pred menje kak sto leti. Zovejo se tiidi Klaretinci pa svojem ustanovitelj. Čeravno mlada verska družba, vendar ma že prek pet jezer kotrig v raznih delaj sveta. Njihov glavni namen je misijonstvo, da prido-
bijo duše poganov, nevernikov za Kristuša. Največ misijonskih hiš je pa mela ta družba doma v Španiji, ar je ustanoviteo Španjolec.
Dobra Mati Marija je poklonila vnogo mučeniških svecov svojega Srca sinovom. Samo v mesti Barbastro je bilo štirideset redovnikov vmorjenih zavolo vere i liibezni do Marijinoga Ne-vtepenoga Srca. Trpeli so kak prvi mantrniki krščanstva, junaško i veselo daruvali svoje živlenje za Jezuša.
Najobprvim so jih 20 odebrali, ednoga diihovnika, 17 kle-rikov i 2 brata. Gda so je gnali na morišče, so bili veseli, kak da bi šli na gostiivanje i so po celoj poti molili pa spevali: „Za tebe, naš Krao i naša Kralica, krv bomo svojo prelejali!" V toj čupori je posebno junaštvo kazao brat Rajmund, ki je bio sakač v kloštri. Ar so rdeči ne meli svojega sakača, so ga obdržali en čas pri sebi, da njim je mogo kuhati v lastnom kloštri, šteroga so vzeli v svojo oblast. A kak je zvedo, da so njegovi tovarišje na smrt obsojeni, si je ne najšeo mirii i njim je pisao, da če ga ne obsodijo na smrt, bo sam proso to od krvnikov, ar ž njimi šče skupno iti v nebesa. Pa tak je tiidi včino, javo se je sam na smrt i bio tudi osmrčen, kak zadnji z tovariši vred.
Zadnjo noč je teh 20 mučenikov prebilo v globokoj molitvi i pisali so poslovilna pisma svojim dragim. Ta pisma sta vzela z sebov dva Argentinca, šteriva so ne smeli komunisti, kak tuje državlane, obsoditi na smrt. Ta poslovilna pisma so kak najbole dišeči šopek rož, ki jih le zmore ta zemla. Glejmo je na kratci.
1.	„Moj Jezuš, zate idem v smrt! Spremi žrtev mojega živlenja, štero ti darujem za blaženost Španije i za moje drage!"
2.	Na robec je napisao z črnilom Faustin Perez ete reči: „Moj teštament. Želeo bi, da bi te robec prišeo v vaše roke prepojen z mojov krvjov. Kak takši bi bio najzgovornejši sve-dok, da mi je bila smrt liiblenejša, kak izdajstvo vere i verskih načel, štera so mi vcepili doma v naroči moje matere. Te robec zaednok ešče ne prepojen z mojov krvjov. Nego prle kak pride v vaše roke, bom jaz že prelejao svojo krv z krikom: „Dugo naj žive Kristuš Krao i katoličanskžt Španija! Dugo naj žive moje rodno mesto Barindano! Dnes je bilo pomorjenih 20 mojih so-bratov, ziitra bom jaz na vrsti. Proso bom za vas v nebesaj. Z Bogom, dokeč se v nebesaj ne vidimo."
3.	Baxeras je pisao svojemi brati ete reči: „Baxeras, sin Marijinoga Srca! Naskori pridem doli z nebes, da te ogrnem z plaščom mojega varstva. Reši vnogo duš! Z Bogom!"
4.	„Kda zvete za mojo smrt, ne žalujte! Pač pa se veselite, ar te meli sina mučenika. Z Bogom, dokeč se v nebesaj ne znajdemo. Vaš sin bo proso za vas."
Kak tej, tak tiidi drugi so pisali reči pred smrtjov, pune liibezni do Boga i svojega bližnjega. Junaki, šterih svet ne bio vreden, kak pravi sv. Pismo od spodobnih junakov, ki so trpeli za vero.
V Cerveri v Kataloniji so komunisti zgrabili duhovnika te družbe O. Manuela z 14 kleriki. Oblubili so njim, da je vse
oprostijo, če prekunejo Boga. Vsi so ogorčeno zvrnoli bogokletno ponudbo i raj šli v smrt. O. Rajmunda so pa ešče prle z križe-com misijonskim, šteroga so pri njem najšli, do krvavoga zbili, ar ne šteo na križ stopiti i ga tlačiti.
Kda sb mlade klerike, Marijinoga Srca družbe, gnali na mo-rišče, so se komunisti veselili i norčarili. A ne vsi. Eden komunist nikak ne mogo razmeti, kak morejo mladi dečki, puni živlenja, tak dobre vole iti v smrt. Njihov glasen krik: »Kristuš Krao naj živi!", ga je tak presiino, da je postao veren, pridriižo se njim je i ž njimi vred začeo kričati: »Kristuš Krao naj živi!" I nebesa so tisti den z ednim mučencom bogatejša postala, z mučencom, ki je mučio mučence, kak komunist i je po njihovom zgledi postao veren i ž njimi vred vmorjen za vero.
V	Fuentavejuni v Granadi so komunisti zgrabili šest frančiškanov. Obliibili so njim sloboščino, če prekunejo Boga. Ar so to grdo poniidbo odločno odbili, so njim obprvim jezike vozre-zali, potem je pa postrelali. Vmrli so z lubezni do dobroga Boga i število mantrnikov povekšali.
V	Pobla Deseguri, v škofiji Gerona, so zgrabili svetnoga duhovnika, plivanoša. Farniki so vsakojački šteli prelublenoga svojega diihovnoga očo rešiti smrti. A te jih je iz srca lepo proso, naj ga pustijo vmreti za Kristuša. Samo to si je izgovoro, naj ga štrlijo oblečenoga v mešno obleko. Žela se njemi je spu-nila i v nebi je prikazao svojo sveto mešo Gospodi, njegov novi mučenik. — Naj nam sprosijo novi španjolski mučeniki živo vero, da v njej stanovitni ostanemo do smrti.
Pisma naših z misijonov.
Velečastiti g. Klekl! Iquique, država Chile, J. Amerika 18. febr. 1937.
Večkrat sem Vam že namerno pisati, vendar pa zavolo vnogoga dela i drugih raznovrstnih vzrokov, sem do zdajšnjih počitnic nig-dar ne mogeo svoje žele spuniti. Vi mi bodete odpustili, jaz Vam pa od zdaj naprej vnogokaj sporočim iz dalnoga zahodnoga sveta.
V	republiko Čile, štera je na sveti edna med najbole oddaljenimi deželami od Jugoslavije, sem po ednom čelom meseci morskoga potilvanja srečno prišao 7. decembra 1932., kak novinec družbe svetoga Ivana Boska. Tri leta poznej sem uspešno končao, v glavnom mesti Santiago. novicijat, zadnjivi dvej gimnaziji i modroslovska včenja, šterih sem ne dovršo v Italiji. Tu sem tudi meo srečo, da sem poznao našiva slovenskiva misijonara g. Martina Marošo i Franca Šnurera, z Aleksandrom Horvatom sva pa 7 let vkup živela i sva se ločila samo pred ednim letom.
Zdaj se nahajam v tak zvanom mesti Iquique (izg. Ikike), v štero sem prišao v februari lanskoga leta, kak vučiteo i asistent naše mladine. To mesto ma 5000 prebivalcov. 200 izmed njih so Jugoslovani, večinoma Dalmatinci i jako dobri liidje. Kak so radi bili, gda so zvedili, ka pride eden Jugoslovenski vučiteo v te kraj. Pogostoma me pitajo, gda postanem duhovnik, pa Ci
ostanem med njimi. To je gviišno edna velka pomoč misijonari, gda že pozna duh svojega ludstva. Bog daj, ka ne bi samo kak vučiteo, liki tiidi kak duhovnik mogao dosta dobroga včiniti med njimi, ka je i moja i njiiva žela.
Mesto Iquique leži 200 km. bole proti severi od mesta San-tiago, na morskoj obali. Samo približno 80 stopajov nas loči od Velkoga Oceana, v šteroga se tudi pogostoma idemo kopat, posebno zdaj v počitnicaj. Obdano je na vzhodi z gorami, na zahodi pa z neizmernim Tihim morjom. Nahaja se popunoma v vročem pasi (19 stopinj od Ekvatora), zato je pa vročina pri nas jako velka, bila bi pa ešče vekša, či bi nam jo hladen veter nebi neprenehoma hladio. Zime tu nigdar nega, dešč ide približno samo dvakrat na leto. Prelepa so sunčna i mesečna zahajanja. Zemla je zviin reda rodovitna, vendar pa zavolo pomenkanje vode, je dežela čisto suha, brezi drevja, brezi trave, brezi rož itd. Prirodne lepote pri nas nega nikše, zviin morja, zato si pa liidje iščejo umetne zabave. Mislim, ka je to glavni vzrok, da je tu liidstvo duševno tak pokvarjeno. Spozna se to na več načinov. Več kak polovica tukajšnje dece je nezakonska ali pa konči ne cerkveno zdanih starišov deca. Deco prinašajo starišje h krsti, gda že navadno majo od 6 mesecov do 5 let starosti. Kelko jih zna vmreti v tom časi brezi sv. krsta. V tej dnevaj smo začnoli sveti post, samo letos, kak lani, se je skoro celi post spreobrno v nadaluvanje fajnščeka. Zdaj ka gučim od fajnščeka, Vam tudi povem, ka se pri nas pravi fajnšček ne obhaja v tork pred Pe-pelnicov, liki na prvo postno nedelo. Na te den celo mesto odide na morsko obrežje. Tam postavijo svoje šatore, odkrijejo košarice, štere so doma napunili z dobrimi jestvinami, jejo, pijejo, se veselijo do večera. Gda začne sunce zahajati, idejo po-mali domo, največ jih pa vendar ostane tam do polnoči. Končno se vrnejo z motorami i gda se pelajo po mestnih vulicaj, kričijo tak, ka zbiidijo vse tiste, ki že sladko spijo. Tak končajo naši liidje prvo postno nedelo! Sam Bog zna, kelko ludstva ga raz-žali z grehami v tom dnevi, gda bi ravno naprostno mogli pre-mišlavati Kristušovo trplenje.
Druga slaba navada naših prebivaicov je pijanstvo. Biti Čilenec i piti, je vse edno. Liidstvo že itak ma preči malo vole za delo, a ka si med tjed-nom zaslUži, to na drugi den potroši z pilom. Najvekši bogatašje v toj deželi so inozemci. Oni najmre Iiibi.o delo, znajo šparati i se tak v kratkom časi obogatijo. Vzgled so naši Jugoslovani; malo jih je, ali skoro vsi so med najveksimi bogatašami toga sveta.
Končam, častiti g. urednik. Mogoče te me Vi pitali za vzrok vse te duševne pokvarjenosti. Meni se vidi, ka je pomenkanje dobrih i gorečih evangelijskih delavcov, šteri bi to Histvo spravili na pravo pot milosti Bože, šteri bi mladino trdno vzgojili v krščansko) veri, stare pa pripelali iz njiivih zmot.
V tom slučaji Vas srčno prosim, cenjeni g. Klekl i na Vaše ime vse Slovence, da se spomnite v molitvaj tiidi z nas, ki smo tak daleč po sveti od Vas, naj Bog blagoslovi na poseben način naše delo, zdaj med mladinov, poznej pa med odraščenimi: naj pošle šče dosta požrtviivalnih i Bože lubezni punih misijonarov v svoje gorice. Že zdaj se Vam vsem za vse zahvalim.
Na zadnje Vas srčno pozdravlam i Vam želem od Boga i BI. Device. Marije vesele Vtizemske svetke	S0ČAK STEVAN, salez misijonar