,ist 14 • • Ti v • ecaj XLIV. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk M jemane za celo leto 4 gold pol v . , " " J-----~--j h"'"'« tjf MVJl JClfl iU U1VA. . /j rt CCU t IC po posti pa ceio leto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 grold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr i old.. za eetrt leta 1 gold., pošilj V Ljubljani 7. aprila 1886. Ob s e g : Voda v živinoreji Zemlje- in narodopisni obrazi. Rastlinsko življenje. Gospodarske izkušnje. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dal.) Novičar. Gospodarske stvari. tudi naše domače živali. Najbolje, in ob enem škodlj pokaže se to tam ajbolj kjer gnojnica iz hleva Voda v živinoreji. Voda je življenji in zdravji živalskim važneja, ka kor naši kmetovalci navadno mislij trditi, da je voda živali tako važna nejša in potrebnej Da i smelo ali straniša teče tik vode ali v vodo, s kater živino. Žival napajana s tako vodo, nikdar dobro, ljudje pa pripisujejo hujšanje živali mogočnim, nemožnim in neumnim napajamo e vspeva okom smem slabem ~ — -----.u.joa pa, ivaivui AI 111 čl. Nobena voda na svetu ni popolnem čista kakor krma kakor zrak, važ- vremenu ali posebni eči ^azličnim copranji. uzrok pa redko katerikrat pridej samo na pravi studenčna voda, ki čista izspod skale, ima v sebi marsikajVazstopljenega vodo je ravno tako, kakor če deneš v vodo koi korj sladkor čez Tudi kakor prozorno steklo curla to slad- Da je voda tudi važna redilna snov, razložiti odtehtamo 100 kilogr sladkega okusa ekaj časa v vodi zgine, voda je toraj mora vendar še v njej biti tem se zamoremo prepričati, če kapljo te sladke vode Pasi vred P°vžl'je hočem v naslednjem Če sveže pokošene ti ter jo na solncu posušimo, ostane nam še kakih 25 kilgramov sena. V običajni hrani živine na paši je uže toraj tri četrtine vode, katero živina s krmo na na kaki čisti stekleni plošči posušimo vode ostane na plošči bela lisa, t tako je z vsako, tudi najbolj čisto vodo katera voda pa izpuhti, če delamo Po puhtenj susi ostane vedno snovi, ki so bile v vodi ekaj voda iz voda ima r oborine stoplj i emlje med svojim tekom. Kolikor dalj sladkor. Ravno ako se po-katera obstoji iz Te snovi pobere časa iz trave seno. Ako živina' žre le seno, kakor na pozimi, potem mora dobiti dovelj pitne vode ajbolj kilogramih gramov vode seno ravno tako neprebavlj klene čepinje pr. sto suhega sena je še vedno 15 kilo to je tudi prav, kajti drugače bi bilo kakoi les ali pa ste stoji 5 ali kolikor počasneje teče, toliko več stopljin v sebi Nekatera voda n. pr kadar se v kaki posodi posuši Ta rudečina pride od železne rje. ker je vod pusti rudečo liso za seboj tekla Kaj pa dela tako velika množica vode v živalskem telesu ? Voda vse dogodke v živalskem telesu omogoči ter posreduje. Ona gre, kakor vsaka druga pre- bavlj hrana v kri Ki obstoji toraj največ vode skozi tla, ki so imele železo v sebi. Taka tla so naj- dru£ače bi ne mogla tako lahko po celem životu večkrat močvirna tla. — Železo pa še ne stori toliko krožlV .ter na vseh mestih oddajati redilne snovi, s kolikor druge primešane tvai mnogo rastlinskih ostankov, koi mrtvi hrošči teh močvirjih je in listja; tudi kater se telo veča to je aste in zopet na svojem druge večje ali manjše mrtve živali ležij. notri pokopane. Vse te stvari v močvirju gnjijejo ter delajo snovi, ki so škodljive živalskemu telesu. teku pobirati izrabljena telesna dela ter jih odstranj kakor scalnico, slino in mleko. Kri je nosite-vse presnove (pretvorbe) v živalskem telesu in vati to delo zamore Najvažnejše je pa vedeti. upravljati vsled mnoge vode ki da se razvijajo in žive ima v sebi. Če toraj telesu vode manjka, trpi telo jo na v vsaki taki mlakuži velike množice majhnih živalic zdravju- Pomanjkanje vode pokaže se v tem, da telo ~ rastlinic, katere smo spoznali kot nositelje okužljivih . 1 P?sebl?e muke, pravimo, da smo žejni. Pomanj bolezni mestih in vaseh stanujejo skupaj natlačeni, je kjer ljudje uže stoletja kanj pijače je huje kot pomanjkanje hi mlj skoz in skoz na- peti zamore žival v sili tudi 2 do 3 tedne pojena z gnijočimi odpadki in iztrebki ljudi in živali komaj dni Zato Glad žejo pa e vodnjaki (štirne) kar mrgole od tacih majhnih živalic nejša redilna snov voda najpotrebnejša in najvaž m rastlinic Zato pa nalezljive bolezni, kakor mrzlica, koze, kolera v velikih mestih, nesnažnih vaseh veliko astlinice preneso tam razvijajo in slednjič Ne samo kri huje razsajajo, ker te živalice in v človeško telo bolezen stoje tehta največ iz vode. Dobro tudi drugi deli živalskega telesa ob posušeno telečj se kako tretjino svoje prvotne teže ,7 . izvijajo 111 sieaniic ugonobe življenje. Enakim uplivom razpostavljene so Sedaj naj pa omenjam še eno važno nalogo Pljuča, kakor koža odločujej v živem živalskem telesu loti velike množice vode, večidel se ve da v podobi nevid ljivega vodenega para ali soparice, včasih pa tudi v tekoči je pepela sežiganji zopet v zrak beži, imenito ves oglenec. Ker podobi pljuč i ? to je pot prav malo odstotkov, pri jelovji še tri Če pihamo gorko sapo iz naših odstotke ne, je lahko prevideti, kako silno veliko ži- mrzlo steklo, vidimo kmalu se nabirati majhne veža za svojo rast drevje iz zraka jemlje. odene kapljice na steblu odločevanje vode iz pljuč je pa tem večje hitreje, kolikor topleje je valsko truplo kolikor je topleje ak žival diha. Žival se pa toliko hitreje bolj v katerim kolikor težje hitreje se pregiba To odločevanje vode ima mimo družili koristi tudi to, da se uravna telesna toplota. Kjer voda izpuhteva, tam mrazi, to vsak sam lahko spozna, če se postavi od potu ali dežja premočen v prepih. Telesna živalina toplota sme če hoče žival zdrava enjavati kake dve stopinji in pri življenji ostati. Ako gre toplota preveč kvišku takoj se pomnoži izpuhtevanje vode telo ohladi Iz tega je razvidno kako važna je pitna voda za živino. Dobra čista pitna voda v dovoljni množini je neobhodno potrebna za živino, ker ima ona tudi velik vpliv na prebavanje. Živali, katere dobivajo slabe, nezadostne ali tople pitne vode, prebavajo veliko slabej to je, one veliko kor običajno rečemo: take živali pri zadostni dobi krmi neuspevajo tako dobro, kot druge, katere dobro prebavajo Slabo prebavajoče živali so pa tudi bo- ni bolj podvi Res je, da v nekaterih krajih, kje žival celo leto v hlevu id hitrega opitanja ali pa zato da kr več mleka dado, ki s toplo vodo ali krmo > v tem slučaji pa ne dobi žival toliko sena in slame, kar vse zamore dobro prebaviti le zdrav želodec pak dodado množice umetnih krmilnih tvarin, oljevih pi am- kakor otrobov, slada itd. Vse te tvarnice so pa uže tako prirejene, da so lahko prebavljive Od kod pa p r i d e i da kmetovalci ravnin vendar edno pridejo po gorsko živino? anjkovalo krme za vzgojo Ne večjih goved da bi jim pri-ampak to je tudi v zvezi z vodo. Čudil se bode temu izreku mai sikdo, ali vendar je temu tako. Če gorska zdrava goved, ki je v vodi vzrastla začetka prav od take živir pride lepo in kolikoi avnih razmerah pri dobri pitni dobri krmi doli v ravnine od dobro vspeva. Kmetovalci naj mogoče izredijo! Reč pa ne gre tako lahko. Kolikor bolj žival d dobi krmo na lepo stanje v top hlevu, toliko občut livejša. izbii v hrani ter slabeja postaja Uže tretjem ali četrtem kolenu žival slabeja postaja, te leta so slabotna, krave nočejo obrejiti ali prezgodaj storijo in slednjič ne preostaja druzega, kot iz plan škili kraj novo plemensko goved preskrbeti Ko bi planin ne bilo, slabo bi bilo s živinorejo Če obsekavanje gozdu škoduje? Ako takemu drevesu velik del vej odsekaš, mu tako rekoč ravno toliko ust vzameš, skoz katere svoj živež v se srka; drevo tedaj tako obsodiš k po tu. z?reJ.e9 Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne v dolgosti, ampak še prav posebno v debelosti. To pa dotlej, da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav natanko vidiš, ako opazuješ letorastne kroge ob-sekovanih dreves. Te letnice (tisti krožčiki na okrog, kolikor drevo v enem letu debeleje postane) so več let po obsekanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizo ali tik debla, in ne pustiš nekoliko žive veje z rastiki, se grče posuše, ločijo se od živega de-blovega lesa, in kedar se taki hlodi v dilje žagajo, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, se vendar vidi, da so ločene in veli krat se še le pozneje ločijo iz podov, ali kjer se take deske rabijo. Ko veje ne bile odse- manj navzamejo iz ene in tiste množice krme ali ka- deske. kane, bi bilo vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe Ravno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, izsusena zlasti po Gorenjskem, cele goščave smrečja vse zre-doma obsekujejo, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel pri lubju oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da se smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka bolezen v smrekov log in v enem ali dveh letih je vsa smrekova goščava škoda je silno velika, ker težko ali vsaj kasno se zopet zaredi smrekov log.) Ako veje odsekuješ prav pri deblu, se naredi smola, kakor pravijo, to je, smola začne v veliki obilnosti iz drevesa se cediti. Še veliko veči pa je ta odtok smole, ako kak plazar s krampeži po drevesu pleza in lub odere; narede se dolge riže, po katerih smola navzdol po deblu lije, ker stopinja za stopinjo se naredi rana v lub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v drevo veča, da se zarasti ne more, se začne od tiste strani deblo sušiti, trohneti in gnjiti. Veš pa, da kolikor smole odteče, toliko živeža je drevesu ugrabljenega in drevo je v rasti zadrževano. Znano je kako radi se pastirji in celo odraščeni bu-teži s tim igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreke, ker jih veseli, da smola po njih teče, katero včasi tudi obirajo in prodajajo Cele plate vidiš dostikrat na najlepših smrekah, hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zatrditi, kako je to škodljivo. obsekovanjem tedaj drevesa ne obsodiš samo postu, temuč mu tudi puščaš m ga trpinčiš. Ako že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekuješ, pusti mu vsaj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami, ter pokaži vendar mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali celo še višej obsekaš, se zgubi v logu senčnost, Vsak gozdar, ki le kolikaj malo razumeva goz- vsled tega pa na tleh dobi moč drmičevje in oračje y darsko vednost, obsoj zametava obsekovanje drevja ter razna šara, in to je drevju v škodo. ker je napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh umnikov v te-le vzroke tej eči določna. Poslušajte Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti pa se Obsekovati drevo se pravi, silovito segati v nje- sekovati in jih konča. Sklenem tedaj z naukom: S sekiro ne v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje po- Nobeno silovito kvar človek govo naravo, v njegovo natoro. jenje narave pa ne ostane brez maščevanja ki silovito lomasti v gozdu, mora tudi globo plačati Vedite toraj, da drevesa dobivajo svoj živež po kore in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz njega, razen pri trebljenji in posekovanji. ninah iz zemlje po listji ali igličevji iz zraka Iz zemlje se sprejema to, kar pepel v sebi obsega, z eno besedo i pepel iz zraka pa prihaja vse, kar pri to? Rastlinsko življenje. 4. O rastlinskem živežu (Dalje.) Kmetovalcu ni treba skrbeti za vse posamezne redilne snovi, kajti večino od njih dobi rastlina vedno v zadostni množici iz aka in zemlj on toraj malo mora z gnojem le one preskrbeti, katerih je ali ne v zadostni množici v zemlji. Katere so pa te redilne snovi? Rekli smo, da mora rastlina dobiti one redilne snovi, iz katerih sama obstoji. O štirih zračnih ali plinastih redilnih snoveh: o ogljikovi kislini, dušiku, kisiku in vodiku smo uže poprej pisali. Kisika in vodika je v naravi toliko, da se ni treba kmetovalcem brigati » Ogljik je glavni obstojni del rastlinskega kakor živalskega telesa. Ogljik dobi rastlina v ogljikovi kislini vode in iz lesa. aka, kamor pride vsled gorenja ljudi premoga itd., vsled trhlenobe in vsled dihanja sicer v toliki meri, da zadostuje m živali in rastlininim potrebam. Zelo listnate rastline, kakor so-čivje, detelja, katere s svojim listjem veliko ogljikove kisline vdihajo, obogatijo celo emlj s svojimi kore ninami t Več skrbi naredi kmetovalcu dušik. On pride sicer v obliki amonij aka z deževno vodo v zemljo, pa ta množica nikakor ne zadostuje, z gnojem moramo ga zemlji še dovaževati. Dušik razvija se pri razkroju gnoja kot amonijak, kateri se spremeni v zemlji v so- litarjevo kislino, ki je za rastlino najvažnejša dušikova hrana. Dolgo časa imeli so dušik za najvažnejšo linsko redilno snov > rast- za katero edino je treba kmetovalcu skrbeti in imeli so tudi toliko časa prav, dokler je bilo v zemlji dovolj rudninskih redilnih snovi. Pozneje pa je zadnjih zmanjkalo in spoznali so tudi preveliko važnost teh. Pi vsem tem ostane dušik še vedno zelo važen in kmetovalec ga ne sme nikdar zanemarjati, ampak z dobrim in zadostnim gnojem ga na njivo dovažvati. Ako v našem poljedelstvu pride- lovanja ki vilo živine, katero dobi ne zanemarjamo, imamo zadostno šte skušamo vedno gleštamo krmimo in ako več in več gnoja editi ne bode nam manjkalo dušika in ob enem zagotovimo si do^re letine. Drugače je pa tam, kjer kmetovalec misli delati dobiček s pridelovanjem žita in prideluje tako malo kot mogoče krme , ali pa kjer kmetovalec leto za letom prodaja vso svoje seno. Iz tacih posestev gre veliko več dušika na trg, kakor zamorejo njive zmagavati nasledki so slabotna živina v hlevu slab gnoj na gnojišču in redko žito z lahkim klasjem vse spričuje kmetovalčevo revo v žepu in po njivi; to v glavi. % Iz predstoječega zamoremo posneti, da v splošnem zadostno skrbimo za dušikovo hrano, ako le umno gospodarimo z gnojem, drugače je pa z onimi redilnimi snovmi, katere ostanejo v pepelu, ako rastline požgemo. Vsaka rastlina potrebuje v hrano tudi rudninske snov'1. Te snovi ona rabi za sostavo svojega telesa/ kakor tudi za stvarjenje njenih zrn in plodov (sadja).' Ker rastlina potrebuje za sostavo svojega telesa določene množice rudninskih snovi in rastlina le slabo , če jih dovolj ne dobi, za to mora imeti kme- vspeva tovalec posebno skrb za nje, in to tem bolje, ker je najvažnejših rudninskih snovi najmanj v zemlji in ker dobiti se zrakom ali deževno vodo ogljikom in dušikom. kakor se godi z Rudninske redilne snovi so sicer vse enako važne za vspevanje rastlin, a ozirati se je nam le na one, katerih je v zemlji primerno le malo in katere ne za- dostujejo, če hočemo rodovitnost nam je v prvi vrsti omenjati k a 1 kisline, v drugi vrsti emlje zboljšati Tu in fo sf orie ki Pl ? kisi leza P 1 g in m v in m a ng tretji vrsti ti Naslednja tabela kaže nam, kako različne sostave so naše rastline in kako važna je fosforna kislina posebno za žito. Kalija je posebno veliko v okopavinah, v deteljnem senu in v sočivji. Od 100 kilogr. teh rudninskih snovi odpade na V sebi ima 100 kilgr. kil. kil. kil. kil kil. kil. pšenice .... Il2/ I1 /to 32 5 49 2 2 rži..... 11 I1 /io 36 14 48 1% 1V2 ječmena . . . 2 20 11 36 28 5 ovsa . ..... 2 16 11 21 51 1 graha .... i7/,o 46 13 37 % 3 V2 krompirja . . . 7,o 65 8 16 3 8 navadnega sena . 5 20 23 9 35 13 esparzetnega sena i7,o 28 40 26 1 15 Za navadno zadostovala bi v hrana, ker pa mi hočemo b o l j š e kot emlj rudninsk i d n j e tine, damo zato zemlji vsako leto več gnoja in tako njeno moč povečujemo Pri pa tacem ravnanji moramo udninskih snovi dodati tako rekoč nek nameček obstoieč i « • . a mm - t/ kajti astlina rudninske snovi ne more v tej meri iz zemlje izvleči, kakor mi zahtevamo in tudi ne v tej množici, kakor jih mi iz našega spodarstva proč prodajamo Ako živinski njivi pomnožimo, moramo ob enem tudi fosfoi slino pomnožiti, ker drugače pride z gnojem v gnoj go-na prevelika kanja rudninskih Množica r zemlji dodati njenih obstojnih del ki-emljo drazega dušika, ki se vsled pomanj- popolnem ne izrabi dilnih snovi, kat ^^^ » dvisna o moram ml j > -- gnoja, dimo in od pridelkov, katere prodam in a- (Dalje prihodnjič.) Gospodarske izkušnje. . Kako globoko je seme pod zemljo spraviti. % Profesor Wollny v Monakovem naredil je v tej zadevi poskušnje s zimsko pšenico, zimsko in jaro ržjo prosom, ječmenom, turšico, grahom, fižolom, grahoro deteljo lar repico, krompirjem in 1 u sladkorno peso r r som grLn?jv!č .iz g°sP°darstva s prodanim žitom, me- Dobra letina je uže odvisna tudi od zemlje in rastline ~..... ' da bi jih bilo mogoče nazaj same, splošno pa vendar velja, da je dobro letino do- mlekom i. t. d. 10* seči s plitvim sejanjem. Preveč plitvo semenska zrna pod zemljo spravlja se ve da ni svetovati, ker se zrnje posuši, pregloboko v zemljo dejano zrnje se pa zaduši. Od onih zrnov, kateri ležijo v zemlji med tema skrajnima mejama, pridejo plitveje ležeči poprej na svit-lobo, zamorejo toraj njih tvorilne snovi sami narediti, med tem, ko globokeje ležeča zrna vzamejo tvorilne snovi iz prihranjenih snovi, toraj pridejo na zemljino površje uže nekako oslabljeni. Njih organi upodobe, kakor listje so slabotni in ravno tako tudi korenine. Mraz zamore različno vplivati na mlade setve. Ko- likor plitveja je bila setev, toliko trdnejša je nasproti mrazu in tako narobe. Krompirjeva bolezen je tudi nekako v zvezi z globokostjo, v katero pride semenska gomolja. Wollny trdi, da globoko v zemljo vsajene krompirjeve gomolje so bolj ohranjene pred vpljivom gliv, zato v tem slučaji krompir manj bolan postane. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) VI. a) Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o prošoji uekega krojača , naj bi se mu v izvrševanje obrti odpustila svedočba vzmožnosti, Prosilec je dokazal, da je več ko šest let delal kot pomagač; poročevalec predlaga tedaj, naj se prošnja z ozirom na visoki ministerski razpis z dne 16. septembra 1883. št. 26701 priporoči c. k. deželni vladi. Predlog se vsprejme. Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča o prošnjah nekega krojača in neke pekarice, naj bi se njima v izvrševanje zadevajočih obrti odpustila svedočba vzmožnosti. Prosilca sta dokazala, da sta čez dve leti kot pomagača d lala; poročevalec nasvetuje tedaj, naj se prošnji priporočite c. k. deželni vladi. Nasvet se vsprejme. Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča dalje o prošnji nekega kovača, naj bi se mu v izvrševanje kovaške obrti odpustila svedočba vzmožnosti. Prosilec je dokazal, da je čez štiri leta koval kot pomagač in da je dve leti samostojno izvrševal obrt. Glede na to nasvetuje poročevalec, naj se priporoči njegova prošnja z ozirom na vis. ministerijalni razpis z dne 14. ja- uuarija 1884. št. 46987 c. k. deželni vladi. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J a r o s 1 a v. 26. Meklenoborška vas. ufl (Konec.) Streha je visoka in z zelenim mahom poraščena. Malo od hiše stoje gospodarska poslopja; staja za ovce, prostori za gosi, race in kokoši, patem svinjaki, kolar-nica, v kateri kmet izdeluje večino potrebnega orod(a, kakor voze, pluge, brane in drugo drobnarijo, Blizo hiše je odprt vodnjak katerem napajajo živino. Po dvorišču, Ki ga je skoro na kolo, z dolgim koritom, pri samo gnojišče, stoje vozovi, leže plugi, slone brane in in drugo orodje, in bolj v kotu je Kup hoste za kurjavo. Zadaj za hišo se širi vrt. Sadnega drevja je primeroma malo, a veliko je krompirja, boba, zelja, pa tudi tratine za pašo mladi živiuici. Samo ob okuih je ozek prostorček za navadne priljubljene cvetlice. Stanovniki so z večine vitki, krepki ljudje in tem-nooKi. Delavni so, jako trezni, in zato tudi v obče imoviti.N Najraje se ukvarjajo s konjarstvom in imajo jako lepe vprege. Več potov se je uže primerilo, da je kmetu, ko je gnoj na njivo peljal, ponujal konjski kupec po 800 tolarjev za dva para Konj. Meklenoborci žive jako priprosto, vsi so zaverovani v delo. Pozimi in po letu ustajajo ob štirih; uajpreje oskrbe živino, pozimi potem mlatijo pri luči do belega dne. Poletu gredo ob petih, ali vsaj ob šestih na polje. Zjutraj prinese gospodinja eno mlečno jed in zabeljen krompir na mizo; gospodar in družina jedo vkup iz ene in iste sklede. Kedar je veliko in težkega deia, dobivajo delavci tudi malico, to je, Kruha s putrom namazanega, pa žganja. Ob dvanajstih se vrnejo s polja, iu posedejo okrog mize. Gospodinja jim prinese eno mlečno jed ali navadnega močnika, zabeljenega krompirja ali cmokov, prekajenega špeha ali slanikov. Ob eni uže gredo na polje; tudi popoludne dobe malico. Zvečer, ko je živina nakrmena, sedejo k večerji, potem gredo koj spat, da se dobro na-spe in spočijejo. V gostilnico zahajajo navadno edino ob nedeljah zvečer. Dobijo se prav velike vasi ob velikih cestah, a nimajo prav nobene gostilnice. Tudi mekleuoborška kmetska mladina ima nekatere veselice. vas hodi leto te veselice, letos v to, drugo VIL Gosp. zbornični svetnik Franc Ks. Souvan vesele se jih celo leto v uno hišo. Najimenitnejša veselica so doženki m poroča o prošnji trgovcev in obrtnikov v Železnikih za veselico rede Kmal spremembo poštnega voznega reda v prometu med Loko in Železniki. Prošnja teži na to, naj bi se ob % osem zjutraj % 9. žetvi in Poglavit t raj od nedelje popoludne do jutra v sredo reč Veža i Za jed jačo si zlože, to v Loko dospevajoča pošta vračala uže ob in Panike žgauje, pivo, bel kruh, puter uri zjutraj in ue še le ob '/4 na deset, ter naj bi dohajala v Železnike ob enajstih namesti ob pol dva- rede času fej podobn pustni večer je druga veselica malo popreje. to ki j pri ko je snopj najstih predpoludne; dalje naj bi popoludanska pošta jetos v teJi drug0 ieto v odhajala iz e o tistem uže omlačeno. Tudi to veselico nnaio O hiši. Pred to veselico ho- ob 5 uri namesti dijo veliki in mah hlapci z godbo po vasi in pobirajo gniati, klobase, puter in jajca. Pred vsako kmetsko Železnikov v Loko še uže ob pol štirih, kakor se zdaj vrši. Odsek ima naprošeno premembo poštnega voznega reda v občnem pridu popolnoma osnovano, torej nasvetuje: zbornica naj najtoplejše priporoči to prošnjo c. k. Klobase in gnjati obesijo na drog, ki je olepotič poštnemu in telegrafskemu vodstvu v Trstu. Nasvet se vsprejme. (Dalje prihodnjič.) hišo se ustavijo in zahtevajo nekaj v denarju, po tolarje, in nekaj v blagu, vzlasti dolgih in debelih klobas en s pi priprav sanimi trakovi, in jih neso v tisto kj lj veselico. Na to veselico prihaj t? ospodarji posli, pa gostje, jedo in pijo to. kar so bili nabrali ali priKupili. Ostati ne sme nič, to se tako Tudi na tej veselici je ples poglavitna reč, staici pa se raz- a delo se nikdo ne zmeni napravijo tudi spomladi, kedar gre govarjajo ali kartaj Malo veselico živina vprvič na pašo ali kedar je krst. Kedar imajo mrliča, napravijo sedmino, kakor mi pravimo. Vzlasti 109 šum do obhajajo ženitovanje, po premožnih hišah zelo zapravljivo, tako da eno samo stane po 200—300 tolarj Na drobno dokazavai je govornik dalje, da se bodo s povzdigo kmetijstva zboljšale tudi razmere obrtnijstva, Meklenoborci so zvečine ponemčeni Slovani, kakor in delati je treba na to, da se bo tudi naš ubogi znamo. m Vrtovi arabski in turški. kmet, kakor na Francoskem in sploh v zapadnih deže- človek, da ne bo stradal, da ne lah mogel živeti, kakor Slavni Rim je propadel in s « krdela, katera so bo skoraj brez obleke, in da bo mogel tudi stanovati kakor človek, ne pa moral se skrivati pred vremenskimi nezgodami, kakor divjaščina po svojih brlogih, ko bo vdirala v Evropo, zbrisala so sleherni sled kulture ter tedaj kmetovalcu mogoče kot človeku živeti, tedaj bo tudi tako uničila tudi vrtove. Ob tej dobi se je pa bilo uže obrtnijstvu dal lOOkrat več zaslužiti. - Dalje zavračal vkoreninilo krščanstvo, in pod okriljem svete vere tlela je govornik trditve, da bi si bili koristi velikega pose- je še stara kultura. Znanost se je umaknila v samo- stva in pa kmetovalcev nasprotni, enako tudi, da bi bilo stansko izbico, kjer je čakala ugodne ide časa da 1z- v široki svet, in tudi vrtnarstvo se je potisnilo za samostanske zidi so ga njegov edino roke kaj nasprotju med delavskimi krogi in Kmetijstvom. Predgovornika barona Pirqueta zavračal je govornik zarad nasprotovanja samoupravi dežel rekoč, da je ta bilo pobožnih samostancev. In še dolgo po selitbi narodov samouprava poglavitno postavodajna in da bili so samostani edina zavetja, kjer se je izgojevalo razširjenje te samouprave enako na korist državi, kakor uresno rastlinje. Samostanci so v svoji samoti nahajali deželam in pa državnemu zboru. S tem se bo bolj raz-najlepšo zabavo v vrtnarstvu, in poleg tega se je uže bil globoko ukoreninil običaj, lepšati cerkev in altarje z epsimi etlicami in so morali samostanci sami izgojevati na svojih vrtovih širila ljubezen za dežele in za državo. Dalje govornik obširno razpravlja vprašanje narodne enakopravnosti, narodnostnega načela sploh, očita opoziciji, da se ne morejo povzdignili do pravičnega, nepristranskega mišljenja, in konečno trdi, da se narodnostno vprašanje da rešiti samo po skupnem poraz-umljenji. Avstriji pa mora veljati zmiraj narodna enako-mnogo manjim vspehom kot prvi pot. V tem vedno pravnost, ker to je podlaga, na kateri je naša država svežem vzhodu se je vzdignil duhovit narod, poln ukusa nastala, to je načelo, katero mora razne narode naše ia ljubezni do lepote. Bili so to Arabci, , ki so razvili države zmiraj vezati. Dokler je zahodna Evropa tičala v mrtvilu, ostal je Selitba narodov je prizanesla vzhod še ved vzhodnim kraj svež tu vrtnarstvo še vedno cvetelo in od todi je kultura drugi pot prodrla v Evropo, toda z V tem vedno zastavo verskega fanatizma ter so se narinili kot de Časi v Evropi so sila žalostni; v sosedni državi diči nekdanje rimske države. Na en mah so osvojili se- (Nemčiji) proglasilo se je načelo „sila gre čez pravico", verno Afriko letijo Italij sto na n/sko, osvojili Sicilij do tam hoče mož, ki je na podlagi narodnega načela zdru- m sredozemnega morja. Arabci so vso Levanto, ter so postali gospodarji žil državo, na tej podlagi šiloma uničiti drug narod. bili vsi živi. ter so s ) Za tem z veliko pohvalo sprejetim govorom govoril svojim duhom in delom pomladili vse kraje, kamor so je na Nemško-Českem izvoljen Korošec Pacher, še bolj dospeli. Gospostvo arabskih kalifov je šlo od Indije pa brezmirno divjaje, kot njegov somišljenec tega dneva. Navajal je tudi nekaj številk, sklicavai se je tudi na do Španjske. in v tem ogromnem oblastvu je e pa oživela novega znanost in umetalnost, obrt in trgovina spodarstvo vrtnarstvo stoletju se je , go- vzdignil Bagdad ta baj prestolnica arabskih kalifov, do zna- kričanjem. centralizacijo prejšnjega stoletja, v obče pa je levica drugi dan razprave pričela in sklenila z malovrednim A^UClUi L/C* d/ J Ui Ct> VOUOiUl^U) tAl ti 1\1JLI lAUJUiv ¥ j UV ^ "t* enite višine, in ob kraljevi palači so se pojavili naj krasneji in najukusneji vrtovi, kar jih je videl vzhod. Pesniški duh arabski se je oprijel z osobito ljubeznijo izgojevanja cvetličja, iu zato so zbirali na arabskih vrtovih vse najlepše cvetlice, ki so rastle na vzhodu. In kamorkoli se je razširila arabska moč, povsodi so na-vstajali vrtovi, urejenim z onim istim ukusom, ki so ga bili razvili v Bagdadu. Afriki, na Siciliji in na Španjskem. (Konec prihodnjič.) Taki vrtovi so bili v severni Tretji dan splošne budgetne razprave. A Tretji dan budgetne razprave govorili so knez Al. Lichtenstein, kolovodja nemško-narodne stranke na Češkem dr. Pickert, Čeh Tonner in pa znani Bu- kovinec dr. T o maš čuk. Knez Lichtenstein, čegar govor so »Novice" na kratko posnele, govoril je zmerno dolgo 9 mirno državnega zbora govarjajo celoto in državo, večina pa Drugi dan budgetne razprave. (Dalje.) Očitanje Mengerjevo, da on in njegovi pristaši za- , da hoče dele povzdigniti nad celoto, tolmači govornik s sledečimi besedami: „Nemški podvzetniki in en del nemških uradnikov pomenja vso državo avstrijsko — celoto — vse drugo je le obleka, k večem lasje ali nohti, ki se smejo brez škode in bolečine odstriči". — Ta teorija prenesla se ie tudi v prakso, in v državi, katera je pred vsem kako z umetnimi sred- poljedelska, mislilo se je zmiraj stvi industriji na noge pomagati stvarno, ogledajoč si ves položaj; on je narisal v velikih potezah napake vladanja „lit)eralne stranke, dalje kazal, kako mora postopati sedanja večina glede gospodarstva in velikih političnih vprašanj, izmed katerih je posebej segel po socijalnem vprašanji, katero bo, kakor vse kaže, v malo letih popolnoma spodrinilo zdaj pri nas še goreče narodno vprašanje. Svoj govor sklenil je knez tako: Gospoda moja! Uže so se pričele gibati velike trume in med delavskim svetom vrši se kemišso krojenje ljudskih moči, katere treba nadzorovati in voditi. Parlamenti evropejski bodo se hote nehote spremenili v socijalne laboratorje, v katerih nam bo treba varno postopati z dragocenim in nevarnim orožjem. Odvisno bo od naše razumnosti in skušenosti, ali se tvarina združi v lepe kristale ali pa razpadejo v kaos brez podobe. Velika bo naša odgovornost, večji pa še, ako se posreči naš vspeh, kakor oni, o katerem so ne Ameriki varovalo se je kmetijstvo tako kakor kdaj sanjarili alhimisti ker ako ljudstvu zadovoljnost, obrtnij stvo ttuaj oau j a i m aiuiuiioLi, zv^i, a j ^ ^ ^ v., ^ , ~-j----, delu pa pravično plačilo povrnemo, tedaj smo v resnici 110 iz kamenja naredili zlato! (Živahna pohvala in plo- skanje na desnici, čestita.) Sploh zanimivo je, kako je Tonner Govorniku se od mnogo strani kateri, kakor znano, spada v vrsto Drugi govornik tega dneva dr. Pickert obračal se nikov. Rekel je zavrnil Pickerta najojstrejših govor- > ^'"o4 i Itnci t vvi a i.a i sc „/jllii} S je posebno zoper svojega predgovornika kneza Lichten- znati moram Zdaj še gospod poslanec Pickert, kateri tensteina, je skušal smešiti nemško - konservativno stranko, očitajoč ji, da se v prvi vrsti imenuje katoliško, dalje avstrijsKO in konečno še le „tudi nemško". Dalje čakovanj glasu. v svojem govoru ni Pričakoval sem namreč spo- spolnil mojega pri- veliko ojstrejšega sten Po pravici moram spoznati, da nisem nikdar žalo . kedar kateri izmed gospodov ojstrejega ali najoj govori o razmerah na Češkem, očita sedanji vladi, da sije nakopala splošno nezadovoljnost; dalje govori o strejega glasu besedo poprime; to v"nekem" oziruTeč jezikovni naredbi za Cesko, se spominja grof Hohen- izda, kot 20 govorov od naše strani. (Veselost na wartove poskušnje naši državi podati obraz slovanski, desni.) Očitanje Pickertovo, da se vlada Taaffejeva pusti od desnice naprej riniti, zavrnil je Tonner z odgovorom in sklepa z nado, da tedaj, ko bo nemško ljudstvo po svoji veliki večini edino v duhu narodnosti ne bode nobenemu avstrijskemu ministerstvu več mogoče vladati „Zagotovljam Vas, gospoda moja," da seVtem ozirTz brez Nemcev ali celo proti njim. njim ne da nič ODraviti. in njegov tovariš, denarni mi Tretji govornik Ceh Tonner zavračal je v daljnem nister, to Vas lahko zagotovlj ospoda, našim pra govoru prejšnje govornike, ki so ojstrino govorov obra- vičnim zahtevam nasprotistavlja strašansko stiskavost čali proti češki stranki, proti češkemu namestniku vendar se trdi da Krausu in proti sedanji vladi, pečal se je tedaj posebno To bilo v prejšnjih časih, za čas se gospodje puste naprej riniti > z govorniki Eigner, Hallwich. Vašega vladanj Ta poslanec je celo Pa vse drugače, ko se je eden ministrov javno v dr da se Nemcem na Češkem slabeje godi, kot Nem- žavnem zboru izrazil: Ako bi prišli do bolestnega pre trdil, cem v ruskih pokrajnah krog izhodnega morja. Na to pričauja, da stranki več ne koristimo, vedeli bomo zavrnil ga je Tonner s prošnjo, da naj se vendar tje aam storiti kaj poda na pot in naj poskusi tam, kjerkoli javno napa- Zadnji govornik tretjega dneva, TomaščuK, govoril dati vlado belega cara in jo tako debelo psovati, kakor je najprej obširno o številkah državnega proračuna, dalje je to storil minuli petek z avstrijsko vlado in radoveden je pa segal v vsakovrstna politična in narodna vpra- bil ga potem pozdraviti, kakošnega obraza bi se šanja, o katerih znamo prilično še posebej spregovoriti, potem pač nazaj vrnil. (Veselost na desnici.) Posebno ojstro šibal je govornik početje Nemcev na Češkem, obrnil se je posebej zoper Halhvicha, ki je bil je eden najzanimivejših vse te razprave, Četrti dan splošne biidgetne razprave govoril Cehom očital romanje v Moskvo. Tonner je na to oči- ta dan v Jmenu vlade minister Dunajevski, dalje tanje tako odgovoril: to grad „Kaj pa imate romarjem v Moskvi očitati, morebiti da jih je c. kr. poslanik najvišjemu dvoru v Petro- moravski Ceh dr. Za ček, 'dr. Herbst in grof Clarn-Mar ti nic. predstavil Imejte, gospoda moja, pred vsem dobroto, ter izle- ponedeljek bila je večerna seja. Obrav cite najprej brun iz lastnega očesa, in manj se za pezdir o očesu svojega soseda (prav res! Vprašam Vas: Jeli se je zgodilo, da a j t e profeso peljal naval se je državni govorilo je več govornikov obeh strani, pa tudi minister proračun hnančnega ministerstva Dunajevski je v razpravo občnemu zboru nemškega šolskega društva na Nemško, da je tam grozovito tožil o stra šanskem tlačenji, in tako rekoč javkal za pomoč in kluba št Štajerski Foregger predložil je v imenu načrte postav zadevajoče tisk emškega to: a) načrt nove tiskovne postave po izgledu nemške usmiljenje tiskovne postave; dru Jeli se godilo, da se pri neki vožnji k sve- Kolek časnikov postava ima namen, odpraviti čanosti turnarjev še na avstrijskih tleh črno-rumena državna zastava raztrgala. (Poslanec Strache: Ni dokazano.) nja in odpravi sedanjo objekti tretji načrt vreduje dolžnost priče trti načrt obrača se zoper skih Jaz nisem bil zraven, pa to smo brali, ne v če- temveč v nemških časnikih. I udi o tem Vam Včeraj zopet ni koma davkovskemu ii nekaj časa, da dovrši vno postopanje; d) če-lorabo tiskovin, ečerne seje, ker se je izre-budgetnemu odseku hotelo pustiti bilo mogel poročati kaj ed nostl govoril. To sicer gospoda pri oni sveča Dalj U iz Bonnske „Deutsche Reichszeitung" in u dokazano, toda po posnetkih delovati v dnevnih namerava pa se do ko svoie uže pričete naloge. aca budgetne večernih sejab razprave pa iz Ger manie" vendar ni lahko mogoče dvomiti na resničnosti te izpovedbe, da se je baje eden naših nemških rojakov izrazil, dolžnost da avstrijskemu cesarju nasproti izpolni svojo Naši dopisi. jub (Cujte m š k e g ja in kancelarj čujte! na desni.) Poslanec Strache To Dunaja aprila (.Mestne volitve: di naj bi bil jaz rekel! pa to je laž!) — Berem samo ških časnikov. (Strache; Pa to je lažnjiv citat na desni: Dajte mir!). Jaz se še nikdar nisem smatral za velikana. nem- Klici zbor.) po- Letošnje volitve za mestni odbor bile so zato bolj menljive, ker so pri teh prvič volilno pravico imeli pe takarji, od katerih so si posebno demokratič judovski krogi mnogo obetali in proti-Kolikor sem priliko tacega toda in se tudi v tem trenutku ne smatram za imel govoriti ravno s kolovodji demokratične stranke verujte mi, da sem uže tako daleč kot se petakarji niso skazali za tako zanesljive pristaše Marjanski vojak in da se po kričanji in vpitji Cimbi in Tevtonov ne dam strašiti na desni.) njihove, kakor so si poprej obetali. Trdilo se mi je. dobro! in veselost da so nixoodpetakarji najbolj od Jjudj Ker TZ x . premožni niso, so vsakovrstno odvisni od premožnejših, KonefiM se je (poluradni) „Norddeutsche Zeitung" katerim ali oddajajo svoje izdelke, ali pri katerih dosti' ■ krat tudi na upanje dobivajo gradivo za svoje izdelke ali blago za svojo malo kupčijo, ali sicer zaslužek ali potrebno zdelo vmes seči in se je morala nekoliko kr fiiti nasproti presilnemu ponujanji ljubezni." 11 stanovanje ali kakoršno drugo gmotno zaslombo. obče se je tedaj tudi pri teh volitvah pokazalo, da tudi in dr. Vošnjak tedaj tri nove delavne moči gospodje Benedikt, Povše uoožnejši krogi ne ubogajo samo onega, ki jim govori n rl je dne g najbolj po volji, ali ki jim največ obeta, in tako je raz- v Ljublji ____ mera med strankami večinoma tudi pri zadnjih volitvah lezni. Pokojni, rojen na »užnem Štajarskem,"bivaf je več ^ i. _ I ^ ______________ __ _ _ i v • « * _ t" ospod Ivan Pribožič, vojaški kurat aprila zjutraj po dolgi mučni bo ostala nespremenjena. let v Ljublj Srednje mesto obdržali so pristaši stare liberalno- stanoviten judovske stranke, in zmagal je celo šolski profesor , ki je bil kandidiran pod krilom te stranke, se je vedno odlikoval kot zaveden in dnjak. Da je tudi umirajoč še mislil na znani zrakoplavec Silberer, pristaš zmernejše • • n • • .m m J vladi svoj narod, to priča volilo 25 gold. za narodni dom Bodi mu zemlja lahka! prijazne stranke, propadel je v tretjem in potem zopet Ljublj Nevarno obolel je gospod dekan v Šmarj Drobnič Obolel v drugem razredu. predmestji »Landstrass" prodrl je poleg dveh vrniti se mu zdravje še ni toliko zboljšalo v Ljublj pod da liberalcev samo en pristaš demokratične stranke, brez-ozirni rogovilež Mandel, pa s pičlo večino; sicer pa so koliko odle^ ij v gmarijo, akoravno čujerno, da m in do sedaj se bil mogel je ne- bolezni odločno zmagovali demokratični kandidatje samo državnega poslanca Božidara Raiča na predmestji Mariahilf v stadt zmagali razredu, v predmestji Josef- bolnišnico se nam naznanja, da se je dne 31. marca podal v javno so sicer tudi pa še le v ožji volitvi. ima na 25. oddelku sobo razreda št Zdravnik, kateremu pripada zdravljenje, se prvi dan Demokratje zasačili so tukaj nekaj volilskih lovcev, ki ni izrekel o značaju bolezni, drugi dan postalo so glasove kupovali in so jih tirali k policiji. bolnikovo nekoliko neugodnej državnem zboru prestopila je razprava v neko- ščale in ker se liko mirnejši tir. dobival je bolnik ledene ohladke na glavo Do vštete sobote dognana je bila razprava do konca je sodilo, da vse prikazni kažej naučnega ministerstva in v ponedeljek prične se finančno ministerstvo. botno poročilo bolj menda Danes govoril je razun druzih isterski poslanec koliko večj stanje ker so ga moči zapu- zato ploh se začetek legarja. So bledenje opazovalo bolj pogosto iu uže ugodnejše: Bolniku je precej e bistra, moč ne- Glava Vitezič živo opisujoč ponemčevanje v Istri. Tudi minister Gauč poprijel je zopet besedo, da bi nekako zavrnil dr. Weitlofa, pa tudi pri tej priliki ni izrekel ni- včerai " bolnik Iz poročil od včerajšnj dne posnamemo da boljšanje v stanji obolelega poslanca Raiča trajalo tudi pri zavesti, moči njegove so prime- /X L J i------ — -----------' J > Jw ? UlU^l ujoguvo »u pni kakorsnega načela nasproti zahtevam Slovencev, samo roma dobre, vsak popoludne obhaja ga huda vročina toliko je izrekel, da imajo posamezni poročevalci na Zdravnik imenuje bolezen logo, pazljivo spremljati razprave, poročati o posamez- ses Fieber). Zdravnik sodi nih pritožbah in v kolikor bi se to še ne bilo zgodilo, predložiti gradivo po natančni preiskavi, da se reši s posebno ministersko naredbo. da garsko vročnico (tifo t ni j da TkT pa vsikakor dalje trajalo, predno popolnoma okreva Državni poslanec Hren naprosil nas je objaviti da od glasovanja o prvem branji Scharschmidovega pred Vse to kaže, da hoče minister postopanje svoje od- loga ni izostal namenoma, temveč, da je bil zadržan 5 ločiti še le kasneje. Pričakuje se, da bo budgetna razprava gotova do 10. t. m., potem pa, da se pred prazniki reši še črna vojska in pa zakon o odpisavanji zemljiškega davka zarad vremenskih nezgod. Po praznikih pričeti se imajo seje an maia. t* ter je pričakoval, da do glasovanja pride še le drugi dan. Davkovski odsek državnega zbora nadaljeval je včeraj zvečer posvetovanje vladnega predloga o odpisavanji zemljiškega davka zarad vremenskih nezgod, slaniški krogi žele, da se ta postava dogotovi kar Po in da se še pred velikonočnimi prazniki sprejme tudi v Železnikov. (Javna zahvala.) Blagorodna gospa zbornici. Ker je odsek do sedaj sklenil še le Lizabeta Peterka, trgovka v Ljubljani, je bila kot tu- stavo 1 po kajšnja rojakinja tako milosrčna in dobrotljiva, poslati žene to postavo v odseku tedaj bo najmanj še dve seji potreboval, da do za deset gold. predene pavole za revne učenke naše šole, ki se učijo izdelovanja ženskinih ročnih del. Naj bo s tem vrsticam blagorodni gospej izrečena najtoplejša zahvala. Mili Bog naj Ji poplača njeni, znameniti dar i časnim in večuim blagrom. Železnikih 25. marca 1886. Predavanje o cepljenji trt ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 11. t. m. dopoludue v Križovem pri Kostanjevici in popoludne v Čatežu. Jos. Levičnik, Slovenske Poziv slovenskim pisateljem Odbor --* "'»v * iv1| vlll» u l/ u 1 jj se obrača do vseh rodoljubnih pisatelj Matice Ljubljane. učitelj in načelnik krajnega šolskega sveta, venskih z iskreno prošnjo, da bi čim prej vršijo se tekoči teden dne 5., Volitve v mestni odbor ljubljanski in aprila. Izvoliti bolj topiš tem ,,Le- u poslali kaj primernih doneskov za letošnji , Kakor lani, se bodo sprejemali tudi letos samo 12 odbornikov, namreč za III. razred, ki voli v po- izvirno t in t pouč spisi nedeljek 5. aprila tri, za II. razred, ki voli dne 6. aprila iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je že leti, da bi čč. gg. pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter Narodni volilni odbor priporoča za III. razred go- zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini mati-spode: Ivana Hribarja, Antona Kleina in dr. Val. činih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo pet, in za I. razred, ki voli jutri 8 aprila, štiri nove odbornike. Zarnik \ ZAL II. razred gospode: Josipa Benedikta, eJ 15. maj 1886 JP leta predsedništvu Matice dr. H. Dolenca, Franc Povše ta, dr. J. Vošujaka, Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v tti _ r* t i i t .m t —____:_____ v _ j _ •__i * i , Tomo Zupana; za I. razred pa gospod: dr. Alfonsa »Letopis" sprejetim spisom se bode izplačevala, kadar M o s c h e t a, Ivana M urnika, Miha Pakiča in Fr. bode knjiga dotiskana Ravnikarj a. m Matic lovensk Ni dvomiti, da bodo, kakor v III. in II. razredu izvoljeni tudi jutri v I. razredu zgoraj priporočeni kandidatje brez nasprotovanja, ker se nasprotna stranka ae vdeležuje volitev. — Za mestni odbor pridobijo se Za prvosednika Josip Mam. Odbornik Fr. Leveč 12 Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja X >■ Najvažneiša novica vsega tedna je med- s ksandra eboj dognale, ne oziraje se na protest kneza Ale Med tem prizadeva si Ruska knezu Aleksandru za domačo našo politiko ta, da ste obestranski vladi spodkopavati zaupanje med Bolgari, izrekoma ruski čas dognali pogajanje zarad ponovljenja pogodbe. Četrtek petek in soboto minulega tedna bili so zadnji dogovo in gotovlj niki začeli so kneza črnogorskega priporočati za „cara Balkanskega". Proti temu početju obračajo se pristaši — - - * ~ >3 ^ um ou a a u 11 j i uugu v ui i . X 1 U LI LClliU jJU so bili tudi uže do besede razun neka- iu pokrovitelji kneza Aleksaud terih postranskih zadev, katere so bile sicer načeloma očitaj Knez črnogorskemu tudi rešene državnem zboru imele so se dognati v tekočem tednu da je njegovo glasilo izrekle ob začetku vojske • • r>i v % i i m j prišlo je prvi dan tega tedna na „da Bolgari niso Slovani" in ne morejo prikriti čudenj kako naj vrsto pri razpravi državnega proračuna finančno mini- gorskemu in mu skazali sedaj Bolgari zaupanje skazali knezu črno > sterstvo ter se potem nadalj trgovinsko poljedelsko knezu Aleksandru večj zaupanje kot lastnemu ki se je pri Slivnici, pri Pirotu - - r------v. 0 v . ivi oo jo pil OUVUH in pravosodno. Da se budget prej reši. pripomogle bodo v drugih bitkah pokazal pravega Boka tudi ---- ---- ...........- - - - ° ® večerne •i smatralo se seje. Glede za pomenlj entalskega vprašanja teremu je vlasti pomnožile svoje vojno brodovj znamenje, da so vse vele- junaka bolgarski narod dolžan večno hvalo ka brodovj prevažanj Tudi Nasprotje med ruskim čarom in knezom Aleksan trijsko drom bolgarskim pokazalo se je pretekli ponedeljek po se je nagloma pomnožilo za en večji brod za vodom rojstnega dneva kneževega. Povodom te sveča pet torpedovskih brodičev soditi postaja položaj na Balkan nosti bolgarskega kneza Aleksandra in zane vlade Grške in ne bilo Po tem nosti pela se v cerkvi zahval ejši vsled upor- svečanosti navzoči so bili pesem , in pri tej pa diplomati čni zastopniki njim zve- razun Ruskega in z zastavami okinčana so bila tudi se čuditi, ako iz dolzega stanovanja vseh zastopnikov razun žuganja in groženja konečno nastane vojska med onimi se sme soditi velevlasti. katerih nasprotni vplivi so uže dosedaj pravi ne bo spravil uskega. Potem se da se ruski car s knezom Aleksandrom enako pa tudi vzrok nasprotij, katero so vlansko poletje nenadoma na- ruskega vpliva na Balkanu ta ostane nasprotnik stale volj kterim še danes ni najti v vesoljnem miru po Mi daj konca katerega Dalmacija. — Cesarjevič iiudolf zelo okrepčauega prizadevaj trij zdravja dan za dnevom houi na lov bodi morebiti ravno drugim državam povod cesarji vzdržati, morske tico ali pa na visoke dalmatinske gore po morji in bolj mešati, v ta namen, da štreno bolj njave dajejo prizadetim državam mnogo posla, lažj l. \ f \t> V 1 1 ! * V VU f /f 1 * I ' W \m\ l 'M IP ' 'J / I I * Si T J \ T ' J 4 V \ • W I U u ffll »t - / w■ v času, ko take zmeš e do aa, gorske, orle. — Zdravje c. k. namestnika dalmatinskega se x ^ __• i • i v i • . - . _ o se m obrnilo na bolje, prikazni hude pljučnice vedno enako eugodne skoraj sežej uge svoje posebne namene. Nemška • • Spanjska Po hudih borbah posrečilo knezu Vrsll vlado po Bismarku v nemškem državnem zboru pritišati do skl nost zoper anarhiste in socijaliste za dalj leti zbo ______ izidih volitev Volitve za državni zbor (Kortez) se ljno, vlada pričakuje, da bo v novi večino dveh tretjin. Po do sedaj znanih vladi nib. voljenih je 310 pristašev Vlada zahtevala je sicer postavo za 5 let, pa ker se ta ni dala doseči, zadovolila se konečno tudi z dvelet nim podaljšanjem 121 pa pristašev opozicije Francoska. — V gosposki zbornici (starašinstva) stavil je starašina Bozerian predlog, po katerem Ob kurij enem Bismarkom stav. Škof Kopp pa so se pletle razprave med rimsko nal se uduši vse podpihavanje glede omejenja prostosti zarad prememb protiverskih po- Pri delu, predloži tudi svoje dotične razloge, spominja ki • • v tej zadevi posredoval v imenu in papeževem, podal je v Rim obši ščal v dal uka. pravo, doki došel mu poročilo, ni se spa i došlo novega pod Ko mu je ta došel, stopil je zopet do o s cesarjem Viliemom knezom Bismarkom, stavil j v na dogodbe v Belgiji in v Decazevile (francosko) izreka dvombo, da bi sedaj veljavne postave zadostovale. Desnica zbornice sklenila je v shodu vsili pristašev svojih, nasprotovati načrtu postave o najemu po- gosposki zbornici predlog da se črt vladin vrne sojila, ker se jim to zdi nevaren pripomoček. odseku, da predlo o njem še bolj na drobno posvetuj ta Skrajna levica namerava vlado vprašati, zakaj ir o bil je sprejet; pa koj v odseku se je pokazalo, Je v zapor dejala vrednika Ducquercy-a in Rochea, da ostane pogajanje brez vspeha, ker uže tukaj zav/gel se je predlog škofa Koppa , in tako se sme za sedaj smatrati vse pogajanje med Nemško Decazevile se brzojavlja, da je tje dospel Came Rimom linat, kateri v družbi z drugimi nespravljivimi pod pihava uporne delavce. vspesno Predlog zarad ponemčeva pa pruskega dela Poljske Patrole konjikov hodijo po ulicah mesta. V zbornici poslancev pričelo se je posvetovanje o postavi je načeloma uže sprejel, v ta namen dovolila se zarad posojila, govorilo se je za postavo in proti je svota 100 milij mark , samo da še izrečeno postavi. vržen se bo našla ta svota, ker je monopol na žganj i Kar je poseb svetu to pomenlj da se mu za zadnje izrekoma or O pridružil tudi nemški cesarjevič .veden predlo to v državnem v tem Žitna cena oziru tedaj med železnim kanclerjem in pa prostomav-tarskim nemškim prestolonaslednikom ni nikakoršne Prihodnjost bo pač pokazala kako velike so pa tudi kako brezvspešne so. v Ljubljani 3. aprila 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr razlike te zmote 5 7 gold. 64 kr turšice 4 gold. 87 kr i bauaske soršice 6 gold 62 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 39 kr ; » l . . Bolgarsko-Rusko vprašanje bilo je včeraj, kakor se sploh sodi, pri konferenci v Carigradu za sedaj re- 25 kr geno s tem , da so pooblaščenci velevlast potrdili bol- prosa 5 gold. 4 kr Krompir ajde 3 gold. 90 kr ovsa 3 gold 3 gold 58 kr. 100 kilogramov garsko-turško pogodbo v obliki, v kateri' so io same Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk n založba Blaznikovi nasledniki v Liublja i