ZSi. itnilki. I HiMltnl, t tnta Z. malta ISZO. KITI. leto m Is tale vsak dan popoldne t*vMwi«l oodoMo ta »ranita. Inse aH : Prostor 1 m/m X n/m za male oglase do 77 m/m vISine 1 K, od .30 mlm višine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izlave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri vetjih naročilih popust Vprašanjem &.edc taseratov nai se oriloži znamka za cd^ovor. Op? valit vo „Slov. !fa^OlilI, tn sardini Tisinra** nilca št 5, orifllčno. — Ta'a'oa it 314. ina!! sva v L|a*l|aat I« p« pO*ti t f laea•■uto t celoletno......K '2 I*— polle.no.......„ 120-— 3 mesečno • 60*— . . . . . „ 20 — Pri morebitnem povišanja se imi daljša naročnina doplačati. Novi na- Kn«« na po^licio v orvlc imovino ve tn> po nakaznici. *^a »-miria, izvestiti o pravem stanju stvari, v kol;kor se tiče napadenih sodniških oseb. Ob ustanovitvi višjega deželnega sodišča sta bila na razpolago le dva sodnika, ki sta '"mela nra^so f^-di v administrativnih stvareh. To sta bila sodnik dr. Pavlin in okraln* sodnik dr. Eberl. Oba sta bila poprej prideljena predsedništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu. Ker je bil dr. Pavlin že zaposlen nri oo-verjeništvu za pravosodje, ie pre-ostaial za predsedništvo višieva deželnega sodišča le še dr. fZberl. Da pa stvari bolje ustreza, ako se nri-vzame kot sodelavca pri ustroju predsedniške pisarne že Izvežbano moč. je tesno. O slovenski narodnosti dr. Cberia nisem dvomil. Niega fe justična uprava Nemške Avstrile takoj s prevratom kot Slovenj prav kategorično odslovila in na5a v^a^a ga je spreiela v našo sodno službo. Pomislekov sem im^i tem man'e, ker mi ie bilo v snominu. da se je neko lato. ko ie bil še avsk"!-tant. udeležU izleta društva »Pravnik«, kar »e biM faVrat že tovarna Hi se je izletu odtegnil marsikdo, k! sedai na^boH fađf*,alnr» vni««. Glede niegoveo-a imenovanja za deželnosodn^a svetnika — • ram le to: Minister pravde ie imenoval tri »izvrstno« kvalificirane okrame sodnike za dož^lnosodne svetnike, in stVer: Vlad. Ooifo. dne T5. oVfobra 1919. dr. Schaubacha tn dr. Fberla. ki sta v vrstnem r**d" neposredno drnp; za drugim, pa dne 12. junija 1920. Kar se Hfie si»H«u* *r ^-^'^ in dr. Premšaka. hi ie naša vlada takoj ob prevratu prevzela Gotovo ie to storila Iz stvarnih razlogov. Oba sta nri^e^Ia naši državi, sta |o«aina državljana, se v ura^va^iu strogo držita jezikovnih predorov !n nf bilo doslei nroti njima od nobene strani niti naimanie prit^^be. l!no nov^m odkrito In iasno: Ha se nrav^sodir pri okrožnem sodišču v Celju nahaja na oovolini stonnil \* v obilni meri zasluga tudi teh dveh. Ob vsaki obletnici svoje nacijo-nalne osvoboditve se bomo spominjali Čeha Masarvka. ki je v zvez! z nekaterimi dmeimi Slovani prepričal zanadno Evropo in Ameriko, đa se Avstri'a mora porušiti. Ko govorimo o velikih Slovanih, ki so za svetovne vojne opravljali težko delo v inozemstvu, ne smemo 1 pozabiti Poliaka Paderewskega. Pad^re'vvskeicra je o^z^al šfrš* slovanski in zaoadni svet že pred vojno kot umetnika-glasbenika. S svoio umetnostjo si ni pridobil le imena, amnak rudi inW<*k. V*Hk d»»l tega svojega imetka je med vojno založil v poHske naciinnalne nro~ svetne svrhe. Ro;en ie Paderewskt leta 1860 v Kurilovki v nekdanjem ruskem Podolju, a mnogo ie živel v Parizu, v Londonu in v Ameriki. (V Ljubiian je Paderewskega podavala Bronislava Volska že leta 1894.) Nevarna je postala za Slovane bivše Avstrije situacija takrat, ko je grof Cernin pokrenil akciio za separatni mir Avstro-Ogrske z enten-to. Zato so slovanski emigranti dne 15. septembra 1918 priredili v New Yorku meeting v protest zop^r vsak mir s Habsburžani. Govorila ^ta Masarvk in Padere\vski. Resoluclie. tam spreiete. so bile predane Wil-sonu in ob tej priliki sta Masarvk m Paderewski iziavila Wilsonu, da so PoPska. Češka in Jugoslavija naravni iezovi proti germanskim navalom. Naš fnpr^nvensVI Hlnkovic imenuje poleg Masaryka Paderew-skeea naiveči>^*a Slovana. ^; » ^d voino deloval za nas v rufini. Karakterizira ju z besedami: »Masa-n*k ne odtiševliava kakor genliaint Paderewski« (Jugoslov. Njiva 1920, 87). v zvezi z Ma^arvknm |q p?He. revski že v Ameriki delal za tako zv^zo. kakor je zveza male entente s Poljsko. Po prevratu je Paderewski postal prvi ministrski predsednik polt-ski. Umetnik in ministrski nredsed-nik! Angleži so v tem videli posebno romantiko. Umetniki, sposobni tudi za visoko politiko! Predsednik Republike poljske je sedaj in je bil brž od začetka osvobojene Poiiske Pfisudski. Pilsudski je vojak, vai^n trdih vnukih ob''k. a njegov prvi mrnist^r bodi umetnik, ves zapadnjak! Čedna anekdota se pripoveduje o tem. kako sr?> sestala ta dva nasprotna si značaja. Faktično reprezentlrata dandanes Paderewski in Pilsndski tudi dve nasprotni si strmi poljskih političnih gruoacii. Pilsndski se rajši naslanja na levico. Paderewski ston pri zmerni desnici (Narodni demokraciji) ter je povsem vdan ententi. NaspmtniVl dos^dani^ora predsednika Republike kandidirajo Pa-d<*rewskega za bodočega »načelnika države«. Sedai le Padere\rski poljski zastopnik v T ici narodov. Na vsak način je Paderewski. čigar kompozicije imajo globoko slovanski značai. značilen za umetniški narod poljski, a končno za vs» Slovanstvo. PuBiffčne nest«. = Hfnistrslri gret. Za te dni je napovedana seja ministrskega svota, ki na se bo vrftila samo tedaj 5e se bodo mfvl tem vsi ministri vrnili z volilne apitncije. Med dragimi točkami, ki so na dnevnem redu. je tudi vpmžanie ohrin.cHh volitev v Beogradu. Zdi se, da žalita ol>e srlavni stranki, demokrati »n r»^ik«lci. da pride ravno v Beoera-du do spora7njma med obema stranicama. —d = Narodno pred^tavni^^o. Početkom te*r;a. tedn» eo bo vl*da srvorazumela s pred^edni^orn parlamenta urle-de sklieania *ej narodnefra prarUtav-niftva. Prihofinfa seja narodnega predstavništva naj bi bila 10. novembra. Ob tej nriliki noj bi se snrejel zakon o nredl->nh in r*Vo bi hU ta zakon hrzo anrejet. bi potem minister za notranje stvr»ri spravil na dnevni red zakon o •*počtov°Mn države. = Ob vri odlo^tve, »Gori'ka Straža« pi?e: »Ura odločitve je biTa pač večkrat v iad-an^kem vprašanju, ali ko ie svet prl-čaVoval rešitve, ie pr1*el glas, da so po-za>an»a razbita. Nevidna roka je zmetala račune. Pride sedai res do odločitve? Moeoče. ali do pravične rešitve pride le, če se đ'p'-nmacna izorne po«repkom prej-Sniih no^afanj. Vsa znamenja pa kažejo, da bo slonelo poeafanie na načelu, ki ne more zagotoviti nahodom traineea mins. Dinlomaclla je vr*la med staro ^aro načelo *amood*očbe. načelo o za*^!*i malih narodov. Kakor ž^oča ironija so besede, k! Jih Je Izrekel Wllson začetkom fannarja 1917 v ameriškem senatu: »Le pravičen mir more biti trajen. Vsak narod, velik aH mafhen, mora imeti iste pravice, ki jih morajo vsi priznati. To so načela človeštva«. Znane so VVtlsonove točke, ki so tvorile temeMno poeodbo premirja. DebeTo Je gledalo razočarano ljudstvo, ko je potem Isti VVflson potegnil med Italijo in JuzoslavMo strategično in ne narodno mejo. O na*fb kraHh Je povsod molk ali Sfho poročilo, da se pHzna VVHsonova črta. Vse to se zdi ?}ud«:tvTi !e kot sanje tn noče verovati v realnost Čudi se neomačajnosti dlnlomatov Ura odločitve nam ka7e prevaro v preteklosti, kaže nam pa tudi prevaro za neposredno bodočnost.. Nas n^rod nima ničesar prtčakavari od slepe dlplo-maciie. Na3 narrxl pa srleda 2atimio v svojo boiočnost, ko bo zasiia'a na obzorin pravičnost Glasno pa protestira proti krivicam. Pri tem oa noče držati kritem rnk. Na kulturno delo pojde z navdušenjem fn I fibni svet naj spozna, da živi ru zavedno, olikano ljudstvo, ki ne zasluži usode — sužnja.« ~ Kako klerikalne nrekmnrske »Novine« 1?uhno crofe. »Noviner or-pan žnr>nika Klekla, dirjajo proti demokratom. >iibera1eem£ tnko k^kor kak >V>eerni \it*U. le da iim je ostflo le nek«i n*tri«rh*lne cerkvenosti ki so jo ljrjbli*n»ki klerikalni listi že davno iztnibiH. ST^iS so dela. Ftranko kmeta in maleea moža, a ^Novine« pijejo HI. oktobra"! t«1ro-le o madžarskem (Konec.) TIT. dejanje: V turškem taborišču — no dobljeni zmagi. Voiaki jo v divjem bakanatu pros1oviiaio in opevaio pred vojnim rj^vefinikom. poleg katerega ^^d? na častnem mestu Almira s svojim očetom. (rTventualno balet.) Po končanem zmagoslavju veli poglavar, nai privedejo krščanske ujetnike; ti žalostno onevaio svojo nesrečo In bedo svoie domovine. Turki se jim rogajo. (Veliko zbor.) Sledniič privedo, ko odhajajo dnigi jetniki, — Zaliko. Vsa osupla zagleda A'mlro in jo kara. Ta j! zmagoslavno naznani, da le ona Iz osvete velela privesti Turke v nien domač! kra\ Turki jo bodo odvedli daleč v sMžuost. Za Mirka je izgubljena. — Zaliva opeva svojo nesrečo, objokuje zlobnost Almire. ki je njenemu domačemu krat" na*a*»is« Ko odide Zalika. nagradi turski tk>-veljnlk Almirinega očeta, a tudi on se zgraža nad ma*čeva!nostio Almt-re tnr jima Izrazi svoje zaničevanje. Turški vojaki vnovič orično svo!a zmagoslavje, a brijeio norce iz ž?c»a in niegove hČ^re. 2id se jim upre, brani hčer, a Turki zabodejo njega In njo. IV. deianie: Nekai let pozneje. Pozorišče kakor v 1. deianiu. Zalika pride v tuji obleki iz turške sužniosti v domovino, iz cerkve se čm*e petje va^čanov. Zalika pozdravlja v rastopni arill svojo domovino, izraža veselie, da le srečno ubežala iz ujetništva. Pridruži se fl Mirko, ki le ne soozna; sodeč le no oblačilu, jo ima za tujko iz jutrovih dežel, povprašuje, odkod ie dosla. ie li kaj čula o ujetnikih in o Zaiikr. Ona. srečna, da jo še zvesto Imbi. se mu da spoznati. (Ljubezenski duet.) Med tem pridejo vaščani \t cerkve. Med mirni stari Serainik. Mirko jim sporoči veselo novico* Zalika razodene izdajstvo Almire. njeno smrt. opisnie svoje gorie v suženjstvu in težave ubeara. Sera In rk oxiv!ia na vstralno zvestobo do ubore domovine. Vsf se zdmžljo v radostnem spevu zaradi svidenia in žele Mirku in Zaliki vso srečo v novi združitvi * Tako je bilo dejanle onere. zamijene v obliki muzikalnih del. ki povsod naibolj uspevalo in občinstvu naiboli ugajajo. Parma mi le enkrat oznaki kot oper**, katere ceni ra'*boli: »Fansta«, »Aido« ?n »Car-rren«. Zato je M tudi moj tekst vseskozi v vezani besedi ter so bile rri-držane obMke arii. zborov Itd., katere je vezal ritmičen recitativ. Modemi llbrftlst nai si nredl b^edflo po svov*m oknsu! Zd| se mi škoda, da bi ideia ooere »Almire« ne doživela svoie^a uresničila, zato dalem načrt svojega v Oorici izmibljenega libreta v oolbibno uporabo za besedilo. Ootovo naide svolega glasbenika. Leta in zlasti vofna. ki mi ie donesla dosti zleaa in povzročila tolikanj skrbi fn t*zav, so zamorila v meni še ono slabotno pesniško žilico, ki mi je bHa preie lastna: tako ne morem misliti na to, da ustvarim znova, kar se je izgubilo. Morda to stori kdo izmed mlajših in spret-nejšiH od mene. Naši onemi skladate!!! Iščelo tekstov, a domači pesniki in pisatelji jih ne p'JHo. 7ato se moralo slovenski skladate!« zatekati k ^»Jc'•m. ki na*e du*°.. v*ašOi zna/aiev in obi- čajev ne poznajo. V tem tiči glavnt vzrok, da se opere naSih skladateljev ne moralo udomačiti tako. kakor bi se. ako bi ustvarlala dogovorno naš skladateli in naš pesnik. Cas je. da se emancipiramo od tujcev tudi na tem polju! Nikakor ne or*»zirauno tega dela! Slavljeni Scribe le sodeloval z raznimi drngiml libr^tlsti, in večina besedil najpopularnejših oper ima po več avtorjev. Tzvečlne so tujo snov predelovali in oblikovali ter so me^s^boino tekmovali, eden z dispozicijo, drugi z verziflkaciio Itd. Tudi rtri nas ne bo kazalo postopati drugače, ako hočemo naoredovaH na tem umetniškem ooljti ter postati končno — sami svoff . . . 2eH b? da se uresniči moia namera. Veselilo bi me sooznati in bodisi pismeno, b^isi nstmeno občevati z onim, kdor bi se iz Ihibezni do stvari — do slovenske ooere — hotel lotiti te<*a dela fn podati slovenskemu skladateliu možnost za ustvaritev izvirne slovenske opere. Dr. Fr. Gost!. grofu Zichvju, ki ima v Beltincih graščino z ogromnimi posestvi: >Naš roiL (pač: milostivi!) grof Zichy Augužtia so prišli s svojo hčerjo, lastnico frra? £cine, srrofi*x> Marijo, domov. Graščina se jim deli. ne nasprotujejo, dajo siromakom, tem pomagajo in sebi tadi; gotovina namreč, ki jo dobijo od graščine*, jim bo več nosila vložena v železnico, most, rudo, elektriko, nego vsa graščina. Ko jih mi pozdravljamo v svoji sredini in jim izražamo sočutje za t rop, ki se jo v gradu dogodil in ki ga je a nevamofitjo svojega življenja hotel preprečiti g. župnik Štefan Kiiliar in katerega £kudo so boteli popraviti ravno duhovniki . . jih prosimo, (zda| je Se vee njihovo), naj dado cerkev zidati, kjer je treba, naj poskrbijo za; Sestre, ki so njihove, in za na novo d' Sestre, naj dado milostiva grofi«!* ^vojl ljubljeni Marijini družbi hišo, da i po» stavi dobro krščansko tiskarno, knjigarno v njej... Kristus, ki je isti V* Jugoslaviji, kakor na Ogrskem, bo \< čnik za to dobroto mil. grofu »n gr ti. Razneael so je glas . . ., da .< . roji grofovske graščine mora spraviti v Soboto, ce sirotam nego uradnikom, ki imajo imoniine plače. Ni nam mogoče, to verjeti ... — Zares lepa klerikalno-grofovaka zveza! In ljudje SIjS imajo pogum, govoriti, da so za ljudatvo, da so — mladi. Gornja duhovu lik o-grofovska ljubezen spada med starino srednjega veka. Prej je bil Zicbv gospod silnih posestev, zdaj bo reutniK, bankir, in gospod župnik ga ljubi vedno. r= Volilni shod UablJMftkOi komunistov. Imeti vo'ilni shod pod milim nebom pri — 6 stopinj mraza, to ekstravaganco so Izvedli ljubljanski komunisti. jNa Turjaškem trgu pred nekdanjo Reharjevo lii-So, sedaj komunističnim domom so v nedeljo ob 10. dopoldne priredil! komunisti javen volilni shod. na katerega udele^itev so vabili krvavordeči letaki. Shod je bil zelo klavem, breiz vsakega ognja, *aj bil je mraz. Udeležencev le bilo oko'i 200, polovico radovednežev. Kot govorniki so se produciraM proslnli Zorga, Lemež In drugI »prole'arci* Govorili so o rnskl sovjetski rcoublifci in revolndji. Ljubljanskim komunistom je 5e vedno vzor krvava »Sov-depija«. — Komisiia o kmeMcih nemirih. Poročilo enketne komisije o nemirih na Hrv^atsk^m bo gotovo do konca tega« tedna. Komisiia je presrlodalA vt*o akte v Zagrebu ter bo sedaj polotila tudi r«osameznp vasi, kjer so bili nemiri. Ban ie zahteval od ministrskega predsednika, i dovoli, da se zašli-M jo tudi oni ča-srniki ki so niso v polni meri držflli n«vodil povodom žigosanja živine. —d = Finančni minister kamtidat. >Pravda« javlja iz samoborskoga okrožja, da bo nosilec demokratke kandidatne liste finančni minister Kosta' Stojanović —d = Ban dr. T^urinja na Cela hrvatske zaedniee. >Pravdn«r poroča iz Osi-joka. da je imela tamkaj hrvatska za-fdnica zbori)vsnie v svrbo določitve kr.ndidstov. Zborovanja se je »ideložil tudi b»n dr. Matko Laginja, ki ie bil ob tpj priliki tndi izbran za no^il^a, kandidatne li«te hrvatske zaednic*. —d = RadJ^evi pomofniki. V evojiti novih klubovih prostorih je imela vče-rax hrvatska zajednica sestanek, na katerem je govoril dr. Wa'der o konati-tnanti in o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z volitvami. Za tem predavanjem je govoril poslanec dr. Ante Pavelić, ki je naglaftal potrebo, da ee Stjepan Radić i*T>u«ti na svobodo. Govornik j« rekel, da je ta zahteva v interesu državne ideje. Tmel je v prisotnosti sodni jskega rastopnlka priliko, govoriti z Radič>m ter je prišel do prepričanja, da ni Radi*6 nikak protidržavni element in da se javnost nahaja v zmoti, ako spravlja Radi^evo politično delovanje v zveao z Italijo ali frankovci. Ravno Radić je osebno onemogočil vtak volilni sporazum s frankovci, ker ee ne strinja s njihovim pojmovanjem o priznanju države. Po izčrpljivem govoru je so povedal, da je dr. Petričić pod-vzel pri merodajnih činiteljih v Beogradu korake v svrho oavobojenja Radića, Končno je predlagal, naj zborovale! sklenejo, da zahtevajo od vodstva hrvatska zaodni'*'}, naj ukrene potrebno, da se Radić oprosti, a to je posl. Peršić izjavil, da je minister Ko-vačević zahteval to že v ministrske« **ve*n in da *e h«'u e mali antantL >Venkov< priobeuje Jitferviii z romunskim ministrskim predsednikom Take Jonescom, ki je dospel snooi v Prago. O razmerju Komunije do male antante te izjavil Take Jonescu: Med Jugoslavijo in Cehofclovasko obstoji v svrho »hranitve mej, ki so bile določene po Wanonski pogodbi, pogodbena zveza, i. med Romunijo na eni ter Cehoslova-Iko in Jugoslavije na drugi ctrani le istni dogovor. Romunija pa želi močno intanto, ki bi mogla iamčiti za mirov-*o pogodbo v srednji Evropi. Veled JBga svetuje Romunija, da se sprejmeta t malo antanto tudi Poljska in Grška, pri dobri volii ne bo težko, odstraniti težkoča. Kar se tiče Bolgarije, se ne fla reči danetj nič gotovega, ker se ni Priglasila k mali antanti. Ministrski »redsednik upa. da če^ko-poijski spor pe tvori nepremostljivega prepada med jibema narodoma. On kot dober rija-telj obeh narodov bosa delati iia. poli-ako-Ccški sporazum. O namen-j io tjapehti tega poseta je ministrski predsednik odgovoril, da se z enim posesam antanta ne da uresničiti, pač pa po bripravlja. Ustvariti hočemo zvezo za ttole;o vrsto let: zato je treba poirpije-Wa Vesti o ?oia?ki zve^i Finske. Mad-tarske, Poljske in Komunije je označil \oi izmišljotine. — Po drugem sestanka Grolriti • Sfor-ta. Glasovom o tem sestanku dodajamo se Jxvajan]3 Usta ^Secolo*, ki pravi: »Dejstvo, da se je vlada odločila vkljub zdanim grožnjam naciionpJistov in fašistov pričeti tova podajanja v Jadranskem vprašanje z Jugoslavijo, značt. da Je vlada pripravljana is energične korake. To pozdravljajo x veseljem v>i oni, k! smatrajo, da salio od čvnte državne avtoritete more S pra" i odpor proti eksn-emnlm strankam, ti groei}o z državnim prevratom in pro-'zroćirvijo meščanske vojne. — Italijanka, ljudska siranka ie plavala uoslei čisto « uaciionali>b:^n»h vodah. Sedaj pa je krečila na drugo pot >Corriere d' Italia* piše: »Mislimo, da mora vsak dober Italijan za-rzeti stališče proti eventualnim poskusom, da se zanese nered v deželo radi boli dalmatinskih bratov in da se otvorilo nova Poglavja danuneilanskih pustolovščin, ha-Vlanski nactfonahsti morajo vendar razn-iii, da ima Italija na vseh koncih m kra-nrnogo nuj nei šega posla, kakor je vo-dfletatura. Ako hI se hotelo italijanske mase zavest sentitneutatoost, ki ^Ima nikake re?.ine podlag?, bilo bi vj ne jamo jalov posel, marveč Izpolnili bi zelje rtinaroGiiih strank. — »Avanri« pravi, da nacionalisti, fašisti in deli IfaHiaiiskeza generalnega štaba neprestano na delu, kr> Jkor bolj se bližajo nova pogajanja. Ti fadie hočejo ci>držati status quo. Glavni Iksponenti tega gibanja so: Orlaudo, Fe-oerzoni, Kava, Vasafo, Thaon di ReveJ, lulo D* Annnnzio in generali Badaglio, iardlno in Caviglia, — »Epoca« pravi, da problem glede proglasitve vojne dlktare sestoji v tem: Povrniti se k delu. Prenut bi mogel pe-;: <; silo vzpostaviti red. aH po mosel bi pripravit! delavce/ do dela delavne volje, ne mogel bi goniti Selških vozov in ladii in nc mogel bi iz-frršin" kmetijskega dela. kl je potrebno, ako te hoče da domovina živi — Kakor se vt- 6so notranje razmere v Italiji vedno Je, državnik! pa ugibajo, kako bi jih re-6flf kar najhitreje mogoče, da nc pride do velikm notranjih nemirov in neredov ter VmgoČe do prevrata, Objednem pa bi hoteli na ta način zasigurati si tudi ugodno tešitev jadranskega, vprašanja, če?<. da bi pm zavezniki šli boli ne roko v srho po-|rebe državnega mfru in reda. ' == Appouv za iredento. Madžar-uri korespond^nčni urad javljat Povo-lem svojega imenovanja za. častnega »eičana 81. Belgrada, je imel grof Sapponv gover. v katerem je izvr jpsiholosko nemo ino je. da bi se sestavi pcatere je povzročila mirovna, pogodb?,. ^ njihovem bistvu izpremen-li z mirni-Ini srodstvi. Na dmgn sredstva, kot Inima, pa irmneeno ljudstvo ne more knisliti. Nove države, ki so nastale na btroške Madžarske, so protinaravne, ■ter so narodno prav tako mešane, ka-Itor so bile prej v Ogrski. Razen tega Nasprotujejo zakonom zemljepisja, go-fcpodarske skupnosti, kulturnega rav-jnovesja in ztrodovinskih tradicij. Treba je tedaj fakati. toda ne v breadelici. pffadžarska mora biti najstrožji sodnik svojega lastne/ra kstanja in se mora vsega* kar bi moglo provzročiti stara na-apretja, izogibati kakor veleizdajetva. Ratifikacija mirovne pogodbe ne po-tnotija nove katastrofe in novega po-^džarrja. temveč je le zaključni čin zgodovinske dol>e, ki mora biti končana, ua se moremo pripraviti na boliio bo-Bočnost. s ItalTJansk! naclionanstičnl hi vo-|afU krosi preti pograjanjem. >Neue 2flrcher Zeitung« poroča Iz Milana, da jttelnleio nactionairstfčni in vojaški krogi z tvsemi silami proti neposrednim pogajanjem z Jngosloveni. Časopisje, ki je doslej podpiralo GIoUttHevo vlado v nadi, da bo lavedla londonski pakt nastopa sedaj proti ■Jej z grožnjami. Nacionalistično časo-pisfe izjavlja, da Je vsaka italijanska odpoved nemogoča, ker bi se Jf uprle čete !n mornarica, ki so v posesti Dalmacije. = AntimPilstaristična propaganda v Itetfji. V Milanu so prišli nas led razllrieni aatlmilitaristični. propagandi, ki Jo vodijo aocijalisrL Policija ie aretirala več socij'a-BstOV. pri katerih so našli revolucionarne aaanifeste in tiskovine. U v edena je stro- == Nov Italijanski poslanik v Iz Rima poročajo, da Je resnična vest »Lokal Anzcigerja«, ki je poročal, da bo premeščen sedanji italijanski poslanik v Berlin, Da Martino v London« hi da pride na njegovo mesto senator Frassar!, ravnatelj dnevnika »Štampa«. — Nova orijentacija madžarske p«»)l-tike, Pariški »Eclair«. ki Je v madžarskih rokah, priobčnje razgovor z madžarskim ministrskim predsednikom Telekijem, ki Je izjavil med drugim: Vzpostavitev miru je bistvena potreba za vso Evropo. Da se vrne v Madžarsko mir. ie treba, da vidijo Madžari s svoje strani Jasen položaj in da zmagovalci opustijo misel na vojuo. Z veseljem moremo konstatirali, da .ie Francija storila prvi korak v tej smeri ter si taka pridobila zaupanje Madžarske, isti list pr!-občuje razgovor z madžarskim zunanjim ministrom Csakviem, ki je rekel, da računa Madžarska tudi v bodoče na frartcosloo naklonjenost Francija je ponudila svoji nekdanji sovražnici plemenito roko In pozabila na preteklost ter ie pripravljena pomagati po svoti moči gospodarski obnovi Madžarske. V tem ozira so francoske dobrote vedno večje. Madžarski narod ni sovražil Francije niti v letih svetovne vojne, ampak se je vcjcval proti nji samo prisiljen. Madžari nc bodo nikdar pozaNb, da je Ml francoski narod prvi, ki ie prthitel na pomoč nesrečnim Madžarom, ki so bili vedno prijatelji in "boževalci velikega francoskega naroda. Te dve Izjavi sta povzročili v Budimpešti precejšnje presenečenje, ker je madžarska vivnost še vedno na strani Italije. !z izjav pa je razvidna nova orientacija madžarske vlade, ki sc hoče vedno boli prikupiti Franciji, ki že itak podpira madžarske aspiracije in intrige napram novim narodnostnim državam na bivšem avstro-ogrskem ozemlju. = UM nadvojvoda Jožef — aaadl-aa msdfarafei prestol. Urednik »Fi-gara«, Rajmund Recoaly je imel z bivšim habsburškim nadvojvodom Jožefom razgovor, ki ga prlobčtije v svojem listu. Nadvojvoda Jota! se ie skoraj popolnoma pomadžaril. Prebira v lepi palači v Budi aatproti predsedmštvn vlade. Palačo strnil vojaštvo. Sedanja vlada mu Izkazuje vse čast!, kakor Jfb Je Imel pod starim režimom. Njegov vpliv Je velik. Nosi obleko avsrrtrskega maršala z neste-vilnimi odlikovanji. Madžarska vlada se posvetuje i njim o vsakem va:mem vprašanju. Na vrednfkovo vprašanje, kako je z obnovitvijo habsburške monarhije, Je izjavil, da bi rad sprejel prestol, če res ga ponnbU večina madžarskega naroda, toda pod pogojem, da bi morale v to privoli Francija in Anglija, ker je prepričan, da vf mogoče vladat! brez pomoči antante. Bivši kralj Kari je kot eventnelen kandidat za madžarski prestol nasproten mali antanti in najbrž tndi zaveznikom. Nadvojvoda Jožef upa tudi na bavarski prestol, ker je v tesni družinski zvezi z bavarskim dvorom, ki hoče vzpostavit! na Bavarskem monarhijo. = Wilaon o zveai narodov. »Eohr> de Paris< porooa, da jo pr**isednik Wil*>n včeraj v beli hi si sprejel odnosi aniitvo republikanske stranke. Pri tem je imel predsednik arovor. pan*enjer» za «iršo javnoet Izjavil jo. da zavisi bodočnost moralične moči pravice na svetu bo tj od Združenih držav kakor od katerelcoli druge drsa ve. BJlo bi obžalovanja vredno, čo bi ostale Združene države izven zveze narodov. Samo ena mo/nost za vzpostavitev svetovnega miru obetoja in največji del te mofcnoeti imaio Združene drŽave. Tdefon RAZMEJITEV NAPRAM BOLGARIJI. ; Beograd* 3L oktobra. : Politikam poroča iz Pitata, da bo delo raz-mejitvene [je, ki določa mejo med Jugoslavijo in BolgavLjo. tamoAno prej kakor se je pricalEOvalo. M?jp.h Srta pri Sfrmmjdcž je že določena. Te dni bo komisija pričela z ^elom pri Caribro* du in JSosil.UrrioV. Komisija biti z delom, ker ga boče končati prej nego nastane elabo vreme. Z ozirom na io, da je dobil načelnik piroteko-vranskega okro;.^; nalogi da prouei v krajih, ki nam pripadejo po mirovni pogodbi, vse pogoje, pod katerimi se ima izvršiti okupacija ozemlja, ki je nam dodelje-7)3. Ko ^o to doznali bolgarski aganti, so oicolli svojo akcijo ter pričeli prigovarjati rjrebivaJatvu, naj zapusti svo-i.e domove ;ar sq izseli v notranjost Bolgarije. Kljub vseiru tenni pa so ni doslej se nihče odzval tomu pozivu, ker ie prebivalstvo, z?a^ti v okolici Bosilj-gprada, imelo priliko. ?uoznati dobre namftne na?\!i civilnih in vojaških obla tL PROMETNA KONFERENCA Z ROMUNIJO. -—d lk*ograd, 1. nov. Ravnateljstvo resaunskib dršavnih železnic je pozvalo Etinisti'slvo saobračaja na skupno konferenco za ureditev prometnih odno^ajev med Jugoslavijo in Romunijo. Naž p i omotni minisier je sprejel povabilo in so bodo nog&^ftnia v par dneh pričela. OOš?PODAR«KA KONP^RJENCA. — Diinai, 1. nov. Dodatno k voflfi, da se ^T*i v Bratislavi gospodarska konferenca nasledstvenih driav, t;a poroča radai]e: Te konference se udele-70 Avstrija, Poljska, ČehoolovaSka, JugOSlJavija, Italija, Romunija, Nemčija in Madiaraka, zadnja le, ako ratificira pred to konferenco mirovno pogodbo. Vse države pofeljejo na konferenco svoje zastopnike, in ftioer 1 za trgovino, 1 za promet, 1 za finance, 2 za veloindustrijo in 1 za bančno stroko. Na konferenci bodo razpravljali o uvozu in izvozu, o rajanju tarif, o krnll«i?iis& — Odbrava. praznikov. Ministrstvo za voro je stavilo gospodarsko-finan-čnomu odboru ministrov predlog, da se ukine večje b te vilo praznikov, da bi 60 s tem povečalo število delavnih dni. — Za Bitolj. Poleg odobrenih kreditov v denarju in blagu je minister za prehrano in obnovo zemlje nakazal mestu Bitolju 2000 m* stekla za obnovitev ponižnih hi? —d — Spalni vodovi. Ravnateljstvo državnih železnic objavlja: Radi uvedbe novega voznega reda na progah severno od Savo in Donave bodo spalni vagoni, ki vozijo direktno v Ljubljano is v Prago, odili iz Beograda vsak dan ob 21. z vlakom št. 4. T Beograd prihajajo iz Ljubljane z vlakom St. 9 ob 9.40, iz Prage pa z vlakom št. 5 ob 6.50. Restavracijski vagoni odbsjaje iz Beograda vsak dan z vlakom §t. 6 in se vračajo z vlakom št. 5. —d ileodreieiia domo- lllM. — Slovenske Ihidffce sote v Oorkl. Pred par dnevi je sprejel generalni dvfln! komisar v Trstu deputacijo starSev goriških Šolskih otrok pod vodstvom dr. Slavtka: Podp. polit. druStva >Cdmort«. Komisarju so se obrazložile zahteva fo-rlSkfh Slovencev glede ljudskih šol m deputacija ga je naprosila, naj netnodoma odpravi sedanje neznosno stanje ter otvori v Gorici za Slovence potrebno število IjudskosoJskih razredov. Iz pogovora se Je \Myjdito da is generala* atuflas 1—'— Icilsenit n3i, o oddajah in dohodkih, o vprašaDJu ureditvo razmei-ja uvoznih in izvoznih cen, o denarn&m in čekovnem prometu, o železniškem prometu, 0 blagovnem tranzitu, o postnih in brzojavnih vprašanjih itd. Pripomniti so mora, da bodo Amerika. Anglija in Francija na konferenci zastopano samo s posvetovalnim glasom, tako da bodo srednje-evropake orirvve lahko samostojno odločalo o vprašanjih, ki so jih tičejo. POCRBB OAUA. —d Beogrrad, 31. oktobra. >Pravda-: poroča iz Aten, da se je pogreb pokojnega »rčkega kralja izvršil 2elo svečano. Razen našega regenta ni bilo pri pogrebu nobenega drugega suverena. 0*=tali dvori bo biti zastopani po svojih predsednikih. Ra.7Aralj Konsian-tin in njegovi otroci so osebno pooblastili tajnika kraljice vdove Olge. da v njihovem imenu poloti venec na mrtvaški oder pokojnega kralja Kraljica vdova Olga in ga Manos sta prečuli noč pred pogrebom pri mrtvaškem odru v molitvi- Pogreb je bil impozauten. PR O VIN CIJ A IiNF VOLITVE V ITAU.n. —d Rim, 1. nov. Vćors^i so bile tukaj volitve v občinski in provincijalni svet. Volitev sc jo udeležilo S0# volilnih upravičencev. V provincijalni svet je bilo izvoljenih 14 kandidatov. Izvo 1 jeni so bili pristaši konstitucijonalne-ga bloka in 2 socijalista. Ljudska in republikanska stranka niaia dobili nobenega mandata. POLJSKA SPREJME PLEBISCIT V VTLNI. — Varšava, 1. novembra. V državno-zborskera odseku za zunanje zadeve Je izjavil poljski zunanji minister knez Sapieha, da sprejme poljska vlada predlog zveze narodov glede glasovanja v Vimi pod nastopnimi pogoji: 1. Pri glasovanju bo Slo za odločitev med Poljsko in Litvansko. 2. Glasovanje se fevrSl kolikor mogoče hitro in enostavno. 3. Poljska vlada ne prevzame nase naloge, da odstrani čete generala ZeHgovskeea iz ozemlja, katerega ima zasedeno. miormiran tako, da so slovenski starši v Ooricl zadovoljni z ureditvijo ljudskih sol v smislu načrta mestnega šolskega sveta, po katerem bi slovenski otroci od Ifl. razreda dalje pohajali Italijansko šolo, Dspu-taclja je izjavila, da Slovenci v Gorici ne sprejemajo noben« druge rešitve, neao popolno ljudsko Solo s slovenskim učnim Jezikom v vseh razredih, kakor so jo ie imeli. — Ofcupne razmere v & AsnemsIJsvl državi >Pes« Hfrlap« prtoočujt pismo svojega resasta poročevalca, ki ie imel razgovor s podpredsednikom relke avto-nomistlčne stranke, Martjem Blassichem. Id Je opisal poiosaj na Reki s gospodarskega in političnega staUiea. Reka Je vsled blokade ob robu prepada. Cndef Je. da morejo reški prebivate! sok* le sive«. Kdor le tane! kaj denarja. Je danes bres vseh denarnih sredstev. Kdor Je imel pohlitvo, ga Je prodal, da Je mogel itvetl. Pomanjkanje m revičma na Reaf Is spMm. Mestna uprava Je obtičala v dolgovih. D* Aanonsija častjo daass edino is hlseerfe-aa ienske. čattnflk« piMatcs, dOaM, plačan! propscaadhK m teftlenarH, kater* le okoli 4000. Vse refke stranke: avtone-mlsrl, Mertlralci. socllaftsrl In »gnrrhardl-ati« so sovražni D* AnmsmrUn m zahtevalo, da pride reilra poUtUra v nlfhove roke. Na Reki moralo ffospodovatl le ReCanl fn ne rtalljant. kakor m« ae Jegoatovanf. D* Anmmsto ie Izgnal hr mesta vse nethme uradnike, kakor tudi velik del Hrvatov tn Msdfarov. V Mfm Je nmoaVs S«d vodstvom volaitva oHemH w rajf»»*ll vse hrvatske tfgmitia. Javne nroamett nt. Trn pisma, brroUvVe In tefefonsVe pogovore obstnU ni! strofi a cenzura. Tfhala samo »e en časopis, frt le glasno O* Annunsfleve al Niti madžarska vlada nI bila za časa vojne tako stroga, kakor je D' Annunzio. Po Dlaasichevem mnenju Je za Reko edina rešitev iooilkor mogoče hitra tnternaci-JonaHzacija s pravico samoodločbe in reška neodvisnost. — Prva Češka ladja »let««.« v Trsta Je b'fa kr<Če«i ?s pr m \avzou so bUi zastopniki Češkoslovanške m italijanske oblasti Botrima ie bi'a s- pr^pa predsednika češkoslovaške rfPuMile gospa Masa-rykova. Nadoraestovala jo jc gospa Sebo-va. soproga češkoslovaškega konzula v Trstu. Kakor znano, je »Legie* prva češkoslovaška trgovska kidja In nosi ime po le-gijonarjlh. ki so jo nabaviH za svojo svobodno domovino Ladja 8600 ton, je nova In bo opravljala prometno službo med Trstom in Daljnim vzhodom. Cehoslovaki so si nabaviU še dve drugi ladji, jedna vozi med Kitajsko in Vladivostokom, druga skrbi za prevoz surovin v domovino s Kamčatke. V kratkem nakupijo Ceh os lova« ki še prar drugih ladij. V zvezi s domovino se bodo vse ladje posluževale tržaškega pristanišča. — Iz Beneške Slovenije poročajo, da da is zmagala pri volitvah v deželni svet pretekli mesec med Slovenci ljudska stranka s dr. Trinkotom na čelu. — Dva italijanska rojaka ubila Slovenca v Kozini v Istri Pred vojaško vmJ-nijo v Trstu se je vršila razprava prod Italijanskima vojakoma po imenu Sante Ml* nate! m Pietro Sibello, U sta ubila v Ks* zini slovenskega fanta A P on Drvarja. Vsa zadeva je nekako zagonetna glede vzroka* zakaj bi bil ubit iman oveni Poni kvar. Radi tega je tudi Wla razprava preložena. Se~ stra ranjkega, zaslišana kot priča, le pod prisego trdila, da vojak Minatel al nbft njenega brata. KoroSko Slovenijo. Pijejo nam iz sokolskih krojrov: V soboto smo iz Oblakovega predavanja o koroškem plebisetu v Mestnem domu izvedeli marsikaj potnem-bnesra. posebno pa tudi mnogo neprijetnega o nesposobnosti in malomarnosti naših ljudi, ki so imeli opraviti pri plebiscitu. Kat bridko je nas ore-sunilo poročilo, da so nam Nemci v Parizu že ponujali vse kraje to-stran Drave na Koroškem. Treba bi se nam bilo odreči ie velikovSkemu okraju, ki je itak že po veliki večini ponemčen. Ta okrai je odločil nemško zmago. Pri plebiscitnem glasovanju so se tudi dogodile velike sleparije v prid Nemcem. Zaradi tejca naj zdaj izgubimo vse, tudi popolnoma slovenske kraje tostran Drave! To bi bila pač vnebovpijoča krivica in nezaslišana pristranost napram naši državi od strani zavezniške antante! Ako bi im zmagali s povprečno večino v coni A, bi gotovo Nemci vkijub termi zagnali velik knk in bi zahtevali kraje z nemško večino zase, a antanta bi jim na pritisk Italije najbrž ugodila. Tudi mi bi morah* zdaj glasno ugovarjati in zahtevati od antante, da takoj reš? koroško vprašanje in nam pripozna vsaj kraje, ki so nam jih Nemci sami ponujali pred plebiscitom. Boljše je nekuj nego nič. Ali kaj delamo? Mirno in tiho trpimo, da naše oblastnije izročajo koroško Slovenijo plebiscitni kormsiji. k« misli v kratkem oddati upravo te naše deželice Nemcem. Srce se nam trga bolesti, ko beremo po časopisih, kako se naše oblasrnlje umikajo s Koroškesra in Drenu *čaJo naše zveste rojake onkraj Karavank brez obrambe nemški maščevalnosti. Javno se že pri nas govori in piše, da je Koroška za nas izgubljena. Ta malodušnost je slabo izpričevalo za nalo narodnost! Taka klavrna resignacija bi ne bila na mestu od naše strani niti prej v Avstriji. Jugoslovenski načelnik pri ple* biscitni komisiji, minister Jovanović, je rekel po razglasu glasovanja: »Čez 15 tisoč Slovencev je glasovalo za pripadnost k Jugoslaviji. Nikdar ne bomo pozabili tn zapustili teh svojih zvestih rojakov!« — To so bfle res moške besede! Ali bile so le beaede! Treba je, da se fzpremene v dejanja. Potem bi kaj zalegle m pomagale! Svoje koroške brate in sestre smo že zapustil! na prvi ukaz pristranske antante. Ako zdaj še tako iskreno mislimo nanje tostrart Karavank, jim s tem nič ne fforTstf-mo. Zbudimo se Iz svojega mrtvila in lotimo se odločno pozitivnega dela, da jih rešimo. Vsa Jugoslavija se mora krepko zavzeti zanje ter vplivati z vsemi razpoložnljiviml sredstvi na antanto. da ta takoj prisodi In Izroči v upravo na$i državi koroške slovenske kraje tostran Drave. Železo le treba kovati, dokler je vroče. Ko pade odločitev v Parizu, potem bo težko doseči kako Izpre-membo. Treba je pred vsem pridobiti za našo akcijo višje beograjske kroge ter z vso močjo pritisniti na osrednjo vlado, da stori svojo dolžnost * tej zadevi. Pošljimo brata dr. Ilešlča. ki dobro zna hrvaščino in srbščino, v Beograd z nalogo, da on doli r*rf-redi več takih fn podobnfh predavan! o korodkerrr plebiscitu, kakor nam ga je v soboto podal brat dr. Oblak t Ml Sokoli, ki se še danes ne moremo z orožjem boriti za nesrečne koroške rojake, pa zborimo za potne? stroške predavatolju ;?rfmemo vsu-to. Jaz položim v ta namen tia domovinski žrtvenik takoj 100 K. četudi sem siromak! Naprej, zastava Slave! P. 3. Za Koroiko! Delo za osvobofe-nje Koroške moramo začeti znova z vso sokolsko odločnostjo in vztrajnostjo! Vse, kar Je doslej So^olstvo storilo za svoje koroške brate in sestre, ni brezplodno izgubljeno: zanesli smo med koroSke Slovence živega sokolskega duha. ki nikoli ne ugasne v brezupu in brezdelju! Ako smo ob plebiscitu poslali v varstva koroških Slovencev v plebiscitni pas A 3000 svojih članov, k so zvesto in točno vršili svojo dolžnost jih moremo za vsak slučaj pripraviti 30 tisoč, ki bodo dovršili delo osvobojen ja! Koroške nikoli ne pozabimo! Bratje m sestre naj neprestano vrše propagando v najširših kroeih in v vseh slojih, da bo vsa naša domovina kakor en mož neprestan/) na straži tn na poslu, dokler naši sokolski pra-porjl zopet svobodno In ponosno ne za vihrajo na zrrmcrovitem pohodu proti knežjemu kamnu na Gospo-svetskem polju! Prof Remec, ki le fsabranjeval ustanavljanje sokolskih društev na Koroškem. nI In ne bo nikoli več rjcrverjenik notranjih zadev. Naš !x>v<*ri dolžnost do skupne, celotne, neokrnjene domovine! Bnfflfbor. Primorskemu učiteiistuii — Primor&kemn neitelj^tvo! Na Primorskem manjka učiteljev in nevarnost je, da se radi teg;a v mnogih vaseh no otvorijo letos šola Obupno klico zategadelj Primorj* po pomoči In vabi svoje sinove, učitelje is zasedenega osemlja, da se vrnejo in da zagrabijo za dek> tam, kjer je najnujnejše in kjer so oni doma. Primorce je vsek-dar dičilo vzgledno rodoljub je in zato upamo, da ta kile Primorja ne are mimo primorskih učiteljev ln učiteljic, osobito ko materijalni pogoji sa nje nikakor niso neugodni. AH v današnjih časih je treba računati tudi s tem, da so se premnogi pokomodili in da se boje Ie maloe opolslega terena Zato se nikakor ne smemo čuditi, če bi nekateri prezrli klic Primorja in oetali med nami, z vsemi asogoenimi Ugovori prikrivajoči svoj strah in svoje nerodo-ljubje. V tem s ručaju pa amo dolžni, da uveljavimo mi klic Primorj* in da prisilimo učitelje in učiteljice, da odidejo tja, kjer so nenadomestljivi, kjer rešujejo naš narod. Nobenega ozira ne smemo poauati lo nobenemu romanu, ki bi ga kdo v nvoio opravi5bo reale- (al, verjeti. In nikakor nam ne bo tet-o, da smo rajedno strogi ln pravični. Posname dobro ovire, ki ne stavijo našemu nčiteljatvu na pot, dobro vemo, da neodkritomneno uprava raspisa mesta, toda upravičene prošnja učiteljev morda brez vsakega tehtnega vzroka krat* komalo sam«, razomemo tesne občutke vseh onih, ki se,pripravljajo k povratku, ker pričakujejo s tesnobo dnevu, ko jim bo nastopiti trn J evo pot vzgojitelja zatiranega, obupanega naroda in prenašati z njim trpljenje in bolest suiuodti. Toda, kjer ni ovir, JJar dan* m****** qojBMfe te V stopa službe, mora veljati neizprosno pravilo: Uelteli in uHleljioa, pristojna v zasedeno ozemlje, ne sme ostaai dal v tukaj, m? more doVtti pri nas službe, ampak oditi na svoje smsso, dolžnost vseh pa je, delovati na to, da bodo vsa učiteljska mesta na zasedenem ozemlju zasedena po naiih ljudeh. Naša vlada naj skrbi za to, da no bodo razpisi srusb le prevara, ampak da bodo službo upravičenim prosilcem tudi <»ddaue. rasa javnost, nala vlada pa ee mora tudi zavedati velike žrtve teh pijonlr-jev naše bodočnoeti ter jih na njihovi poti podpirati z vsemi močmi. Ore za nas fivelj v Primorju, gre za našo najvišjo stvar. Zato naj poumi vsak učitelj, ki ae boji vrnitve na Primorsko, da je sla>> rodobljub, ki tudi pri maa ne bo vrtil svoje naloge najbolje, da izdaja svoj narod, kateri ga kliče v svojo sredo. Toda tudi naša javnost ta nase oblasti, ki ne bi vpostevale tsaavno-pa po&oiajs našegs. v Primorje vrača. joeega se ačlteljstva, Jn ne podpirale teh junaških moi z vsemi svojimi močmi, sagrešs neodpustno Izdajstvo nad nami vsemi, ki trpimo mnogo po krivdi svobodnih naših bratov. Vabilo aa volilni shod kiterl se vili v »**•«, 4s»« a\. *•*•«***• «1 t. mrl svnlsjr v dvoraml Usisni Na thodu govorilo ksndld«« Jugoslovanski demokratske §tr«nke ra liobl|-nsWA vnUlo* okrofle mj. dr. fes« T.sSsr, svoj. Jesjli 25 \ šle v. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. novembra 1920. 3. Stran. Dneune oesti. V Unblanjt. 2. -— Društvo Gosposvetskl Zvon vati v sredo ob 5. popoldne vee g,tari odbor k seji v mestno posvetovalnico. Važne zadeve! V četrtek ob 8. zvečer izredni občni zbor v dvorani mestnega magistrata. Vabimo vse člane pa tudi vse, ki jim je naša Koroška pri srcu, da se občnesra zbora v velikem ftevilu udeleže, Korošci, pridite tudi Vi, saj gre za Vas! — Odbor. «— Izročitev sprave na Koroškem. Zadnje dni ie naia železniška uprava izročila železnice v coni A avstrijski upravi. V nedeljo zjutraj Je odšel zadni: vlak iz Vetrinj na Jesenice. Večina uradov je žc prešla v avstrijske roke tn to po posredovanju plebiscitne komisije. Do 5. novembra zapusti plebiscitno ozemlje tudi naše orož-niStvo ln naša politična aprava. Plebiscitna komisija pripravlja razglas, s katerim bo naznanila, da se bosta od 5. novembra dalje obe coni plebiscitnega ozemlja uptav-IJali po občih avstrijskih zakonih, toda do nadaljneg& pod nadzorstvom plebiscitne komisije. Dejstvo, da bo plebiscitna komisija še nadalle kontrolirala upravo v plo-hiscltnem ozemlju, bo naše ljudstvo gotovo z veseljem pozdravilo, ker mu ta kontrola vendarle dale gotova Jamstva za njegovo osebno varnost. Radi tega, naj si todi vsak, ki bi se morda hotel izseliti, to poprej dobro premisli. — H koroškem plebiscitu. Danes se je v Beogradu odpeli a! pol. svet Kerševan, da poroča na merodajnlh mestih o nemških glasovalnih sleparijah. Svet. Rerševan je bil takoj po plebiscitu poslan s številnimi pol. uradniki in agenti na Koroško, da Je ugotovil najbolj kričeče glasovalne sleparije in nasllstva, ki so jih izvedli Nemci pri plebiscitu. — železniško nradaHtvo obrača Deročo hrbet Pišejo nam: 2e dolgo časa se Je ventiliralo med železniškimi uradniki vprašanje, alf naj bi oživeli zopet svojo staro organizacijo »Društvo Jugoslovanskih Železniških uradnikov«. Oziri na »Zvezo* ter upanje, da se bodo v vodstvu Zveze razmere prednigacTle, so ta pokret eadrževale. Tu pa ie prišla zadnja avantura Decžičeva. da Je prevzel predsedstvo Narodne socljsllstlcne stranke, obenem pa is dalje obdrtal predsedstvo *Zve2e«. Sedaj se Je Izbilo nezadovoljstvu dno! Cele dve leti fe tolkel gospod Deržlč okori sebe z Javnimi nastopi, s svojim glasilom Je udrthal po vseh političnih strankah in po vseh politikih ter neljubih uradnikih ministrstev In dfrekcfl; fnrljosno se Je ponašal kot nadstrankar tn visoko le dvigal zastavo rvezmega nadttrankarstva. Po dveh letih takega uspešnega delovanja Pa napravi gospod Deržlč iz »Zveze« svojo agi-tadVsko centralo za svojo novo stranko fn svoto kandidaturo, ŽeleznlfVo »radništvo, fcf ne pripada Narodni socijalni stranki, ne more več sodelovati pri Zvest, ker je ta postita hrbtenica politične stranke, kakor so druge socUalistfčne strokovne organfza- — Pisma v Švico. Kraljevsko poslaništvo v Bemu poroča, da mnoga obfastva. posebno z ozemlja bfv-se Avsrro-O*rske, mnogokrat oošf-fjaio pisma z zavoji, na katerih je pisan naslov samo v srbohrvatskem JezUrn fn oisrmi. tako da s\^carsVa pošta taVfh pošiTflr ne more dostaviti naslovnikom, Vsled tesa romalo pisma f>o vseh tujih konzulati!? m poslanstvih in rtrfoVlo nazartufe zelo pocosto odprta do naslovnika. Da bi se termi v bodoče ocrniti, prosi kr. poslanstvo v Bernu, da naj bi se na zavojih pisem, ki so namenjena v Bern. napisal nastopni naslov: *La Letraffon du Rrrvatrme des Serhes, CrtMrtes et Slovenes en Suissp. TVr-ne. Erniimrerstr. Nr. 48« al! dle Oeaandtschaft des Konf^eiche*: der Serben. Kroaten und Sfovenen ln der Schweiz, Bern« Emninserstr. Nr. 4a« — ©eŠTcosievaslri in dunajski brao-vfak. Obratno ravnate ris tvo Južne ie> lesnioe objavlja: V objavi o voznem rodu rodi obratnih dni češkoslovaškega in dunajskega brzo vlaka se ie vrinila neljuba pomota. Češkoslovaški, novembra 1920. kakor tudi dunajski brzovlalc vozi po progah našega območja v smeri iz Maribora proti Zserrebu, oziroma vsako sredo, petek in nedelje, in v smeri iz Zagreba, oziroma iz Trsta proti Mariboru vsak torek, četrtek in soboto. —_ Drinvni muzej ostane radi po-pomanjkanja kuriva od 1. tm. za splošni posest tudi ob nedeljah zaprt. — Spretna orožnika PorocnH smo, da je v noči na 2-1 oktobra nekdo ukradel posestnici Mariji Ku5ej v Libuoah pri Pliberku konja in voz. Dognalo se Je. da je tatvino izvršila Frančiška Krasnik iz Grabitajna, ki je konje in voz peljala na soinenj v Velenje. Na sejmu je konja z vozom prodala za 5000 kron, dasi je bil konj z vozom vreden okroig 18.000 kron. Za stvar so izvedeli orožniki v Velenju. Preiskavo eta vodila orožniku Anton Rojko in Jo-bip Grlioa. Ze 26. oktobra se je omenjenima posrečilo zasačiti FrunČiako Kra.snik v nek! proatllni in ;io arotirati. Obenem sta izsledila tudi dotičnika. ki je kupil od Krasnikove konja z vozom. Ko so je uKotovilo, da sta konj in voz v resnici la^t Marije Kujei. sta so izročila njeni Ustnici. Zasluga, da se je tatica tako hitro izsledili*, pripada orožnikoma Rojku in Grlici, kar je treba posebei konstatirati. — Verizuiki s tobakom v Italijo. Ob mraku se po Bleiweisovi cesti sedaj ztlo pogostokrat klatilo italijanski verižniki s tobakom. Dva Italijana prenašata kar cele vreče in jih potem nakladata na avtomobile do Vrhniko, — Ruski krulok snujejo v Celju. V kratkem se vrsi .sestanek, na katerem se bo določil dan ustanovnega občnega zbora. — Poroka. Gospod Janko Klobčič, železniški uradnik v Nove mmestu se je poročil z gdč. Franjo L c g a t o v o. Bilo srečno! — Umri je na Vrhniki štabni živino-zdravuik v p. gospod Anton Šetince Dom iz Brežic ob Savi je bil pokojnik vrl Slovenec in vnet n>doliub. Kljub 41 letni vojaški službi na Tirolskem. Madžarskem ln Poljskem, ni spremenil svojega odločno slovenskega mišljenja. Radi stanovanjske bed*- je bil 721erni starček prisiljen preseliti se iz Ljubljane na Vrhniko, kar ga je duševno docela pctrlo. Moža, skozinsk- -A poStenega značaja, je vsak. kdor ga je poznal, visoko spoštoval. Bodi mu ohranjen blag spomin. — Aretacija nevarnega mednarodnega tata. Franc VVoli je nevaren, mednaroden tat. rodom Iz Neuengena. Bil je že 25krat predkaznovan. V Ljubljani je okradel v Plorllanski ulici delavca Alojzija Mencfna. Odnese! mu je denar, perilo in dragocenosti v vrednosti 4000 K. Na Vrhniki je okradel več delavcev v tovarni konzerv za 3000 K ter Izginil. Med prosjačenjem na Marijinem trgu ga je »adstrainik Jenko aretiral. Izročiti so ga sodišču. — Verlžnlfko dmirvo z vafsfo. V Ljubljani je zelo dolge delovalo neproto-kollrano druStvo, ki je nakupovalo tuje valute In ž nJim! verizflo. Društvo je imelo zelo plodonosn« dobffikc. VerižniSki ured jih je izsledil fn zelo občutno kaznoval. O kaznih pa nrad noče le sedaj ničesar poročati. OJavni vodla te dnifbe Je bil neki J. 2n*darilč, večkratni mfllionar Iz Opčln na Krasa, pomagala je v verl?enju tudi neka gospa K*. Iz Frančiškanske ulice št. 10. — Velik vlom. W*d prazniki je bilo vlomljeno v prodsjafno »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva« na Kongresnem trgu. Vlomilci so odnesli veffke mnoffne raznega Naga, katerega oškodovano druSrvo še ne more fakturno precediti V prodajalno tega dmSrva so bili izvrSenl fe nešteti vlomi, katerih pa policija ne more izslediti. Med člani vlada zaradi teb vlomov veliko razbnrienle. ker Je znano, da v tel zadrugi ne vlada popolnoma trgovsko vzoren red In dmirvo pri vseh vlomih nikdar ne more podat! točnih trgovskih cen ukradenega blaga. — V Cefja so erertrnl! Viktorja Petena, Ker Je SČtrva! umrl državi in zabavljal proti Srbom in Slovencem. — Kavama Zvesda, Za da/ies najavljeni koncert se vrsi jutri, sredo, 3. t. m. od ?0. do 23 V^top prost. .Hepertofr narodnega gledališča v LJubljani. Drama: 2. novembra, torek, zaprto. 3. sreda, Pohsjsanje v dolini SentfloT-fanski. Red C 4. novembra, četretek, Pygma!lon Red A. 5. novembra, petek, Figaro se ženi. Red D. 6L novembra, sobota. Ljubimkanje. Red B. 7. novembra, nedelja, Sen kresne noči v opernem gledališču. Izven abnm. ob dramskih cenah. 8. ponedeljek*, Figaro se ženi. Red C. Opera: r 2. novembra, torek, zaprto. 3. novembra, sreda, Olumači. Gozdne vile. Red B. 4. novembra, četrtek, Sen kresne noči dram. pred. Red C. 5. novembra, petek, Hofmanove pripovedka Red A. 6. novembra, sobota, Od bajke do bajke. Red D. 7. novembra nedelja. Sen kresne noči dramska predstvava. Izv. abnm. 8. novembra, ponedeljek, zaprto. — Stavta iarsle^r. Ker je del dramskega osobja vetouil s 1. novembrom v stavko, ostane dr^m^Vo ffledalisce do prekllea zaprto. GledalUka uornva se euri dolžno, dati javnosti naslednja po- či ani drame pritoževsli, da je dramsko osobje oremalostevilno, da so veled tega z delom preobloženi ter ne morejo svojih dolžnosti vršiti tako, kakor bi boteli. Da ugodi njihovi želji, je povabila uprava razne slovenske igralce, med njimi gospoda NučiČa in Skrbin-ška, naj vstopijo v osobje ljubljanskega dramskega gledališča. Odzvalo se je samo nekaj tržaških igralcev, ki pa za razbremenitev starega osobja niso zadoščali. Vsled tega se Je o.:ločila uprava nastaviti del odlične make igralske družbe, ki je bila pod vodstvom prvovrstnega ruskega režiserja Moratova dosegla velike uspehe ne le v Ljubljani, ampak tudi v Zagrebu, kjer JI Je kri* tika posvečala dolga in navdntons člane. S tem svojim činom uprava ni hotela samo pomnožiti igralskega osobja, ampak je tudi teleta nuditi našemu naraščaju, ki ga Je v sodnnjlh časih težko pošiljati na študije v tujino, priliko, da se ob lepih vzgledih na dVmsaeem odru naobrasi. Oni ruski člani, ki hi se. kakor so to že storili smotri Čehi. nsiemu jeziku popolnoma priučili, bi se mogli morebiti (udi stalno prikloniti nsismai gledališču. Gledalllki noravi sol nI bilo mogoče doseči umevsuj« sea*n sti eni ljenja pri slovenskih članih drsmskega gledališča, med katerimi se Je takoj po ansaiiranju ruskih igralcev pojavila nezadovoljnost, ki Je vedno raslo, dasi nisa pogodl»e znatno z boljšalo. Dravinjske dolrlade so se /višale za 100 do 130%. Basnim boljšim močem so se povišale gaze, tako da med dramskim o&objem skoro ni bilo člana, ki bi bil slabše plačan nego uradnik 8. ali oeio 7. cinovnega razreda. So igralske rodbine, deloma brez otrok, ki prejemajo 11.S50, 5900 in 5700 kron mesečno iz gledališke blagajno. To so gotovo svote ki se ž njinn" v Ljubljani da izhajati. Toda r.lovenski gledališki igralci so bili mnenja, da za take plače ne morejo več nec;o 12krat v mesecu nastopiti, in so zahtevali za vsak nadaljnji nastop celodnevno ga5o po vrhu. Uprava je tudi tej njihovi zahtevi ucodila, tako da dobivajo sed^j slovenski člani povprečno isto ali višjo plačo kakor pretežna večina ruskih članov, ki nimajo igralnih honorarjev in ki morejo plačevati ogromno stanarino po hotelih. Toda slovenski član? se tudi s tem niso zadovoljili. Dne 25. oktobra eo pisali upravi list, v katerem ji očitajo, da Je angažirala ruske člane, da zapostavlja slovensko i^raiee in slovensko dramo, ter izjavljajo, da ^e čutijo opravičene »kontrolirati in nadzirati delovanje uprave*. V tom dopisu imenujejo svoje plače >skant!alozno nizke: in dedže upravo, da jim ne dnje možnosti nastopati v zadostno pripravljenih in dostojno opremljenih igrali. Uprava, kateri je vlada poverila, nadzor ivo n?d gledališkim Ofobjem, se seveda ni mogla oedati pod nadzorstvo loga osojjr in je morala to zahtevo kakor tudi zahtevo po nadalj-nem poviševanju prejemkov sporazumno z vlado odločno zavrniti. Protestirala je pa tudi proti trditvam, ki so po-popolnoma, neutemeljene, kajti uprava, ni nikoli La nikjer zaoostavljala slovenskih Igralcev in jim je vedno dovoljevala Milostno Število vaj in dostojno opremo iiror. Igre :>Za narodov blagor«, >\:<'i- k, • Basanaginica* i a >Sen kresno noči« to bile od 16. aargusta t. 1. na repertoarju dramskih vaj in 'to bile tudi tako dostojno opremljene, kakor je bilo to z ozirom na proračun mogoče. Peč pa je morala uprava opetovano nastopili proli s!oven>kim članom zaradi zi.ne-j mar^anja v?.j. Uprava je torej mnenja, \ da je v 9 storila* da bi dviprnila višino I slovenskih dramskih vprizoritev. in da j je ne zadene krivda, ako pri sloveu-: slcern irralskcm ^sohju ni nasla onesra umevanja za napredek naie umetnosti, I ki £a je od njih pričakovala. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani: Friderik J u v a n č i č Oton 55 u o a n č i č, Pavel G o 1 i a, Friderik K u k a v ! n a, Ivan Rus. — Kakor čujemo, nameravajo stavkujoči igralci odslej nastopati na >Ljndskem odruc, tekom tedna pa prirediti protestni shod proti gledališki upravi. Povemo odkrito, da slovensko občinstvo s to stavko ne more simpatizirati. — Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Pevska vaja za ženski in moški zbor dan^s zvečer. k — Koncert! komornega godalnega kvarteta Zlka se vršijo dne 6. novembra v I Maribora (velika dvorana Gdtzl) m dne 7. i novembra v Celju (Union). — Koncert Tk$erry - Jer a J , Brerov-šefc. Operna pevka ljubljanskega operneza gledališča gdč. Thierrvjeva ter viol. prof. }iublfanske«a konxer\ratorija g. Karel Je- * raj priredita s spremstvom kapelnika ??ub-j llanske opere g. Ivana BresovSka dne 8. novembra t 1. v velUd dvorani hotela »Uniont v LJubljani skupni koncert. Ome-nierii umetniki bodo tekom meseca novembra priredbi Se po en koncert v Ma-r!Vm in v Celju. k — Koncert Antona Trosra, nalega znanega glssovirskega virtouzo, se \tšI v nedeljo dne 14. novembra t, I. v veliki dvorani hotela ^Uniona« v LJubljani. k — Anatola France, »Plngvlnskl otok,« Poslovenil A. Debeljak, založila Tiskovna zadruga v Ljubflani 1920. Prevodna knji- . 2ica IV. Cena K 34. po poŠti K 2.40 več. — Med sodob. pripovedniki zavzema Francoz Anatole France odlično mesto m med njegovimi sp!si je »Pingvtnskl otok« prav posebno zanimivo delo. Pisatelj ponisuje v parodistfčufh slikali povesrnico prnzvinev — včlovečenih ptičev — vse do današnjega dne z razgledom za anarhično bodočnost. Avstor se roga shoiastičn. dlakocep-stvu, humano ponazoruje postanek lastnine in dinastij, izvor bajk in legend. Ironično osvetljuje nekaj strani umetnostne m književne zgodovina predočuje plastično srednji vek in prehaja na sodobnost. Nadalje satirično opisuje porod ljudovlade, njene nasprotnike In zarotnike, poroča duhovito o znani Dre^usovi zadevi, o zlorabah militarizma In meniStva, vmes pa slika ljubavne spletke m in str ov; vse |e prepojeno % zanimivimi doeodblcaml m domislicami. Izlepa ne najdete modernega romana kl bi za d o vol III več slojev: one, ki ao žejni in željni Čudovitih dejani, kakor tudi tiste, ki hočelo idej m potez iz istinitoga žMlenja. Kniigo, o katari praviio nekateri krinki, da je nafboljla francoskega slovstva, toplo priporočamo. Vsroča se ari Tiskovni zadrugi v LhmJianL Sodna al. S. PrevsJalec je dodal nrevooHi leno Bmatfo o avtorju in slegovm glavam delih. Ivo iCal. Dpfmntfoskr* rvrreatT. Izdala 7vexa kuftumfb društev, sa-ložlta Tiskovna zadmea v LJubljani (Protvetl ta eabavl«, !. knjiga). Cena f? K. no poŠti 1 K 40 v veC. Zvem knltnrufn dr^lt^v ie «aWa fzdalatl Vuil^nlco »Prosveti In zabavi«. V niei nameniva obnoviti oredvsem !enAet^^a ?« nnfn«b«io ananatvo f« ttarHffb letnikov tiallb revfi. VI orvatP1' c^r^t« -~ • kost? nbčlnetvn teflro doatotMil. S tem bo n^tr^feno sol^ul zartt^vl na^lh lavnih knltflc no dobrem čtfVn In rud! n»*im srednieflolcem bodo le lrdafe dober nadomestek tm čitanke trn toajaoftaa knJn od r!n?5Cftie. Prvi snopič prinaša osem Kaše viti dalmatinskih povesti. Ivo Kaš je poleg Podllmbarskeaa najznamenitejši DisateH fz vrst slovenskega častniStva; žal. da vsled ne-ugodniih življenjskih razmer ni m> ael razviti svojepa bo^ateo*a pisateljskega daru. Nieo-ovo delovanje sa slovensko leposlovje obsega le par let. Zgodovinsko in pokrajinsko znamenita tla južne Dalmacije so mu nudila hvaležne snovi ?a podrobne vtiske krajev in ljudi. Z gorkim čustvom odkriva bitie in 7itie naroda, ki brezmejno ljubi svoj dom. Križi in kaDelice pripovedujejo svojo romantično preteklost Morje vabi mladeniča v nepoznane dalje za srečo in bogastvom, da ga noVT^tif svoff vesti; tujec umetnik najde vsebine življenja v prekrasnem »roškem biseru«: tihotapci in pastirji, vstali In ribiči tvorijo pisatelju pester svet; nad vse idealno pa nam predstavlja ženske, nfih tiho bolest ln vdano ljubezen. Knjiga, ki jo prav toplo priporočamo, se naroča nri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica 6. — Knjigo je uredil prof. dr. Janko Slebinger. Pogrešamo vsaj kratko karakteriracijo ln biografijo pisat©* lja Kaša; kot uvod b! sodil v to prvo kmigo novega literarnega podjetja rudi kratek program. Tako delalo vse moderne, resne literarne založbe. Več o knjigi še sporočimo. nafnciigiSa ncrocila. POGAJANJA Z AVSTRIJO RADI KOROŠKE? Beograd. 1. novembra. »Politika« poroča, da se bodo v kratkem pričela med Avstrijo in Jugoslavijo pogaianja radi končne ureditve mej. Pri tej priliki bo naSa vlada zahtevala, da odstool Avstrija Jugoslaviji s.'ovenski del Koroške južno od Drave, kjer se Je večina ondotrtega prebivalstva pri plebiscitu izrekla za Jugoslavijo. V zameno za to bi Jugoslavija odstopila Avstriii Apasko kotlino, ki je nem«ka. in privolila v druge neznatne korekture ob mejah na korist Avstriji. POGAJANJA Z ITALIJO. — d Beograu, 1. novembra, »Politika« poroča iz Trsta: Eden voditeljev italijanskih nacionalistov, Savlglio, Je Izjavil novinarjem, da sedanji moment za direktna pocpJanja z Jugoslavijo ni ugoden, ker Je sedanja vlada v Beogradu začasna. Ako bi pocaianja o jadranskem \*prašanju končala ugodno za Italijo, bi nova jugoslovenska vlada, ki bo izSla \i konstituante, ne hotela izvršiti sporazuma. — d Rhn, 1. novembra. (Štefani) Kakor noroča »Temps«, se bodo vrš^a ttali-Jan^Vo-jueoslovenska podajanja v Camegll pri Rapallu. NAČRT USTAVE. — d Beograd, I. novembra. Na podla?! sklena ministrskega sveta je minister za konstituanto izdelal načrt ustave. Odlok ministrskega sveta vsebuje nekoliko osnovnih nače* In minister g. Markovič ie Izdelal ustavni načrt natančno po odločM ministrskega sveta. Ustavni načrt predvideva edinstveno državo z enim zakonodajnim oblastvom kot monarhijo z dinastijo Karagjorgjevičev ter občinsko, okrajno In pokrajinsko samoupravo. Te dni bodo izročili mfnfstrom po en Izvod ustavnega načrta; ministri bodo morali stvar v desetih dneh proučiti. Vsak član bo moral predfofft! svoje pismeno mnenje o ustavnem ničrtu. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. Rim, 30. oktobra. Na današnjem mfn$» Strsk«m svetu je zunanji minJstcr Slorza poročal, da je pomnofil delegacijo za pogajanja z Jugoslovenl In sicer le pritegnil v njo načelnika mornariškega generalnega štaba admira'a Actona in načelnika vojnega generalnega Štaba generala Badoglio ter komendatorja Salata. Glede Roke je poudarjal, da se ne gre za blokado, am-pak na Reki je res s Itn sel? a žalostna in abnormalna, na čemur pa ni kriva Italijan* ska vlada. Reka more 21vetl samo kot oŠ prto pristanišče bodisi napram morju aH nanram zaledju. Usoda Reke se more odločiti le s prenehanjem sed. stanfa Izoliranja, ki je skoro vojno stanje Ministrski svet se je potem bavll z raznimi učnimi proVeml na srednjih Šolah. Sprejet Je bil predlo«; zn službeno namestitev okoli 40 sodnikov Iz ItnltJe v »odrefenrh deželah«* ARETACIJE TIHOTAPCEV. — d Dunaj. 2. novembra, Včeral rfe» fra! so, kakor Javila Korrespondenz Wll-helm«. pred odh so naslednji: Grob št 1, ustreljen 26. funiia 1915 (Vojak): *rob st. 2, ustreljen 8. julija 1915 (vojak); arob St. 3. oatreMen 16. julija 1915: prob 8t. 4. optrolin 26. julija (vojaka): srrob »t. 6, o«rr* ljen 21. avgnsta 1915 (vojak*); prob 6t 7. ustreljen 34, avprupta 1915 (kmet z GorenjakessV. arrob 5t. 8. ustreljen 4 septembra 1915: errob 5t. 9, u?*re1Jpn 30. septembra 1915: srob ?t. 10, ustreljen 16. oktobru 1915: arob 5tev. 11. ustreli«n 11. maja 191fi: grob St. 12 Ivan Petrič, že pr«*n<*^**n 17. decembra 1919: arrob st. IS, nstreljfm lL decembra 1915: arob M. 14. ostreMen 4. januarja 1916 (rojak): irroh "st. 15, n«tre-Ijen 7 lsnu»rja 1^16 (hsje neki kovne r Dol^1«kpa>a^: grob it. 16, u=trc!1*»n 10. febmarj* 1916; erob St. 17. nstreljen 25. februsrja 1916 (ru»ki vjetnlk); srrob st. 18, ustreljen 56. februarja 1916 (vo-iak): arob St 19, ustreljen 14. moren 1916; amb It », ustreljen 25. Jullla 1916: grob St. 21, ustreljen 30. maia 1916; arob St netT*»Ueu 10. januarja 1A117 foanfl^nr Mimidt); a^ob St. 23, antrelj**n 11. junlia 1917. — Prosimo aa ponatis tera nosiva! dovoljenja Izdala ravnateljstvo državne želertnfce Dunaj, severora-padne. Ako se prometne razmer« zbofKafo. hosta mo^la voziti na te* den dva vlaka. — cr Zamenjava bankovcev V Rotunnlff. Po poročilu: naSejra poslaništva v BuVareštf se le t*™ začela zamenfava novčanic po 1000 fejev. Zamenjava bo trajala do 5. novembra. Novčanice po 100. 20 In 10 lejcv Se bodo T^rn^ni'M ^' • — e Nove nemsTre cene za železo. Z !>?naia poročajo o rezultatu posvetovanj zveze eosoodarstva z železom, ki se p-lasi. da se nrede s 1. novembrom 1°20 cene za železo tako, da temelie nri nanSoffiH vrsti na vI5ku 2440 mark, dočlm je dosedanja najviSja cena znašala 2840 mark za tono. Torej znaša 7tm*'»**: » ^no mark. Slično se znižajo cene pri vseh drugih vrstah. BORZE. — d Beogmd, 1. novembra. Valute* 20 dlnarlev v zlatu 23.10 23.30, francoski franki 224—225, dolarji 3430-^*4.30, Ure 133—134, bolgarski levi 42—42.25, romunski le!! 56 25—56.75. nemške marke 48 75 do 49, drahme 325—330, češkoslovaške krr>ne 44—45.S0, avstrijske krone 0.50 do 9.90. Devize: Pariz 215-216.50, London 0—117. Dunaj H 40— RoO, Praga 40.50—42, r>lm m Mnaa 129—130, 2eneva 0^535, Berlin 47.25—17.75. Gospntfarske oesffo — g ObiTOviil promet Avstrlle * Romamto. čelkoalovafko feleznt-5ko rrrlnlstrstvo je dovolilo prehod etKMra blarovnemi vlaka \z Avstrlle v Ramiinif^ v«4flV teden t«~*« P^f% aiivt ta KiraljfeiM. Transportna darila. — Za »Oosnosvet zvon« so onrovsJh Ljudska Šola na Čatežu (okraj Brežice) K «0: mestna deVUSka *o!a Celje K 1*J 20 \in.; proi. Simon Dolar, Kranj K 300; tvrdka 7»dar. Ljub'lana K 2^00; o. Bernardin Šalamun, kanlan PodVbnlV p. Pt"j« K 8: Ignacij Strpan .nfltelj, Brefi^e K 56| Šolsko vodstvo v Radovanju K 60: SoNVo vodstvo v Dolih pri Litiji K 120; Prisrčna hvala! Pogreša se od 1^ oM^Va 1*-letni mladenič Albert Sfetrl. ^Tnnrn|a se. ako Je o njem komu kai znano, naj blacrnvoi? »oornčltl rišem K. V. Sle^l. KarrvniV-. Oorr»ufsko. — Kord okmden. Dne 27 oktobra Je bfl pred gostimo Ravnikar na Čateža ukraden Posestniku Alolzllu Oerdenn Iz Velike Loke na Dolenjskem konj, pram, fuks, 15* cm vfsok. JrmetJ»!M lojtersk! voa, nov kmetlSV? komat. 4 plaMe, msJrl p'aUC. Kdor nove kaj podrobnejšega, dobi 1000 K nagrade. O'nvnl urednik: Rasfo Pnstoslemšek* Odgovorni nrMnlk: Božidar Vode^^ 4. stran. .SLUVfcNSKl NAKOU*, dne 2. novemDra i**u. 251. stev, Klavirje Feiiiis t:g!ašuie in popravila solidno in ločno mi?0 Uobliaiia, U¥ACf Tržaška 45. Gre tudi na deželo. 8500 MM (H&Mnf) se topi. Po-BDffbe pt! J. 8." na oprav. Slov. Naroda. 8205 2 ilzaiAi putila Ad0&l pohištvo ?e sprejmeta vf trajno delo takoj pri F, FajdigOff tafofa poMš'vt Ltnbljaaa, Sv. *eira c. 17. 8236 SC30 K naoređs mm, treh ali dveh sob c kuhinjo in pritikll-•Btmi. Ponudbe p^d »Sila 8219« na opravo Slov. Naroda. 8219 Šivilja dobro iz se pripore-la na don. 8234. Ponudbe na uprav. S ov. Naroda pod »Zanesljivo/ 8234 Jfiru oseba \lh mesta proti plačilu 300 K brez postrežbe. Hrana po dogovoru ali pa brez nje. Naslov pove upravniStvo Slo ven skega Naroda. 8220 llhm zanesljivega zastop- nilfS v Sloveniji, dobro uvedene?« ul&«) za prcdaianje žita In moke za veliko firmo v Bački. Ponudbe pod »Zanesljiv 8 46" na upravniStvo Slovenskega Naroda. s '46 Budalo jedliije v Sloveniji mm tri pisarniške moči in S'cer kniigovo-vodjot kontoi is-a in skladiščnika. Znanje strojepisja popfoi. Le samski prosi'c naj v'ac.ijo prošnje z živltepfsoai, točno aavfdbo plačanih zahtevkov io rr pls Izorfčev?! : a naslov »AarJaon* Medila Krompir na vagone ima oddati Imooii a eaa pert RŽ. J. lfaratj Maribor« Q**wpo-ska nlica 58* Brza^vi: GaoiHmeori. Maribor. Telefon 262. 8166 OospodlčBa alt. Sita Mfflltea) ki bi prd *Čevala za 0. realno dekbS o gimna ijo. ako mogoče 2mofna tudi klavirja, se sprejme rn Ljubnano. V-e ^rus^o nstmeno. Ponudbe na A Hmter. L jo b! aoa, Danajska cesta it. t. IL aatfitr. 8110 Prsti ipi is la mmmiM Emm OEistantinou m\r: Kading. fi{eksander Heumann plavni zastnpn*k firme Roenemann & Kuhnemann D. D Tel. 21-13 Zagreb. Sudnittca u.12|l. dobavlja sa skladišta ta Zagrebu vagončide skretnice okretala k«»lne alng-ive i ležale te sitni pribor za trajnice 500. 600 i 760 mm kolotijeka Izlake. Pntv.ioeemu občinstvu se priporoča hotel Tram k v Ljubljani. Lepe In čiste sobe, priznano izborna kuhin a pristno Vino, pivo Itd. dobra postrežba Sta nim costom se daje brana v r>o-eebni sobi (abonma) tudi brez pijače. Za obilen obisk se priporočata Um:'] in l iRisiS. taMUE pisalni sli ae dobijo najceneje in zahtevajte ponudbe od K. A. Krejar, LJubljana, Sv. Petra cesta 21—23. 7712 Pran iiin ett$& ioto h len fm bhuiT zti salati se proda. Ogleda liti nluitl se iah.ko vsak delavnik od pol U do rol 12 ure, ter od 15 do 16 tire. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 8175 V lasimm Interesu zahfeuafte Cenovnlk „PRITTT" la. vodene krame ca ćevlfe. Tzdeluie Prva |BgoslQvan«ka .kemična tvornica Novi Sad. Steeckanyi al. 7« .955 Brez poieoiega oazninilt. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In :nančem žalostno vest, da je naš ljubljeni stric, gospod spret šoSski suetriSH In profesor v p. v sredo, dne 27 t. m. po dolgi mučni bolezni mirno v Cospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. t m. ob 9. uri dopoldne. Črna pri Prevaljah, dne 28. oktobra 1920. hmii nflfoa M. S pofrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naš ljubi soprog oziroma oče, gospod Kdo lo Ulio prilože!! ter ml da dober svet ali mi pomaga f Setn izobražen, 22 leten fant, sin premožnega posestnika,, izurjen v trgovin tudi z'iesom, gos ilnf in kmeti i i, a rt-mam secJaj primernega zaposlen]S i bi v kakSuo dobro službo, spauaoč« * te stroke. Ne bojim se nobenega dela Pličel bi savn kaj ali v družbi. Ženite^ ni izključena. Ker imam malo poznanj? mi ni mozoče p«iti do ničesar. Zelo b bil za prijaznost in trad hvaležen vse-komur kdor bi mi pomagat. Ponudb; .Dober s?et Biti" na npravni§tv< rnasarsfei mofster po zelo dolgem trpljenju, previden s svetim? zakramenti, v starosti šele 46 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ljubljenega soproea se bo vršil jutri, 2. novembra t. L iz hiše žalosti, Poljanska c. 54., na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položijo k večnemu počitku. Ljubega soproga priporočamo v blag spomin in molitev. V LJUBLJANI, dne 1. novembra 1920. Um mm M\ M\ h ofrsd. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega, iskrenoljubljenega očeta, brata, strica in svaka, gosp. za poklonjeno krasno cvetje ter mnogoštevilno čaščeče spremstvo se tem potom vsem prav presrčno zahvaljujemo. Dolžnost nas veže, posebej zahvaliti se zastopnikom javnih oblasti in korporarij za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, starejšinstvu jugoslovanskega sokolskega saveza", Zagrebački sokolski župi, Ljubljanski sokolski župi, Sokolski župi Ljubljana I., Jezdnemu odseku „Sokola" v Ljubljani, vsem telovadnim sokolskim društvom, Zvezi pevskih društev, pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon", ♦ Slov. lovskemu društvu, lovski družbi Medvode ter lovskemu Osobju, Krajni politični organizaciji J. D. S. za Vodmatski okraj, Društvu užitninskih uslužbencev za korporativno udeležbo, vojaški godbi Dravske divizijske oblasti ter godbi Zveze jugoslovanskih železničarjev. Končno se prav prisrčno zahvaljujemo gospodu dr. Viktorju Muraiku ter gospodu dr. Vladimir Ravniharju za poslovilna govora ob krsti, oziroma ob odprtem grobu. Še enkrat vsem najsrčnejša zahvala. V L;t&l]&9i> dne 30. oktobra 19^0. Žalujoči ostali. ur' avtom, svinčnik, vedno oster EhoHOid ščitnik za svinčnike, pristoji na vsak svinčnik Penkala najboljše sušilo Dnn>aci p^elzvod:i Umi tog i drag. 11 jjgt, Prodasfa se a mizarska sUobsl-ilUa (Hobelbmk^ Naslov pove upravniitvo Slovenskega Naroda. 8221 Suarilo. Proti vsem, ki bi širili neresnične vesti o gospe vdovi Minfel Bartl, se bode postopalo sodnijsko. 8223 1 • kupujem tunetiie ioj3 visokih cenah F. Wllaon. aoba IS. ■rnar, B^tel 8244 Ljuski nffs ^rak, S let star. na prodaj. Pnutts-la. 0an>j^a ee^ta Mv. 6S 8226 Resna imfoz ponaDbj- Poduradnik jaŽ leL, 26 let star pose stn*l'Ov sin z nekaj prem -ženja, se Želi v sviho poznanja seznaniti z go s odično do 27 let ki bi imela poh'->tvo In nekaj premoŽenja. D 'O-si če mogoče s sliko pod .Spomlad 8225" ne urravo Slov. Naroda. c-_S froda s» zimski plast za gospoda, uradniški IdezniSki zimsk« o aS in železniška paradna sablja za 6000 K. Naslrv pove upravniStvo Slovenskega Naroda. S222 Barva "m za obleko prvovrstna Br ianto! te zopet dodla. čina. modra, rudefa, zelena. Htn in siva, 100 zavitkov K 200. barva .M hr* in .Klo- črna In modra, 100 *avi*kov K 120.-- Razpošilja po pošti, ftari Lolbnar, Cal|a« 8237 Oddam veliko gostilno z sobami za tujce in mesarijo v prijaznem Štajerskem trg« v najem, oziroma gostilno po dogovoru tudi na račun. Kje? pove uprav. Slov. Naroda. 8232 star "n nove, se kopi o. Poizve se: Jeranr a ulica St. IS. (Trnovo). 8o49 Zlatar in {uve!fr Sslenburfjova sitlCa 6 ripo'oća svojo veliko zalogo juvelov, zlamine in sreb-nine. Vsa popravila in nova dela se t/vrluieio v lastni delavnici točno >n sotidn». Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Prodalalka za modno trgovino se takoj sprejme pod dobr ml pr.goil. Pt nudbe pod .Mo4sa trgavlaa 4094* na ts~ravni*tvo Slov. Niroda. Priložiti je ako možno afetn in navesti prešn'a &lu*bena mesta. ^094 Kdor si želi nabaviti pr.stnega >n znanega haložana na) se blagovoli po lužiti tvrdke Prva halntka trgovina a via«w» Auto Boraatak In drag pri M* Barbari v Halozah. 7317 Podplati ■a debele đobi'e zopet prt t vriti! D^t^liana sv« Petra c 21—21 i zjavi ntmalcomaa '. Telefon 2378. nrv vri'no kvnile'no blig > vsn* ke mnoMne rtoNulja v vseh • t>?-^a nib obi k h, raz^e'nos i n širinah po «7Virn'h tvorn»*kih cenah M-k ffonsaoa-Si! lxaaff, 0»az, Rc^sch'j's s«e ii, »228 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomlc: nudim elektroteriničnJ mate-rl|al, betonsko letezo, različen Itlaznl mataflta! la motor!«. Zatrtevalte ponudbe Gjorgle Grujić lttyi% Jfilttiaa uL 15. Iftl f?|ff9flf Za takoj 5e išče izdelovanja te*»a predmeta vešč inojster aii uradnik za tvornico na Bivarskem. Natančne ponudbe z označbo do-^di-nje zaposlenosti, vstopom, p'iči in starosti nod 9 f HS1. hi firf. 15" i v jačino: aiNB, jsieats ta muz azc^ kupu;e v vsaki množini po najvišjih cenah z oddajne postaje E. VilJĐA, veletrgovina z dl^j-afiica ČAKOVEC, (Medfimr^je) Br/o avt: Vi da ći'to-IRSKEM fi^^TOlillaUL 'WH—■ 3e otovalni zastopn k. Severočeska predilnica in tkalnica, ki izdeluje barhente in blago za obleke, želi sprejeti potovalneea zastopnika za Jugoslavijo, Gospodje, ki trajno potujejo in so že dolga leta imeli taka za- Volih jrr • 82:^ ... ^ ^ ^ j ^ , ... I.UJIIU j/uui|\.ju tli UVIgU IVI« IHIV siopslva ter so dobro uvedeni pri odjemalcih, naj pod nf\ ntt P« Z. 983 8229 1 pišejo na uprav. Slov. Naroda. prodala Mn 11 dva 8 motornil in sicer: 2 limuzine tina TaSboi-Darracct, 16 KP«? modre barve, s 6 sedeži, sarno-nagonom, električnimi svetiljkatni, nlkljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove stalno v porabi. 2 odprta yoza, tina Tatboi-DarracQ, 16 HP«« s 5 sedeži, samonagonom, električnimi svetiljkami, nlkljastim okovom, barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v Izvrstnem stanju. 8 motornih koles, tioa TriumoH, 3% HPm z orodjem, ozkimi kolesi, in ven« tili v dobrem stanju. Zračne cevi in plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2, 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni auto model 15 Ter., 25 HP. ter k tipu Talbot-Darraca, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom. Tri eetarte potovalne avtomate trn Fiat 2, 15 do 20 MP.f l sivo, l zeleno$ 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, z Fiat električnimi svetiljkami, cevmi In plašči, ognjezavarovalno napravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho, i. t d. Ov» tovorna automobila t?»a 15 Ter.i 35 HP-i kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognjevarstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v Izvrstnem stanju. Avtomobili in motorna kolesa so vsakomur na vpogled dne 4. 5 in 6 novembra; sprejemanje ofertov se zaključi 8. novembra. Ponudbe morajo biti napravljene samo v sterlingih ali francoskih frankih. I ,1 mm i- r d 4, an > I la Itak atiaradaa Urtamta JU iu^erauU dd odgovoren Valdolia K o oltar. L2SE